VESTI IZ SLOVENIJE S POMOČJO SOVJETSKE in drugih ambasad v Belgradu se tiskajo in po Jugjcslavij.' širijo razni letaki, v katerih se odkrito napada Tita in njegovo politiko. Te ambasade so tudi vir širjenja raznih drugih vesti, ki gredo od ust do ust. Men seboj koiminformisti odkrito govore, da bo ha -poletje prišlo do državljanske vojne. Ambasade skrbe, da se med komunisti po Jugoslaviji širijo vsi Članki biltena komtBfarme. Ambasade širijo tud-i poeddne, posebne, v ta namen tiskane in izdane brošure proti Titu. Stalno p rihaj a po tajnih potih v Jugoslavijo tudi Nicva Borba, list, ki ga jugoslovanski komunisti izdajajo v Pragi. IZ BOLGARSKE, Albanije, Ruimunije in Madžarske se uti-hotaipljajo v Jugoslavijo ko-minformiisti, ki so bežali iz Jugoslavije pred Titom a morajo sedaj po nalogu Moskve nazaj v domjcv-ino, da pomagajo pri rušenju Tita. NA UPOR proti Titu neprestano pozivajo radijske postaje Sofija, Tirana, Moskva, Bukare- šta in trdijo, da so v vseh hovnik in ‘sedaj profesor zgodo- teh -deželah organizirani vojaški in propagandni centri za borbo proti Titu. Vojaški štab proti- - titovskih akcij pa je sedaj v Ti-—< .. Radije Moskva -«* minformisti mislijo, da imajo vedno bolj vse pripravi jena, da lahko udarijo, ko bo Moskva namignila. TAKOJ BO NASTALA ZMEDA v vojski, ki itak ni zanesljiva, takoj bi zadevo pograbili tudi razni drugi Titovi sovražniki, če bi le imeli malo upanja, da bi se stvar mogla obrniti v njihovo korist. Vprašanje je ie ali ho Moskva dala tak namig. Ce ceni, da se zapadne sile ne bodo vojaško angažirale v jugoslovanski civilni vojni, bo verjetno to storila, drugače pa ne, ker noče riskirati spora, -ki bi imel priliko dvakrat videti Sv. prinesel uspeh aapadni-ih demokracijam. Vsekako pa je treba biti zelo pdroren vsak, ki ima kaj interesa na rešitvi jugoslovanskega položaja. ŽUPNEGA UPRAVITELJA Stanka Erzarja so aretirali v Ribnici. Odpeljali so ga v zapor. Ljudje ne vedo zakaj se je to moralo zgoditi. Aretacija je bila skoro istočasno kot so odvedli v zapor tudi župnika Petra Flaj-nika v Kočevju. PROSLULI MIKUŠ, bivši du- vine partizanske revolucije v Sloveniji na ljubljanski univerzi je na sestanku v Ribnici od-krito poyedal, da bodo sledile še nove * ■Iredukeij». Wy, Vp Očeta in je postal eden njegovih največjih občudovalcev. Naglasil je, da je v sedanjem kaosu demokracija pokazala, da je najboljši način javnega in socijalne-ga življenja kar so jih mogli izmi-, šiiti ljudje, življenje m vredno brez svobode. Ameriško pojmovanje življenja v svobodi- in o stremljenju za srečo napadajo sedaj pristaši ideologije, ki je bistveno nasprotna in uničuje same te tri stvari. Totalitarizem hoče vdreti v vrste naše demokracije in jo uničiti. Mi-, moramo delati in živeti tako, da bomo to zlo, to strahoto, ki je največja grožnja naši sreči v sedanjem času, prepodili daleč od ameri- ugostev*«- Sloveniji. . T» •*- , dragimi- _ le nekaj sedami pravi, da jih. bo še prask med Titovimi vojaki in preganjanih in zaprtih. kominformisti, pa ne poVe, koliko ljudi jej bilo v teh borbah. STARI KOMUNISTI so večinoma za kominformo. Tudi med naj bližjimi Titovimi sodelavci so, pa se morajo pritaje-vati, ker je Moskva dala tak nalog takoj, ko je bilo večje število njenih najboljših ljudi zaprtih ali pa so izginili. Najbolj vdani so sedaj T-itu takozvani sopotniki. To so ljudje, ki ni-kftli komunisti niso bili, ki so se iz špekulacije Titu pridružili in mu služili za razne umazanije in zločine. Ti, seveda, se morajo za Tita boriti do konca, kajti z njegovim koncem to nastopil tudi njihov, ker jih ko-minformJsti globoko sovražijo. RADI TITOVE AKCIJE proti fcominformistom, ipa Tilo ni nič ublažil svojega preganjanja drugih 'nekomunističnih državljanov. Nasprotno. On sedaj “mora” uprizarjati posebne krutosti proti reakciji, dc njegovi ljudje vidijo, da je še vedno komunist in da ima njegovo časopisjd vedno novega materi-jala, da piše o Titovi zvestobi komunizmu in o njegovem sovraštvu do vsakega pojava kapitalizma in demokratov v zapad-nem smislu te besede. IZGLEDA, da položaj v Jugoslaviji precej “dozoreva.” Ko- AMERIšKl ZASTOPNIK Reber je med Velikonočnimi prazniki obiskal vso avstrijsko-ju-goslovansko mejo. Nemci se nekaj jezijo sedaj nanj in pravijo, da je potem šel tudi v Jugoslavijo. Volitve s pretepom v Boliviji La Plaz, Bolivija. — V Boliviji so bile volitve v državni parlament. Pri tej priliki sta se v glavnem mestu pred predsednikovo palačo spopadli socijali-stična skupina in kolona volil-cev prejjšnjega predsednika in se stepli. Dva človeka sta bila ulbita na mestu, več pa je, teško ranjenih. Volili so 66 članov parlamenta in devet senatorjev. -------------o------ Forrestal bo popolnoma ozdravel sredi maja Washington. — Tajnik za državno brambo Johnson je povedal, da je njegov prednik Forrestal že toliko okreval, da se more reči, da bo ozdravel. Popravljanje zdravja bo morda trajal® že par teldnov. Proti sredi maja pa upajo zdravniki, da bo njegovo zdravje zopet popolnoma v redu. Tri na dan Pred 600 leti je Azijat Džen-gis Kan grozil, da bo s svojimi hordami poplavil Evrope. In bi jo tudi bil, da ni nenadoma umrl. * • • Njegovi vojskovodje so pozabili na osvajanje, ker so imeli skrbi z izvolitvijo naslednika. * • • Tudi moskovski Džengis Kan je na smrtni postelji in njegovi Mogočen Katoliški zbor delavstva v New Yorku Podpredsednik Barkley govori proti komun zmu — 30,-000 zborovalcev moli rožni venec — Kardinal Spellman moli za žrtve in rablje New York. — Prvomajske ma- V Berlinu pripravljajo ukinitev blokade Prvi Špitalarji so odšli na pol za USA Iz Celovca je prišla Zveze, nižji uradniki priprav-nifestacije 30 priredili levičarji .ljajo v Berlinu in Nemčiji \ in drugi proti njim. Katoličani vseh conah podrobnosti za zače- vest, da je prva skupina odšla i na pot USA. Srečni prvi nase-Vlaki čakajo, da odpeljejo v ljenci izmed beguncev so na-Bcrlin — Rusi so lojalni in 'slednji: Frančiška Zakrajšek, naklonjeni —j. Amerikanci Janez Mrulikar, Jože Koman z Še vedno Previdni j ženo Ančko, hčerko Anico in „ .. ... ........sinom Jožetom, Janez Mihelič, Berlin, Nemčija. — Medtem |Frkio,lin Pirhan in žena K,,n. so se V New Yorku dogovarjajo stanca, Savica Mihalik s hčer-ambasadorji USA in Sovjetske ][0 Marijo in Petro; Janez Vo- vesela Americans, 10316, Barrett Ave., Cleveland, Ohio. so manifestirali v veliki proslavi, ki so ji prisostvovali tudi Kardinal Spellman, mestni župan in preko 30,000 ljudi. Slavnostni govornik na zborovanju je bil podpredsednik Barkley, ki je povedal, da je v zadnjih dveh letih tek novega prometa med conami in Berlinom. 38 vlakov je pripravljenih, da takoj odpeljejo v Berlin, kakor hitro bo prišlo dovoljenje iz Moskve in Washingtons. Zastopniki se dogovarjajo že o podrobnostih in datumih kdaj se začne s poedinimi Končar, Karol Bojc, žena in sin > 3edai pravilnik, -po katerem Milan, Franc Kamin, Marija M0 “padni zavezniki v bodoče Kette in Pavla Kdtte, Franc nadzorova]i nemško državo. V Povšič, Anton Adamič, Jožefa objavi se povdarja, da bo odslej Kuhelj, Ivana Primožič, Ivan 'nemška vlada sama nosila odgo-Rigler z ženo Frančiško in si-lvornost za upravo države in bonom Janežem, Franc Zidar z do zapadni zavezniki samo ime-ženo Doro in. sinom Francem, jli pravico nadzorstva kolikor je Jan Prosen, Alojzij Vrtačnik, to nujno iz varnostnih razlogov, Katarina Vuidišer, Vinko Bur-j pa se bo tudi- ta kontrola zmanj- vrstami vzajemnega prometa, gar, Janez Belec z ženo Marijo ševala kakor bodo to zahtevale Rusi v Berlinu kažejo čisto nov obraz. Z največjo ljubeznivostjo so rešili med tem več sporov, za-lasti tri spore z Angleži, izpustili vse zapadne jetnike, popustiti v zadevah obmejne kontrole. Vse kaže kot, da rc3no mislijo zopet sodelovati z zapad-nimi zvaezniki. Seseda se vse to upanje lahko razblini v nič, če Moskva le migne, da naj zavzamejo zopet sovražno stališče. Zato ameriške oblasti še vedno spremljajo pogajanja s skrajno previdnostjo. IZ RAZNIH senek s hčerko Ivano, Florijan Nova nemška oblast Zavezniki bodo samo nadzorovali nemško vlado Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice Dri sc. Vida it. 25 KSKJ— Nocoj se vrši redna seja ob |7:30 v zborovalni dvorani šole z 's Marshallovega načrta. Washington. — USA objav- in hčerko Marijo, Antonija razmere, ki bodo samepisebi od-Mravlje, Marija Oblak, Novak dajale vedno več oblasti samim Romana, Jaroška, Matjaž, nemškim uradom. V objavi se Zdravko Novak s soprogo Mil- izrečno navaja, da bo nova nem- lu. Osma obletnica— V sredo ob osmih bo v cerkvi sv. Vida maša za pok. Jennie Pizmoht v spomin osme obletnice njene smrti. Nagrade so dobiti— Na prireditvi zadnjo nedeljo v dvorani- cerkve sv. Vida so dobili nagrado sledeči: Prvo nagrado Ana Markovič, 1376 E. 43. St.; drugo F. Golob, 1070 E. 61. St.; tretjo Dolores Jurca, 1169 E. 61. St.; četrto in peto D. Simončič, 983 E. 76. St. in Louis Franko-vic, 1253 E. 60. St.; zadnjih 5 nagrad Eleanor Offak, 5801 Dib- ko in otroci Magda, Zdravko, Jka vlada postala član evropske ble Ave.; J. Leskowski 1149 E. Marija, Jože, Anton Oblak, Ma- ekonomske kooperacije, bo sa-ry Kaplan, Maks Jerin, Neža, ma nadzorovala in izvajala Marjetka, Ivanka, Maks, Pavel In- Hallov načrt v zapadno-nemških tihiar, Stanislava in Jožo, Jože deželah jn bo sklonila v ta na- Arko, Frančiška Mrak, Leopold' men posebno pogodbo z Združe-Langerholz, Franc Pečelin, nimi državami Amerike. V osta-Marija, Ana, Frančiška, Ivan- jem 0bjava podrobno popisuje 7 ’ «*ean j8 t”* 1 f" i način in sredstva kako bo nova Zupančič, Dr. J. Basaj, Jožefa ^ z yoja_ Mok-crel, Ana. Slavko Kocman in Odpotovali so iz taborišča Špittai dne 27. aprila. Od tam lirredo v sdhivalno tfLbor*&č& v škimi komandanti in zastopniki civilnih oblasti zaveznikov Nemčiji. 63. St.; Mrs. Mary Levstek, 1109 E. 66. St.; Helen Japelj, 1217 E. 74. St. in Paul Prince, 1258 E. 61. Št. Odbor se lepo zahvaljuje vsem, ki so pomagali k lepemu uspehu. Zmagovalci naj pridejo po nagrade prihodnjo nedeljo zjutraj med 10. in 12. uro dopoldne v šolo sv. Vida, soba št. 4. Srebrna poroka— Mr. in Mrs. Valentin Mavko nemškimi strankami ae je ^ Dayton Rd., Madison, 0. obha- fc. ta duhovna, socijalna in ekonomska bolezen. Samo neprestano moramo poučevati Amerikance o bistvu zla in posledicah, ki jih je vodilo drugo po svetu.” Govoril je tudi Mnsgr. Fulton Sheen, profesor katoliške univerze v Washingtonu, ki- je označil trojni namen velike manifestacije, Katoliško delavstvo hoče obljubiti in zagotoviti zvestobo ameriškemu redu in načinu življe-i nja, moliti za preganjane in mučenike sedanjega časa in izjaviti svojo popolno solidarnost z žrtvami komunističnega preganjanja. Opozarjal je, da komunizma ne smemo presojati samo po njegovi zunanji politiki in sedanji agresivnosti-proti Zedinjenim državam. Komunizem je zlo samo po sebi, zlo v vsakih okolnostih in razmerah. Kardinal Spellman je tudi nastopil, se vsem zahvalil za udeležbo, pozival k molitvi za mučenike sedanjega krščanstva in za njegove rablje, da bi dobili milost razvetljenja. Ves veliki zbor je glasno molil rožni venec predno se je razšel. umrl Pongrac Grušovnik, star 80 let. Rojen je bil v Trbovljah-na štajerskem. Delal in živel je večinoma v tujini. Najprej je bil v Nemčiji, leta 1902 pa je Dement prišel v Ameriko. Zapušča ženo dva sina in tri hčere, v Walsen-bergu, Colo. sestro Alojzijo škoda, v New Yorku pa brata Jakoba. Poizvedovalni koližek Mr. John Slak c/o Frank Jar-dine, Wilmont Valley, P. E. Island, Canada bi rad zvedel kje živi Valentin Savec, doma iz Gorišnice fara Sv. Marijeta niže Izgledi za mir med Izraelom in sosedi -Lausanne, vica. — Konferen- Ptuja na štajerskem. Mora biti ca zastopnikov Izraela in arab^že precej let v Ameriki. Doma-skih držav, ki skuša določiti |če ime'njegove rojstne hiše je končne pogoje miru za vse sose- bilo pri Pužav. Doma ima Mr. de Izraela, lepo napreduje in uspeva s svojim delom. Pričakujejo, da bo v nekaj dneh objavila sklepe o miru Aziji. -------o—'---- Popis Hvljenja med leti 10tl do 1H5 in v sedanjosti v Slove- oprode bodo imeli polne roke de-'nji dobite najboljše v knjigi la z izbiranjem naslednika, daj Koledar Svobodne Slovenije. bodo pozabili- na osvajanje sve-\Naroiite ga pri Ameriški domo-letni. Cena tt.75, s poštnino $S. Savec še brata Antona in sestri Terezija in Jera. Domačija ima hišno št. 49. Mr. Slak, ki bi v prednji rad dobil njegov naslov, je doma iz iste vasi in fare, je podo-mače Jurkov v Garišnici št. 50. Kdorkoli pozna Mr. Valentin Savec, naj bo tako dober, da ga opozori na to poizvedovanje ali pa naj kar Mr. Slaku piše na gornji naslov vse podatke, ki jih ve o njem. Ameriški škofje za internacionalno upravo Jeruzalema Washington. — Predsedstvo National Catholic Welfare Conference je sklenilo resolucijo, ki zahteva, da naj bo Jeruzalem mednarodno mesto pod mednarodno upravo. Sklep so napravit ameriški trije kardinali, pet nadškofov in trije škofje, ki so člani predsedstva. Ameriški cerkveni dostojanstveniki se v resoluciji zavzemajo tudi za hitro pomoč beguncem, ki jih je vojna V Palestini pregnala z njihovih domov. dobil obvestilo, ko se bodo vkrcali. Poskrbljeno je, da jih bo zastopnik počakal v luki, tam jim bo dal vsa naypdila za pot po Ameriki do sponzorja in jih oskrbel s potrebnimi voznimi listki -po železnici. Ob enem bodo sponzorji telegrafi/no obveščeni ali pa jim bodo telefonirali kdaj njihov človek pride. Za druge begunce, ki imajo sponlzlorja v Ameriki je pošto-. Združenih dr- panje v teku. V prihodnjih me-L v , T . „ , secih bo , -prišlo več ladij in ?avah; !S“°,- T*0™ zaporedoma bodo vsi prišli, ki žena m hčl zbeža! Prf° iih bo ameriška komisija sure- ln sta 3reino Pru5h v Ameriško jih bo ameriška komisija sprejela. Tudi pri tej priliki zopet prosimo dobrotnike naj darujejo v sklad Lige, da bo uicgia nadaljevati to veliko dobrodelno narodno akcijo- in reševati na- Tito ne da Macedoni je Belgrad, Jugoslavia. — Maršal Tito je nastopil proti posebni mlaeedonski državi. Izjavil je, da jugoslovanski Macedon-ci ne žele, da bi bili odtrgani od Jugoslavije in da bo celoten jugoslovanski narod brani; celotnost jugoslovanskega ozemlja. S tem je maršal potečal število svoj ib sprov s centralo komunizma. Oleo-margarin propadel v legislaturi Columbus. — Ohijska poslanska zbornica je glasovala, da ne dovoli neovirane prodaje oleo-margarina kot zahteva načrt zakona, ki je bil predložen plebiscitu, 74 poslancev je glasovalo proti in samo 56 za. Pa pravijo zagovorniki zakona, da ne bodo odnehali in bodo z zakonom šli zopet pred narod pri prvi prihodnji priložnosti. mirni in čakajo, da bodo obve- financ, krščanski socijalci pa so ščeni kdaj bo poedini njihov be- odnehali, da zaenkrat ni prišla gunec -prišel k njim. Foskrb- v poštev njjh zahteva glede šol- ljeno je, da bo Catholic ileset-Council v New 1'onku stva. Član delegacije je zapustil komuniste Washington. — Hugo Skala je kot član češke delegacije prišel v Združene Države, da bi se pogajal radi odškodnine za kon-fiscirana ameriška imetja na Češkem. Ko je prišel sem, je pa izjavil, da mu je komunizma dovolj in je zapustil delegasijoin madežena Spočetja v Madisonu sv. maša. čestitkam sorodnikov in številnih prijateljev se pridružuje tudi naše uredništvo z željo, da bi zdrava dočakala tudi še zlati jubilej.. Skupna molitev— članice Oltarnega društva pri Mariji Vnebovzeti bodo v sredo zvečer ob sedmi uri v cerkvi Marijinega Vnebovzetja skupno molile za svojo sosestro, pokojno Frances Perko, v četrtek pa naj se kolikor mogoče vse udeleže pogrebne sv. maše ob 8:30. Dan Morgan — Umrl je apelacijski sodnik Daniel Edgar korgan. Več kot 40 let je bil v clevelandskem političnem življenju zelo aktiven in zadnji čas priljubljen apelacijski sodnik. Pogrebni obredi bodo v torek popoldne ob treh v Amasa Stone Chapel. Seja nocoj— Slovenska Ženska Zveza, podružnica št 14 bo nocoj imela redno svojo sejo ob običajnem času in v navadnih prostorih. Ker bo na dnevneim redu važno vprašanje nastopanja na konvenciji, naj gotovo vse članice, ki le morejo, pridejo na sejo. --------------o------- Shanghai že nima več železniške zveze z zaledjem Shangai. — Poveljnik ameriške mornarice na Daljnem vzhodu je zanikal, da bi bila mornarica zbežala iz luke Shanghai in pustila Ame-dcan-munistično glasilo Borba v Belgradu. Takole pravi: če je kdo ce, ki hočejo zapustiti mesto, na cedilu. Evakuacija ae nadaljuje in ladje so še vedno na razpolago, da sprejemajo begunce oziroma izseljence. Komunisti so že dobili več ali manj oblast nad vsemi železnicami, ki -vodijo v Shangai. Nekateri vlaki so bili napadeni m prišli z velikimi zamudami. Nekatere vlake je narodna vojska še ubranila pred komunisti. Redno ;pa vlaki ne -prihajajo vdč v mesto. cono Nemčije. Gospa Chiang je še v Ameriki Washington. — Mrs Chiang Kai-Shek je še vedno v Ameriki. Živi v Riverdale, N. Y. po-še brate in sestre, ki še čakajo, polnočna zasebna Streže svoji Prosimo tudi da se javi j r. še no-1 bolni sestri Mrs. H. H. Kung, vi sponzorji Potreba ja nujna ki je lena predsednika kitajske in velika. | narodne banke in je bolna na League of Catholic Slovenian raku. Rame najnovejše svetovne vesti LONDON. — Jugoslovanski emigranti v Moskvo so začeli izdajati svoj protititovski list, ki nosi naslov “Za socialistično Jusoslavijo.” List izhaja v srbskem .jeziku in prinaša same napade na Titovo vlado, biča njeno nacionalistično politiko in titovsko kliko. BELGRAD, JUGOSLAVIJA. — Socializacija 3e izvaja v Jugoslaviji hitreje in temeljiteje kot v Sovjetski Zvezi, piše ko- objektiven, mora priznati, da socializacija napreduje v Jugoslaviji hitreje in temeljiteje, kot v SSSR. Statistike- dokazujejo, da je kolektivizacija- izvedena mnogo hijlreje kot kjerkoli drugje. PRAGA, ČEHOSLOVAŠKA. —- Komunistična češka vlada je zaprla ameriškega oficirja in njegovo soprogo; ker sta fotografirala komunistične prvo-majske parade. Bila sta v zaporu eno uro, potem so ju izpustili ali policija je zadržala njune filnje. LOS ANGELES. — Po celi- južni Kaliforniji so čutili lahen potres. Ni poročil o kakih škodah. Tudi v Cincinnati poročajo, da so čutili potresne sunke. alf] Ameriška Domovi ima lin HK Ul-llllVtl (JAMES DEBEVEC. Editor) Oil St. CUlr Are. UEndenon «621 ClereUmi 1, Oblo Publiahed dally except Saturdays, Sundays and Holldaya MAY »» MON TUt WED TKU FJI «*T I 2 3 4 5 6 7 8 Q 10 II 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29P3I NAROČNINA Za Zed. države $«.50 na leto; jza pol leta $5.00; za četrt leta l$3.00. 1 Za Kanado in sploh za dežele lizven Zed. držav $10.00 na leto. Iza pol leta $6.00, za 8 mesece i$3.50. SUBSCRIPTION RATES . United States $8.50 per year; |$5.00 for 6 months; $8.00 for 8 months. I Canada and all other countries outside United States $10 jper year. $6 for 6 months, $8.60 Ifor 8 months. Najnovtjša skupina žalostnega spomina so v Sloveni-, ji tisti duhovni, ki so tako udarjeni s kurjo slepoto, da ne vidijo, da je za vsakega duhovna pod komunizmom pot in smer usodfl bistveno ista: mimo OF ali skozi OF — prej ali slej vodi ali ven iz duhovniškega poklica v satanov tabor sovražnikov božjih ali pa v ječo. Po eni teh poti bodo šli prej ali slej tudi slovenski-duhovniki blltenovci. WOTH n m I m m •»*)* fa in mu zagrozil, če se prosto-j že malo Število pevcev, drugi so vodjno ne umakne. Škof pa je pa vsi tukaj v Ameriki rojeni izjavil, da se prostovoljno ne u- sinovi in hčere naših nasc'jen-—-------------- ’» cev Tu in tam že druga genera- Entered as second-class matter January 6th 1908, at the Post Office at Cleveland. Ohio, under the Act of March 3rd 1879, No 87 Tues, May 3, 1949 Kurja slepota človeških oči Ob grobu škofa Lavantinskega Dve leti bo že menda, ko je, romalo iz Amerike v Tito vino proslulih sedem protestantskih “duhovnikov.” V resnici so to bili ministri, kvečjemu pridigarji bi jim lahko rekli po našem pojmovanju. Nismo še pozabili kako ponosno so šli na pot, od Tituša plačano, od OZNE z rožicami potrošeno. Še se spominjamo, kako ponosno so nosili glave, ko so prirajžali nazaj. Še zvene v naših ušesih bobneča pričevanja iz njihovih ust. “Vse v najlepšem redu, verska svcrtxida popolna, lepše si misliti ni mogoče, veliko krivico delajo Titu in vsem komunistom za žele.znim zastorom ameriški in drugi katoličani” . . . Tako so “pridigali . in še tako . . . No, seveda. Katoličane že nekoliko pritiskajo komunisti, pa zakaj bi jih ne.| Ne pritiskajo pa jih radi vere v Boga in radi molitve v cerkvah, pritiskajo jih zato, ker so cerkve tako “bogate,” ker se škofje, in duhovniki mešajo v politiko, ker so škofje in duhovniki za železnim zastorom najbolj “protidržaven element.” Toda vere kot take se komunisti ne lotevajo, ta je do kraja svobodna in še podpirajo jo. Druge vere, n. primer razne protestantovske, vživa-jo vse zaupanje pri raznih komunističnih vladah, pa celo katoličanom pomagajo z denarjem, da si popravijo porušene hiše božje, seveda le pod pogojem, da bodo služile veri, na noben način pa ne politiki, ... le ne politiki. .. Tako in podobno so nam trobili tiste dni vse vprek. Po pičlih dveh letih, pa piše protestant Markham močan čla-„„i, „ n.dnmm • Rnor_____T». P. 7. Balkana. Ta članek Doka- _ ta JJloC piVJitoiam mm numu »»»uv«n oeklz-oaslovom: Bog — D. P. z Balkana. Ta članek poka-' dala ujeti prefriganim komunistom ona Lavantinski škof Ivan Jožef je 26. feb. 1949 dokončal svojo življenjsko pot. Mariborska škofija žaluje za svojini priljubljenim nad pastirjem, ves slovenski narod pa za enim svojih velikih mož, ki mu je v največjih preizkušnjah bil moder u-čitelj in voditelj. V vrsto lavantinskih škofov je pokojni dr. Tomažič vstopil po Karlinovi smrti. Nikdo drugi ni bolje poznal težavne in obširne lavantinke škofije kakor pokojni škof, ki je kot tajnik škofa Napotnika neštetokrat prepotoval celo škofijo, pozneje tudi kot pomožni škof dr. Karlina ter tako natančno spoznal vsako župnijo in vse velike potrebe obširne škofije. — Svoje odgovornosti polne službe se je pokojni škof lotil z vso apostolsko gorečnostjo. Večkrat je poudarjal, da želi obiskati vse župnije, ki so v posameznih letih prišle na vrsto za birmo, če se je ta ali oni župnik tej škofovi želji odrekel, je moral prinesti za kazen se župnijske uradne knjige in obračune v sosedno župnijo in jih tam predložiti škofu v pregled in v podpis, če je pri tem škof v to ali ono knjigo tudi zapisal kako posebno pripombo, je ta pač bila v opomin župniku, da naj se do prihodnjič poboljša. Na žup- peš, pa ne v kakem lepem vremenu, iz megla je lilo kakor iz škafa in prav nič ni izgleda-lo, da bi kmalu prenehalo. Po enourni zamudi se je odločil; odprli smo dežnike in se podali na težavno pot. že po četrturni hoji smo bili mokri skoraj do pasu in blatni, da se barva hlač ni več ločila od rjavega blata. Svetoval sem mu, da bi se vrnili, na Sele pa sporočili, da pridemo drugi dan zjutraj. Pa je rekel: “Kaj bodo pa ljudje rekli o takem škofu, ki se boji dežja in blata! Štef, kar pogumno naprej!” Približno dve tretjini pota smo že prehodili, škof je bil že utrujen in z ustnicami je dajal znamenje, da je z utrujenostjo prišla tudi žeja. “Ali naj se izdam?” sem tiho mislil sam pri sebi. “Ali naj to neumno steklenico vina zastonj pre- našam sem in tje? Nič, zdaj je makne nikamor. Nato je Gestapo zasedel skoraj vse prostore škofijske palače, na škofijskem vrtu pa je začel staviti jetnišnicoiza internirance. Zasedel je tudi novo pravkar z velikimi težavami pozidano bogoslovje, dijaško semenišče in druge zavode ter tako onemogočil vsako vzgojo mladine. V celem Mariboru je ostalo samo par duhovnikov, vsi drug: so bili izgnani. Škof je sam skušal nadomestiti vsaj nekaj dela, ki so ga opravljali prej v ječe odpeljani duhovniki. . Ob nedeljah je po večkrat maševal, oznanjal božjo besedo, spovedoval in delil druge zakramente. Ko je Gestapo pričel preseljevati ne siamo posaimeEne družine, ampak cele vasi in kraje, je bilo ljudstvo splošno zbegano in .prestrašeno in prav tako pozneje, ko so padale na mesto in okolico bombe, se je ljudstvo tembolj oklepalo svojega škofa, ki je edini imel zanje še besedo tolažbe in poguma. Lahko sd mislimo, kako je moralo boleti škofa, ko je na lastne oči moral gledati tako grdo postopanje nemških nacistov z duhovniki in ljudshvom. S končano Vojno pa se ni sanje in kaj prav za prav pomeni “BOXING SHOW”. To je neke vrste rcšcotoorba, kjer se dva cbdelavata s pestmi, seve- cev Tu im tam že'druga genera- uva cdja. Prav lepo pojo, razumlji- Ida imalta na rokah precej debele vo je pa tudi, da je učenje slo- rokavice. Toliko naj bo dovolj venske pesmi »a te tu rojene pojalsnila, kajti vsega vam pa fante in dekleta veliko težje, tudi ne smem ipovedati. Kar kot pa za nas, ki smo prišli iz pridite pogledat in boste videli, stare domovine Besedilo vsake da bo precej zanimivo in nekaj pesmi je treba večkrat raztol- novega, posebno za nas ta sta-mačiti, kaj pomeni in kako se re. In ker v soboto skoio go-mora izgovarjati. Razume se, da tovo ne boste šli na delo, se boje v takih okoliščinah portebna mo lahko malo dalj časa zaimu-potrpežljivost in pozornost od diil ker bo tudi nekaj pruprav-strani pevcev in pevovodje. Zato ljenega za krepčilo telesa; saj zaslužijo tu rojeni pevci in pev- moramo tudi za to malo skrbeti ke vse priznanje *in pohvalo za da ne opešamo, njihovo požrtvovalnost. Vsem kličem: dobrodošli! Vsi Koncert bo vseboval vrsto slo- boste z veseljem sprejeti m tu-venskih, hrvatskih in angleških d Aro postreženi m zdrav! narodnih in klasičnih pesmi, »tamte pa na Newburgh ne po-Ker bo prirejen na letošnji ma- zAite. .. temi dan, bo posvečen našim Jacok Re?nik- materam. Obenem bo pa tudi ———<>• srts?— •wm«’ pesnika Dr. Franceta Prešerna, y IndtiUUipOllSll ki je bil rojen 3. dec. 1800 in umrl 8. febr. 1849. Njegovo ime končala škofova žalost in trp- ljnje. Namesto da bi narod mogel zadihati zopet svobodno živ- primeren trenutek, kar pogum ...” Odprl sem aktovko in izvlekel iz nje najprej kupice, na „JC, ----------- „ to pa še steklenico vina in po- J j e le še bolj zasužnjil Titcv ko-nudil: “Za žejo in proti prehla- munfetični režim pod krinko I ljenje, ki si ga je tako želel, ga natančen. Marsikateri župnik, ki je pričakoval škofa na birmo-vanje, je torej pregledal vse o-mare in kotičke v zakristiji in tudi na koru in še v zvoniku, da bi škof nikjer ne mogel potegniti s prstom ali priti v stik s kako nitjo, ki jo je spredel kak skrit pajek. Tudi župnijske u-radne knjige* je pregledal natančno ob župnikovi navzočnoti. — Vse to pa je izvrševal s tako že kako grdo se je dala ujen preinganim isoinunisium ™ sedmorica “duhovnov” ki je romala pred dvemi leti k Titu. Zdaj se jasno vidi, da ni šlo in ne gre komunistom le za preganjanje in iztrebljenje katoliške Cerkve in vere ampak za zatrtje vsake nadnaravne vere. Gre jim z drugo besedo, za to, da izženejo samega Boga. Tako je postal, kakor pove Markham, Bog sam, begunec, D. P. z Balkana. Markham kaže kako grdo so se namazali ameriški duhovni ki so opravičevali stiskanje katoličanov pod komunizmom. Na Bolgarskem in Ogrskem, na Romunskem so dobili odgovor. Tak odgovor, kot ga zna dati samo komunist Protestantje v Bolgariji niso imeli “bogatih” cerkva, s: EKS ri* umE ’in E” ?ndeklPremo misl!«,' SŽ^dsfavnikMn voditSji°faznih škojv svojo beležnico napravil ver drug drugega denuncirajo komunistom, ko bi vendar kako črno piko. lahko vedeli, da je že Lenin učil: “Komunisti izigravajte vero zoper vero, krščanske sekte drugo zoper drugo, da vse po vrsti lahko zadavite.” Kurja slepota, če človeške oči ne prepoznajo te igre. Pa je ne prepoznajo niti v naši ljubi, mučeniški blovemji ne Ali je pa nočejo prepoznati. Ni veliko te kurje slepote, pa kolikor je je - preveč je je. Ko pride njen dan, ji bodo odpadle luskine kakor so odpadle protestantom na Bolgarskem. Par katoliških duhovnikov se je našlo udarjenih s kurjo slepoto, da so se popravoslavili, se oženili in stopili na čelo “slovenskim pravoslavcem.” Dalje ni šlo in pri tem je obtičalo Potem so komunisti začeli ustanavljati "narodno cerkev.” Rekli so, da sme biti katoliška, samo z Vatikanom ne sme imeti nič zveze in papež mora proč. Nagovarjali so duhovnike, naj se sestanejo in se pomenijo o-tej misli. In so jih spet našli nekaj, dovolj udarjenih s kurjo s e-poto. Sešli so se, pa so ustanovili. Baje je pri tem ostalo, ker vernikov ni bilo. Ni se obneslo. Komunisti so napravili noV korak. Duhovniki naj se organizirajo v Osvobodilni Fronti. Postanejo naj “ofarski.” Katoliki lahko ostanejo, tudi škofe in papeža lahko obdrže, samo škofje in papež in Vatikan naj od teh svojih duhovnikov vedno dobivajo zahteve, da morajo po ljudski volji podpirati Tita in komunističen režim. Tistim duhovnikom, ki bodo v teh zahtevah dovolj glasni člani ofarije, bo vse odpuščeno in mir in zaščito bodo imeli ... In so se spet našli nekateri duhovniki, ki so dovolj udarjeni s kurjo slepoto in so v hipu pozabili, kako so jim isti komunisti prav do onega dne trobili na ušesa: duhovniki proč od politike. Zdaj pa naenkrat: Duhovnik, ki ne pomaga režimu, je zida-jalec ljudstva. Kako naj vendar ubogi človek pomaga režimu, pa se zraven ne meša v politiko? Tako je nastala duhovniška ofarska organizacija. Izšel je Bilten, glasilo ofarskih duhovnikov v Sloveniji. V tem Biltenu se ofarska duhovščina aji duhovska of^rija zvija v prahu pred Titom, pljuje na Vatikan in papeža v njem, na v puum«ii<= »“*“---------— oba domača škofa in še na tiste duhovne sobrate, ki mimo n gozdove gor in dol, vozna ce-znamenja OF gredo raje v ječo, kot bi se pri tem znatne- "a tnrii taka- da se 1,0 1111 liju odkrili, prijaz'no pozdravili, vstopili in bili prijazno sprejeti. nijskih vizitacijaH je' bil škof menil, a je bilo že P— - natančen. Marsikateri župnik, Prav v tem trenutku je T,e-kakn bi motrel škof tako du ne bo preveč ena kupica škof pa se je nasmehnil in rekel: “Preveč ne, ampak premalo.” Dež je še vedno močno padal. Do cilja smo imeli še četrt ure, a prav ta zadnji breg je bil najbolj nevaren v deževnem vremenu. S palicami smo si pomagali, da smo varneje prestavljali noge po vedno bolj se vpenjajoči opolzki poti. “Tu bo treba paziti,” sem na kratko o- svoje lažidemokracije ter se kot besna zver vrgel še na to, kar je preostalo nemškim nacistom. Zapirati duhovnike, odpravljati samostane, izganjati redovnice, uničiti verski tisk, odpraviti verski pouk, praznike in nedelje, vpeljevati pa prisil®« ne- uimrio.ieoi.io™. *’jvs-v-ri Cleveland, O. — Gotovo ste si je naddlo tudi naše 'pevsko U da gredo igralci od društvo ob ustanovitvi leta 1906. L sv> yida g ma-a y Indiana_ Zelo težko je dandanes prire-L^jj^ jnd ; kjer b(K|0 vprizorili jati pevski koncert, kajti pev- lepo igro <‘Pri kapelici,” ki jo cev manjka vsepovsod in tako I gpjsai uev Kazimir Zakraj-tudi pri nas. Vseeno :p» smatra Lfik. igrali bodo pod pokrovi-društvo Prešeren kot svoj« na- te]jstvom podružnice št. 5 SžZ. rodno dolžnost, da pevšk> večer Znano ^ je tudii da ta skupi. priredi, in z njim poživi igralcev prireja igre največ sko pevsko kulturo v tej okolici, | u Katoliških S]ovenskih da se narodno se tako ™ ne Amerikancev. potopimo. Zato pričakujemo ^ e ^ to ,gro y India. da bodo slovenski m hrvatski . . . prijatelji -petja napolniU dvo-K«1™ le ve'iko ‘n P0;eb"0J rano St. Joseph Hall do zadnje- zato; ker pridejo tja cleveland-ga kotička. Ta objava je name- f igral«. Saj so ze veliko branjena v obvestilo vsem rojakom h o njih uspehih v Ameriški Do-in rojakinjam v Pueblu in oko- movim, zato se pa hočejo sedaj lici dalje pa tudi rojakem in na lastne oči prepričati, kako m rojakinjam v naših sosednjih kaj. Ne bom vam povedal vse-naselbinah, Walsenburg in oko- bine igre, to pa samo zato ne, da lica, Trinidad, Denver, Colora-|se boste udeležili v čimvečjem Ije, vpeljevati pa prisilijo ne- lica, irimaaa, Denver, ^unna- * - deljsko delo- in ljudi odvračati do Springa, Canon City in vsem številu. Samo to vam od Cerkve___iz pobožnega slo-'drugim okoliškim naselbinam, vem, da razen treh, so , i ___ ____t___JX4-ttDro_ I »r Hnlrnli rnionQ mli) venskega ljudstva n&pravitiM brezverce in sovražnike Cerkve, to je glavno deb> “Titove demo- Posebno pozornost je na vi-zitacijab posvečal mladini. Saj po večletni dobi se mora škof prepričati, če je mladina prav in dovolj poučena v krščanskem nauku, zato je mnogokrat otroke tudi sam izpraševal, če je kdaj od učenca dobil kak dvoumen odgovor, je kajpada postrani pogledal najprej kateheta, ki je v zadregi stal za njegovim hrbtom. Ko sem nekoč ob taki vizitaciji, še kot kaplan, izpraševal otroke v cerkvi, so ti kar dobro odgovarjali. Potem je poskusil še škof. Že ob prvih vprašanjih so otroci pričeli jecljati in kmalu je bilo V3e tiho. Ko sem zopet začel sam, so odgovarjali zopet odlično, škof je bil zadovoljen in rekel, da pri i-zprašenju sam nima sreče. Seveda so se otroci škofa nekoliko prestrašili, ker že redkokdaj na deželi vidijo škofa v rdečem talarju in z zlatim križem na prsih. Na vizitacijah je škof hotel obiskati tudi najbolj zakotno župnijo. Ne vem, če kdo izmed čitate-ljev pozna pot iz Starega trga spodrsnilo in z vso svojo težo je padel na mokra in blatna tla. Kaj sedaj? S tajnikom sva skušala odstraniti velike blatne madeže, pa sva pri tem opravilu naredila še večje. Škof pa je ■mimo rekel: “Kar pustita, naj ljudje vidijo tudi blatnega škofa.” Ko smo prišli na Sele, je bil tam reden sprejem in v cerkvi izpraševanje krščanskega nauka, kakpr bi ne čutil nobene utrujenosti od dolge poti. Tako je škof z vso natančnostjo in.gorečnostjo izvrševal svojo višj e past irsko službo in no-bein napor in žrtev mu ni bil i prevelika. Pokojni škof je slovel kot izvrsten cerkveni govornik :n pridigar. Vsaka njegova pridiga je bila skrbno sestavljnea z jasno razdelitvijo'in izbran« vsebino. Božjo 'besedo je pcdr.jal v taki obliki, da bi se tudi o njem moglo reči, kakor nekoč o škofu Slomšeku: pridiga, kakor da bi rožice sadil. S svojimi pridigami si je osvajal srca vernikov, sejal seme božje besede, ki je vedno našlo rodovitna tla, ni civ.j v, m “j^o”" *■ i-o-* čev. Le kako bi mogel škof tako postopanje in rušenje božjih in cerkvnih postav prenašati’ mir-in brez posledic? Da, te žalostne razmere so delovale na škofa s tako siiki' da ga je že lansko leto zadela kap, kateri je tudi poddegl. Tak je bil lavantinski škof I-van Jožef Tomažič. Duhovnikom in vernikom krasen zgled zvestega izpolnjevanja stanovskih dolžnosti, zgled .pobežnosti in gorečnosti, zgled neprestanega dela in žrtvovanja za bližnjega, zgled potrpežljivosti in popolne vdanosti v voljo božjo v trpljenju in bolezni. Naj bi imel med nami mnogo posnemovalcev! Slovenski narod pa ima sedaj v nebesih’ enega priprošnjika zopet več, ki bo pri Bogu prosil, da njegova vera v teh težkih časih ne omaga, marveč poživljena zagori iznoVa še v večji ljubezni in zvestobi do Boga in Njegove Cerkve. Da, prosi za nas tam pri Bogu. Za vse slovenske duhovnike, ki trpe po ječah, za vse, ki so še med ljudstvom doma ali lahko po- urugiiu umuiuaivmi ihwvwmii*— , v ........ ~—, so vse vloge V imenu ipevskega društva Pre- v rokah tu rojene mladine šeren vas vljudno vabim, da pri-1 Prijatelji, le pridno sezite po dete na naš koncert. Ne to vam,Lgtopujcgji jn napolnite dvoran Bodočnost naše pesmi, v' - - -1 ■ ' žal. Bodočnoist naše pesmi, v do za(jnjega kotička. Malo do-Pueblu ali pa naj bo koder koli, k;jka bo deležna tudi Liga, ozi-je odvisna od moralne m L-oma begunci, ki so tudi ljudje rialne padipore našega naroda. jn po)eg tega že veliki revežij ie_ Ako se bo narod udeležil in mo- prav nekateri misijj0 drugače, raino kakor tudi materialno ^ b; kateri izmed Cleveland-koncert .podprl, bo to dalo ^ w z jgra]ci , India. veselje našim tu rojenm pev- . M cem m pevkam, da se bodonaj kar pok c Mr še v bodoče žrtvovali in u- °™kah pa Mr' čili. Zato vas še enkrat prosim Tomazina UT 1-2908. in opominjam, da se udeležite Upam, da se vidimo 8 maja Prešernovega pevskega koncer- ob treh PopoMne v šolski dvora-ta na Materni dan 8. maja b 8. ni pri igri Pn kapelici v In-ari zvečer v Jožefovi dvorani j dianapolis, Ind. Napolnite dvorano do zadnjega sedeža. S .pevskim pozdravom za pev-ški Zbor Prešeren. John Germ. Prijatelj. Ameriška in evropska označba mer Cleveland, O. Večkrat sem že sklenil, da bom vrgel pero,v smeti in da ne bom več pisal..-------------- -... —— . Pa sem kot pijanec, ko sklene je 8, 42 je 9, 43 je 10, 44 je 11 in svetoi obljubi, da ne b« več ženski čevlji so navadno manjši pijan in tudi res ni, dokler zo-1 kot gornje mere. Tako bi na pri- Ki je vemiu naoiu ivuuvhi.u ge meu ijuusuvum uumu an da je moglo vzkaliti in obioditi j daleč proč od domovine čakajo sad. . I na vrnitev; za ves slovenski na- Kakor je pokojni škof ljubil rod, da v težkih prizkušnjah svoje duhovnike, tako sc tudi j verskega preganjanja tuai za duhovniki ljubili in spoštovali j ceno krvi in mučemištva ne od-svojega škofa. Saj je z nje-|pade n»i elan našega na-govim škofovskim dbstojanst- j rodnega telesa, ki je zaznamo-vom bila tako čudovito združe-jva® ih- maziljen z znamenjem na tudi njegova ip»nižnost in ! križa Kristusovega, preprostost ljubeznivost 'r. vsa- i Rev. Stefan Horvat, ka druga čednost. Kjerkoli se j ~ “ je pojavil škof, tja so timi ra- PeVSKl VeCCf V PUCOI!! Pueblo, Colo. — Na materni dan v nedeljo 8. maja bomo i-meli v naši puebelaki naselbini pevski koncert, ki ga bo priredilo naše Pevsko društvo Preše, di pohiteli njegovi duhovniki. Vsi ti so z veseljem sprejeli in pozdravili svojbga nadpastirja. Zadnje desetletje je pokojni škof moral okušati mnogo ža- ____________________________________ lesti in trpljenja ter je v tem ren in sicer v dvorani društva na Bele, Kjer ze aoiga rei* z up- oziru bi] pravi mučenik. Ko so: sv. Jcžefa (St. Joseph Ilail) na nikuje naš priljubljeni pisatelj, ]dta Nemci zasedli lomo- Grovu, pričetek ob 8. uri zvečer, častni kanonik in msgr. Franc vjn0i je nt m£kj Gestapo naj- Že več let je minulo, odkar je Ksaver Meško. Pot na Sele, tja prej zapri j„ rztnal iz škofije ta zbor priredil svoj zadnji kon-v podnožje Uršlje gore vodi sko- nad polovico duhovnikov, tako cert. Marsikaj se je od t.siega * ’ ■“ da verniki niso trpeli več redne službe božje in niso mogli več orejemati sV. zakramentov. — sta je pa tudi taka, da se po nji tudi ob lepem remenu pretaka voda. škof se je odločil, da gre ____Marsikaj se je od t.siega časa med nami spremenilo. Zelo značilno je to, da je od starega nekdaj zelo dobrega ptvske- Zopet nekaj iz New-burgha Pri čevljih je razlika v označbi mere za približnih 32 Vž do 33 točk, ki jih je treba odšteti od evropske mere, bodisi pri moških ali ženskih čevljih. Na primer: če vam sorodnik piše, da potrebuje čevlje št. 39 je to ameriške mere 6VZ; št. 40 je 7, št. 41 pet ne pride do pijače, takrat se ga ipa zopet nasrka. To je |p«č naša slabost in slabosti imamo vsi ljudje. Moja slabost je pa, da se drznem pisat, čeprav vem, ‘da tega nisem dovolj zmožen. Danes pa zato pišem, da ve]jk0 0 tem ne vem. mnogih podobnih. Več ali manj jjor(ja me je preveč zanimala vsi brezdomci so doživljali take sprva kanadska zgodovina, pa in enake dogodke. Brezdomci sgm teke red; prezri. Obetam upajo in molijo, da se bo našel poboljšanje. kdo v Kanadi, ki jih bc rešil iz DRUGEM ODSTAVKU evropskega ozračja. To se pra-dana^.ega svojega pisanja oziroma 'poklic lahko izvršujejo, toda ne dobijo samostojno- ustvarjeni, da jih sprejmejo v gft aili obrti. Ko so 'p* izpolnili svojo sredo. Res je, da_ taka dve leti, se jim nudi prilika, da clrgamtearija ni kar takoj privlačna človeku, ki se čuti tujca v tuji deželi. Duh, ki vlada v takih organizacijah, se zui sprva tuj, .po domače povedano: OCTION DEPARTMENT CCC. no, saj se kaj takega itak ye da pričakovati. Pa če ni ravno Slovenska, je pa gotovo občečloveška in toliko širokogrudna, da bo tudi Slovenec našo! v njenem okrilju svoje mesto, če bi v kakem kraju večje število naših mož in fantov 'pristopilo, bi bile celo popolnoma aobro u-temeljeno upanje da se lahko pred komisijo napravijo kratko tekušmijo, naikar se jim izda katero koli izpričevalo navedenih vret. 2.) Emigranti, ki pa niso s se- slovenška ta organizacija ni! I boj prinesli nobenih 'papirjev o napravljenih izpitih, pa se tudi lahko zaposle samo pod pogojem, da bedo po preteku pet let napravili potrebne izpite, nakar se jim izdajo kanadski papirji ali Spričevala. Kaj se hoče s tem doseči in zakaj se zdi Kanadčanom to ipo' trebno, podajam tu svoje mišljenje in vtis, ki sem ga dobil odsek do nrice meje — poslove- prj izjavah teh gospodov. ni! In vsak član Kolumbovih Vitezov je v organizaciji tudi daj, ko smo se po deželi že nekoliko razgledali, smo prav gotovo vsi mnenja, da je tu življenje drugačno in da nanj nismo bili pripravljeni. V prvi vreti naim peša in pojema vera. Saj nd čudno. Raztreseni po Šimi Kariadi, osamljeni, morda v tujeverskem okolju, daieč od katoliških cerkva in skoraj brez naših duhovnikov; in po* e m toliko slabih vzgledov v tovarni, na stanovanju, na cesti, v zabaviščih in vsepovsod. Vse to nam, ubija vest ih po njej vero ter verski ponos in naše prepričanje Naša vera pa je prva in največja dobrina, ki smo jo prinesli iz domovine s seboj in jo moramo ne samo ohraniti za vsako ceno, temveč še utrditi in pomnožiti. Zato nam j s potrebna živa in delavna verska organizacija. Slovenci smo po praviti ponosni na svojo kulturo. Smo narod kmetov, delavcev in ohrt-nikov, toda po omiki in pravi srčni kulturi smo lahko v zgled mnogim mogočnim narodom. Kdo nam je posredoval to kulturo? Privzgojili smo si jo v naših katoliških kulturnih organizacijah in verskih društvih. Zato nam je tudi tu potrebna katoliška organizacija, da nam bo kazala |pot, ki je vredra člo- 1.) Kanadske oblasti nočejo .naenkrat zaposliti preveč tu-do neke meje zavarovan. Zajjj}, obrtnikov v svoje stroke za-vse take reči se zanimajte, pau0, ker bi mogjče delal; ezni- vekovega dostojanstva, se nikar pri tem ne bojte da bi granti ceneje, pa se zato kanad- Kjerkoli hi se danes naselili, se prehitro “potujčili” .ti od- Ly obrtniki upirajo. že omenil THE SOCIAL tegnili slovenstvu. Prav nič ni, 2.) Možino je, da pride z no član. Prfgtase z naslovom šljite preč gospodu dr. Jakobu Kolariču, 131 Birchmont Road, Toronto 13, Ont, ali pa g. Feliksu Sabancu, 41 Sylvia Ave., Toronto, Ont. Kjer vas je več, se domenite in pošljite prijave skupaj. V odboru bo en odbornik skrbel za pismen stik z vsemi, ki se bodo priglasili. Od njega boste prejeli še podrobnejša navodila za nadaljnje organiziranje in delo. Res je vsak začetek težak toda cilji, ki jih imamo pred seboj, so vredini, da doprimesemo zanje tudi velike žrtve. Gre za tvoje zveličanje, slovensko ime in za lepša bodočnost nas vseh. Ivan Kukoviča. Otpomba: Kot 'zapisnikarja na omelnjenem sestanku, me je prečastiti gospod dr. Kolarič naprosil, naj objavim kratko poročilo o sestanku in poziv vsem našim možem in fantom, naj se 'prijavijo društvu I. K. JOHN fflKH INSURANCE AGENCY FRANCES ZULICH, agent Zavarovalnina vseh vrst za vaše domove, avtomobile ih pohištvo. IVankoe 4221 181U NBFP ROAD Thomas Flower Shop CVETLICE *> vae prilike šopke in cvetlice lahko brzojavimo na vse kraje Albin in Fred Thomas n (Tomc), lastnika 15800 Waterloo Rd.—IV 3200 povsod bi prišli med dva tabora, od katerih vsak se mrzlično skega in političnega preganja- ^“”"p[|v je ta,reč “iznesla” kdor je kje na kmetih daleč od'števij0 jjfhožnejših ljudi, ki bi n ja. — Dobro je povedala Rita begcm tiste vršti-ce bral, mi je vzrojilo toliko različnih misli, v tistem predelu če zmožnosti ta tudi ne znanja. Vsekakor je to nekaj vredno* da lahko vršiš svojemu poklicu prhnemo delo, čerateno ne sa- moje butice, ki je spravljen Inert oj m> in nazadnje se tudi te munisti. Komunizem je močan v svoji ideji, zato ga bomo premagali le z boljšo idejo, ki je v katoliški veri. Ker j e, pa komunizem organiziran, potrebujemo tudi M močno in poležano katoliško organizacijo. Društvo Najsv. Imena je ka- BENEŠK1 ZASTORI Napravimo po vaši meri jeklene beneške zastore. Izbera 3 barv v jeklu in razne barve trakov. Frank Adamič da zanesljivo delo in po zmerni ceni. TRU-SHADE VENETIAN BUND CO. 22812 Nicholas Ave. zadej RE 7075 BE 6269 Tito ima tudi besedo. — Sttka mm predstavlja jugoslovanskega maršala Tita, ko je nagovoril lil. jugoslovanski ljudski kongres in je v svojem govoru obtožil kominftšrm, da hote v Jugoslaviji zanetiti državljansko vojno. To je bil eden njegodjih najtrpkejših govorov proti Moskvi. Poslu-šulo ga je 1,610 delegatov. 3 VOUK BUY WORD r nBKttKA DOMOVOM. MAY 3, 1949 Stara mama (POVEST) “Prenizko ceniš samo sebe, [Luiza. “Skoraj gotovo je, da se Luiza," je rekla gospa Klara bo zavrgla s kakšnim brezpo- odogovoriti na vprašanje: Ali Erik stori vse, kar jev njegovi moči, da bi te osrečil?” Luiza je privzdignila obrvi. "Kakšno čudno vprašanje! Da, mislim vsaj tako — kolikor pač'zna storiti. Zakaj pa to | vprašujete?1” “Zato ker vsakdo na prvi pogled vidi, da ti nisi srečna, in to je meni zelo hudo.” "Tudi jaz bi rčkla, da ljudje to vedo. Ne morem jim zatiskati oči. A srečna res nisem.” “Prav to sem si mislila. Ali nita, da se prav zares zanima |človek dober, bi jaz nič ne za Heleno Dale. Si tudi ti ta- kla,” je pripomnila gospa Kla-lcega mnenja!” j ra.” “Mnogo zahaja tja,” je odgo-l Ko je Luiza vstala, da odide, voril Erik, a kaj takega utegne ji je gospa Klara sledila v spal-biti tudi brez posebnega pome- nico, kjer je bila odločba sVoj na. Njen oče Ottway je odli- kožuh. Zelo rada bi ji bila ne-čen človek, samo preveč baha- kaj povedala. Slutila jc, da so ški.’ inekje besede, ki bi utegnile “Lord Ottway je doctcjan-,omiliti tole grenko razpdože-stven, če je to tisto, kar nočeš nje, samo najti ni mogla prepovedati,” je rekla Luiza. “Jazivih. Hude skrbi so ji sz,skale upam, da bo Gordon vzei Hele-isrce. Vedela je, da je Erikova no. Zelo gresta skupaj.” potrpežljivost skoraj pri kraju, “In vendar ga ljubiš, LuJza,” upoštevajo, in jih je zato je zbrala gospa ves svoj pogum. “Tj Erika ljubiš. Jaz vem, da ga. Nekega dne boš morda spoznala, kako zelo, pa bi utegnilo biti prepozno, Jn to bo žailoigra. Vedela bcš, da lbi bila morala samo roko stegniti. Si taka kakor otrok, da veš. Si že kdaj videla punčko, ki se je igrala z drugimi otroki, pa se je domislila, da jo premalo užaljena zapulstila? Jaz sem jo že. Ostali otroci še ne vedo ne, da je kaj narobe, in se igrajo naprej. Užaljena punčka pa stoji ob strani, osamljena in zapuščena. Drugi je zdaj pokličejo, naj se jim vendar pridruži, in rada bi šla, a ne more — ne more! Nekaj ji kar ne da. (Dalje prihodnjič.) mirno. “Povej mi, kake je z .membnim človekom.” pa bi mi mogla povedali, za- Gordonam. Noel in Judit;, me-j “Če bi bil -ta brezpomembni j kaj ne? Erik je imel srečo v mnogih drugih rečeh, zato nerada vidim, da bi bil ravno njegov izaikon polomijaj.” “Rada vam verjamem.” “Vidva bi morala biti srečna. Imata vsega; tudi poročila sta se iz ljubezni, mislim. Prepričana sem, da si ti od svoje strani storila vse. Zato mora biti Erokova krivda.” Luiza je začela snemati rokavice, brada pa se ji je začela tresti kakor pri otroku, ki se bo zdaj zdaj zjokal. “Kriv menda ni nobeden. Pač ne spadava skupaj. Erik bi bil moral vzeti žensko, ki bi mu rada ves dan sedela pri nagoh in mu pravila, kako čudovit človek je. Nekakšen odmev.” “Ali si prepričana, da bi mu to ugajalo? A recimo, da bi mu navsezadnje —” “Ne!’ ’je odločno vzkliknila Luiza. “Je dosti drugih ljudi, ki mu pripovedujejo, kako izvrstni so njegovi govori in kako čudovit človek da je. Jaz pa ne bom trebila v njihov r, g. Od svoje žene bo slišal resnico, pa naj mu je ljulba ali ne.” “Torej ti nisi mnenja, da bi bili njegovi govori izvrstni .'” je rahlo pritiskala gospa Klara. “Upam si reči, da so, toda 'COME ON OI/ER •and get .‘Domedic-ated NOW! “Da bi bila zelo primerna drug za drugega — ne bi rekla,” je dejala gospa Klara počasi. “Dekle se zdi nekar., trdo — samo s seboj zadovoljno. Vendar pa ne smem reči, da mi je zoprna.” in da le težko, prenaša ženino ujedljivost. Luiza je šele zadnje čase pograbila ujedljivost kot orožje—kar je zadnje znamenje, da ,se ljubezen poslavlja — in vendar je gospa Klara čutila, da Luiza Erika še “Jaz pa bi si samo tega žele-1ljubi, da bi tudi rada bila dru-la, da bi kaj podobnega storila Igačna, da pa jo nekaj zadržuje, tudi Judita,” je nadaljevala neka čudna skrotovičenost v njeni naravi. Zdela se ji je kakor ženska, ki poganja svoj šibki čoln vedno naprej v nevarni tok, pa .nraven ves čas s šibkim in usmiljenja vrednim glasom kliče na pomoč. In gospa Klara se je vprašala, aii sploh še kdo sliši ta krik razen nje same, “Jaz sem edina oseba na svetu, ki ji morem pomagali,” si je mislila in obenem v srcu molila k bogu, ki razume ženske če tak bog sploh 'biva. Nekaj dni Luizi vabilo, naj bi jo prišla obiskat. “Samo če se mi posreči, da ss ne pokažem preveč tašča,” si je'mislila, “bom mogla kaj doseči.” Ko je Luiza prišla na obisk, je gospa sedela na stolu z visokim naslonilom poleg ognjišča. Vsa soba je dišala po fre-zijah, in nekaj jih je gospa imela zataknjenih spredaj na svoji sivi obleki. Ko je Luiza odložila vrhnjo obleko, je gospa Klara takoj začela, kar je imela povedati, ne da bi kaj slepomišila “Luiza, prav posebno sem si želela, da se pogovorim s tspboj. Upam, da boš iskrena do mene, kakor tudi jaz hočem biti iskrena do tebe.” “Prepričali se boste, da sem zmerom pripravljena za iskrenost,” je odgovorila mlada žena. “Tedaj tem bolje. Mi 'nočeš V BLAG SPOMIN ENAJSTE OBLETNICE SMRTI FRE-LJUBLJENE IN NIKDAR POZABLJENE HČERE IN SESTRE AGNES ZOBEC ki je v cvetu življenja za vedno v Bogu zaspala, dne 3. maja 1958. Enajst let Te krije zemlja, truplo v grobu tam leži, draga preljubljena sestra in hčerka, v srcu živi ljubeč spomin. Sladko počivaj tam v grobu, v tihem tam v kraju miru, duša pa večno plačilo naj vživa pri večnem Bogu. Žalujoči ostali: FRANK in AGNES ZOBEC, starši; FRANK. EDWARD, ALPHONSE, bratje; FRANCES, VIDA, EMILY, ESTHER, sestre; TETA in STRIC. Cleveland, O., May 3, 1949. Kapital v cvetju. — Slika mm predstavlja slavne washingtonske črešnje v cvetju. V ozadju slike je videti beli Washington Monument. Slika je bila posneta zvečer. “Menda si dejala, da mora od * ; tebe slišati resnico. Ce res do- b,o gčvori, bi ja. mlulilH, da bil bil vesel, če bi mu to tudi ti rekla Če vrenješ vanj £n v njegovo spretnost, Luiza bi si jaz želela, da mu to tudi pokažeš. Ti si morda niti ne predstavljaš ne, koliko bi to njemu pomenilo.” Luiza je vstala in stopila k oknu. “Njegove zmožnosti in spretnosti mi njegovi občudovalci kadijo pod nos leto za letom. In jaz sem tega sita du grla.” “In si ti edina, ki ga nikoli ne pohvali in opogumi? Možu se mora to zdeti precej briako.” Luiza se je naglo izasuknila od okna proti nji. “Želim mu pokazati da ga ne more občudovati vsakdo in te mu prilizovati. Jaz hočem biti njegova tpoguba.” “A, saj sem si mislila. Torej ravnaš vendarle v njegov blagor?” “No, ker sem obljubila, da bom-iskrena: ne; vsaj mislim, da ne. Pa si ne vem pomagati. Zakaj naj bi bil tak ljubljenec bogov? Meni življenje ni lahko in prijetno. Zakaj naj bi bilo njemu?” “Razumem,” se je gespa Klara naenkrat zasmejala. “Oprosti, Luiza, a v tej ljuknji se Skriva nekaj precej smešnega.” “V kakšni luknji?’ “Ker ti želiš biti nekakšna srajca. Bog se usmili, saj sama ne vem, zakaj sem se zasmejala. Toda, ljuba moja, na svetu je tako strašno malo sreče. Pozabila sem, da je še med dobrimi ljudmi mnogo takih, ki jo teptajo.” Nekaj hipov sta obe mttlčali. “Po mojih mislih storim najbolje, če za nekaj časa kam odidem,” se je spet oglasila Luiza. “Da. Tako naredi,” ji je pritrdila gospa Klara. “To bi bila izvrstna reč za vaju oba. Odidi od Erika toliko časa, da boš vesela, če ga boš ob vrnitvi spet zagledala.” “Tudi če bi bila vesela, mu nikoli ne bi privoščila tega zadoščenja, da bi