Poštnina plačana v gotovini Leto XV., štev. 259 Upravmštvo: Ljubljana. Knafljeva ulica 5. — Teieton št. 3122. 3123, 3124. 3125. 3126 inseratm oddelek: Ljubljana, Selen-burgova tU 3. - Tel 3492. 2492. Podružnica Maribor. Gosposka ulica št 11 - Teleton št 2455 Podružnica Celje: Kocenova ulica št. 2. - Telefon št 190 tiačuni pri pošt ček zavodih: Ljubljana št 11.842. Praga čislo 78.180, Wien št 105 241 Ljubljana, sobota lo. novembra 1934 Zvestoba za zvestobo Resničnost in globoka vsebina tega gesla, nastalega v nedavnih letih skupnega češkoslovaškega in jugoslovenskega napora za osvoboditev izpod avstro-ma-džarskega jarma, se je v mesecu dni, ki nas ločijo od marsejskega zločina, izkazala nad vse sijajno. Nad smrtjo našega kralja je bil globoko pretresen ves svet, češkoslovaški narcd pa je z nami tako iskreno sočustvoval in žaloval, kakor more le narod, ki je z nesrečo sam neposredno in težko zadet. Posebno priznanje zasluži tudi če' škoslovaški tisk, ki je bil ne samo veren tolmač narodne žalosti, marveč se je takoj prvo uro postavil ob stran zavezniški Jugoslaviji ter odločno in ostru zahteval popolno zadoščenje za grozoviti marsejski zločin. To važno nalogo je češkoslovaški tisk opravljal z velikim pogumom in brez ozirov na levo ali desno. Sodeloval je uspešno pri de-maskiranju zarote in po enem mesecu ni njegova energija v tem pogledu prav nič popustila. Ta vrla služba našim interesom se nadaljuje še vedno s prvotno odločnostjo in v veliko pomirjenje nam je, da imamo poleg drugih zaveznikov na svoji strani tudi državo, katere narod, vlada in tisk stoje neomajno za nami in podpirajo naše tako zelo upravičene zahtevo. Vsem tem dokazom bratskega sočustvovanja se je zadnje dni pridružila še nedvomna izjava češkoslovaškega zunanjega ministra dr. Beneša o priliki njegovega zunanje političnega ekspozeja v jesenskem zasedanju praške zbornice. Zunanje politični ekspozeji so zadeva, kjer ima redko mesta kak pasus. ki bi izražal iskreno čustvo, razen tega na je minister dr. Beneš znan kot strogo realen politik, trezno računajoč z dejstvi in s položajem, preden si dovoli besedo, ki bi pomenila dalekosežno in neizbrisno obvezo. Ta veliki državnik, ki je v svojem dosedanjem političnem delovanju dosegel marsikak znamenit usoeh in čigar izjavam posveča mednarodni svet nedeljeno pozornost, ie v svojem govoru pred nekai dnevi nad vse odločno in jasno formuliral neomajno zvestobo češkoslovaškega naroda do Jugoslavije. »Po svoji sveti dolžnosti na-glašamo. da smo z jusroslovenskim narodom zvezani v vseh okoliščinah in v popolni zavesti, kai to pomeni. Nobena akciia. nobena politika in nobena dinlo maciia ne bo omajala naše zvestobe in našega bratstva * Toda dr. Beneš se ni ustavil samo pri tem. marveč je v zavesti pomena, ki ea ima nieo jo vsi sprejeli. »Matin« pravi, da ie Flandinova naloga manj lahka, kakor se zdi. Toda čeprav ie novi predsednik nov mož, mu vendar vsi priznavaio njegove sposobnosti in njegove državn ške vrline. »Excelsior« piše: Flandin si ie naložil težko breme. Čeprav se novo ministrstvo predstavlja v duhu strankarskega premirja, se vendarle ne zdi, da bi strankarski organ' :meh namero strogo ravnati se v duhu premirja. »Echo de Par's« pravi: Ne vemo, kaj naj rečemo in mislimo ob ugotovitvi, da so Tardieu Petain in Marftuet ea:ni odklonili nadalime sodelovanje Nož. ki je zadel Doumerguea. je utoil tudi nacionalno unijo. Odmev v Angliji London. 9. novembra- AA. Odliod predsednika Dounierguea zbuja v večini angleških listov inkreno obžalovanje. >Tiines: precej oslro obc«oja nastoo radikalno * socialistične stranke. vDailv Telegraph« pa pravi, da morajo vsi iskreni prijatelji Francije obžalovati neuspeh resnično nacionalne vlade in izraža bojazen, da bo najnovejša izprememba v Franciji pomenila povratek v dobo strankarskih bojev in pogretih vladnih izprememb. To stanje ie ravno hotel Doumercrue za zmerom odpraviti. »Mornins-Posti pravi med drucim. da lxxlo radikalni Cena 2.- Din Naročnina znaša mesečno Din 25.— Za inozemstvo Din 40.— Uredništvo: Ljubljana Knafljeva ulica 5 Telefon 3122. 3123. 3124. 3125. 3126 Maribor Gosposka ulica 11 TelefOD št 2440 Celje, Strossmayerjeva ulica št. 1. Telefon št 65. Rokopisi se ne vraCajo. — Oglasi po tarifu. socialisti mosoče še nekega dne obžalovali, da so onemogočili izpremeinbo ustave. Nemci rezervirani Berlin, 9. no\ embra g. Nemški tisk hoče novo Flandinovo vlado presojati po tem, ks-kšne stališče bo zavzela nasproti Nemčiji. Kot velik plus v primeri s prejšnjLni vladami smatrajo listi, da spadajo Flandin in ostali člani njegove vlade v mlajšo vojno generacijo, zaradi česar upajo na sporazum. Tudi dejstvo, da je Laval obdržal zunanji portfelj, smatrajo za dobro znamenje Vsj listi pa se obenem strinjajo v tem. da boj za državno reformo z Dou-mergovim padcem še ni končan. Nemški poslanik pri Lavalu Pariz, 9. novembra AA. Nemški posla, nik Koester je danes dopoldne obiskal zunanjega ministra Lavala. Namen njegovega obiska je bil ponoviti dernaršo, ki so jo nemški poslaniki že izvršili v Bruslju, Londonu in Rimu o pravnem tolmačenju, ki ga je dala nemška vlada k sklepom Društva narodov glede Posaarja. Laval je sprejel tuci francoskega poslanika v Berlinu Francoisa Ponceta. Zarota proti Herriotu ? Pariz, 9. novembra d. Iz notranjega ministrstva se je razširila neuradna vest. da je francoska policija odkrila zaroto proti Herriotu in drugim voditeljem radikalno socialistične stranke. Policijski organi so se že dalj časa trudili, da bi izsledili neznance, ki so pošiljali Herriotu in njegovim ožjim prijateljem grozilna pisma in tajinstvene brzojavke. Kakor zatrjujejo, so zarotniki člani neke desničarske organizacije. Proti Herriotu nastopajo nele zaradi njegovega nastopa v vprašanju ustavne reforme, marveč pred vsem zaradi tega. ker ga smatrajo za ustvaritelja fran-cosko-ruske zveze. Pierre Flandin Novi francoski ministrski predsednik Pierre Etiornre Flandin je bil rojen 12. aprila 1889 v Parizu kot sin generalnega državnega tožilca in T>r*7meje generalnega rezidenta v Tuar.su, Etie-nna Flandina. Bil je najprej advokat, l. 1913. pa jo postal Millerandov tajnik. Komaj 2~> let star. je bil 1914. prvič izvoljen v parlament čegar član je od tedaj nepretrgoma. Istočasno je postal genera'sii svetnik v deiTartemen-tu Jcmne in župan v P<~«mecy sur Oiire. V vlado je stowil prvič pod Millerandmm 1. 1920. kot državni podtajnik za zrakoplovstvo. L. 1924 je bil v Maršalovem kabinetu trgovski minister in je vodil ta resor tudi v Tadieujevih vlada-h 1. 19.29. iin 1930 Po padcu Steegovega kabineta daie 22. januarja 1931. je stopil potem v Lava-lovo vla^do kot finančni minister, r o^sto. pivši Doumergueovi vladi pa jc vodil re. sor za javna dela. Politično pripada Flandin republikanski uniji. Zagonetne alere v Angliji Senzacionalne razprave v obeh zbornicah — Velikopotezno tihotapstvo orožja in tajinstvene priprave za puč London, 9. novembra k. Poročila jutranjih Listov o snoonji seji gornje zbornice, ki je razpravljala o zakonskem načrtu glede pobijanja veleizdajniške agitacije v vojski in mornarici, so v vsej javnosti izzvala pravo senzacijo Vesti, da se je v Angliji pripravljal sličen prevrat, kakor so ga skušali izvesti narocimj socialisti meseca julija v Avstriji, so izzvale v vseh slo. jih s i ki o ogorčenje. Lordska zbornica je imela v ostalem v pretekli noči sejo, ki spada nedvomno med najdaljše. Trajala je od včeraj popoldne vse do 6. zjutraj. Razprava o omenjenem zakonskem predlogu je bila zelo živahna in so lordi odklonili med drugim 24 dopol. nilnih predlogov opozicije. Silno vznemirjenje pa je povzročilo vprašanje zastopnika narodne delavske stranke lorda Hertwooda, kaj je z govoricami, ki se v zadnjem času širijo po državi, da hoče neka skupina ljudi izvršiti političen orevrat ter se v ta namen polastiti angleškega radija Poudaril je, da te govorice ni^o izmišljene, da pa v ostalem javnost o političnih stremljenjih te skuni ne n: obveščena Lordska zbornica je skle nila. da je treba stvar čisto razčistiti. Ne kateri govorniki so izrazili nado, da bodo policijske oblasti to zadevo temeljito razčistile. Nekateri ooliioni krogi zatrjujejo, da so pravratni poskusi bržkone v zvez! s tajimstveno tihotansko afero orožja, ki jo je izsledila pred dmevi angleška policija in s katero se je bavila danes spodnja z/bor niča. jev odločno iznoveda.1 sivolasi francoski ministrski predsednik. In vsem revizi-onističnim ali drugačnim špekulantom je z enakim poudarkom še sporočil, da »nedotakljivost iugoslovenske države zedinjene in močne, predstavlja pogoj za mir v Evropi« Mnogo je Jugoslavija pripomogla k utrditvi evropskega miru z manifestacijo svoje notranje moči. ki se je pokazala ob izgubi Velikega kralia in ki je bila za preceišen del sveta skoro nepojmljiv čudež. Naši prijatelji in zavezniki so doprinesli še svoie. ko so nam v naši nesreč? neomajno stali ob strani in tudi morebitnim nevernim Tomažem dokazali, da vel.ia geslo »Zvestoba za zvestobo« neoma+no in breznos-oino. v sre- in tlftp^' \ vtn.ri+a+itr)«1 viosp/ip ki po šle v torek t cvet W t^aorp in P^rim ?flto nfpo uteha in bodalo eprno za nas, marveč za ves miroljubni svet. London. 9. novembra, d. Javnost je v poslednjih dneh zelo razburila tajinslvena afera mednarodnih tihotapcev orožja, ki feo jih angleški policijski organi izsledili v okolici Hulla ob izlivu reke Humberja. Policija je ugotovila, da je v afero zapleten tudi neki bogataš, ki se je predstavljal tudi kot zastopnik neke manjše države, ki bi si naj bila nameravala nabaviti večje množine orožja in streliva Zaradi te afere so zastopniki delavske stranke v parlamentu vložib" interpelacijo, s katero so prvotno nameravali izzvati veliko debato o razoro-žitvenih vprašanjih in vloei. ki io igra privatna industrija z orožjem v tei zadevi, nazadnje pa so 6e omejili na zahtevo, naj ee vsa privatna podjetja, ki izdelujejo muni-ciio in orožje, podržavijo. Debato je otvoril zastopnik delavske stranke Attlee. V svojem govoru je poudaril. da bi morala Anglija prednjačiti pred vsemi drugimi državami v ukinitvi slehernega privatnega izdelovanja orožja, ki povzroča največje težave celokupnemu razorožitvenemu vprašanju V odgovoru je zunanji minister Simon poudaril, da je An-gl ja že uvedla kontrolo nad izdelovanjem orožja v privatnih podjetjih, da je odrekla vsem privatnim podjetjem take vrste državne subvencije ter da je tudi prva prepovedala izvoz orožia v Bolivijo in Paragvaj. ko sta se ti dve južnoameriški državi med seboj vojeval . Njenemu zgledu je sledilo 28 drugih držav. Celokupno vprašanje pa z monopolizacijo izdelovanja orožja in streliva nikakor ne bi bilo rešeno Uničiti industr jo s tako popolno organizacijo in tehnično tako napredno, kakor je privatna industrija orožja v Angliji, bi pomenilo v vsakem primeru največjo škodo za Angl jo samo, ki bi bila v primeru vojne navezana na dobavo orožja iz inozemstva. Kjuseivanov postane minister dvora Beograd, 9. novembra, p. V poučenih krogih potrjujejo vesti, da bo za bolgarskega poslanika v Beogradu imenovan b v-ši bolgarski minister m znani pobornik bolgarsko-jugoslovenskega zbližanja g. Di-mo Kazasov. Dosedanji bolgarski poslanik na našem dvoru g. Kjuseivanov bo imenovan za ministra dvora Georgijev ni Georgijev ampak Veličko Kerin Končna ugotovitev pravega imena atentatorja Via-dimirja ^sorgijeva Cernozemskega Voldemaras zopet obsojen Kovno, 9 novembra AA. Bivši ministrski predsednik Vol^rrraras ie bil ob=oi"r> na 6 rn^ecpv zanosa ker io obio.vil neki članek proti sedanjemu litovskemu reži. mu. Beograd, 9. novembra. Bolgarske oblasti so poslale našim c .m potreb- ne dokumente za dognanje prave identitete atentatorja, ki je znan pod imenom Vladimir Georgijev Cernozemski. Iz uradnega izkazila polic;jskega ravnateljstva v Sofiji, ki je bilo dostavljeno našim oblastvom dne 3. t m., kakor tudi iz drug'b dokumentov je razvidno, da je ime Vladimir Georgijev Černozemski samo psevdonim, pod katerim je morilec nastopal, odkar je stop 1 v organizacijo VMRO. Njegovo pravo ime je Veličko D i m i-trov K e r i n. Rodil se je na Bolgarskem v vasi Kamenici v pestevškem okraju 19. oktobra 1897. Tam je tudi krščen in vpisan v cerkveni imen k pod št. 77 leta 1897. Njegov oče Dimitrije Veličko Kerin, rojen v Kamen'ci. še živi, mati Hristiškova 'z iste vasi. je že umrla, brat Anastaz in sestri Latinka in Nevenka živita na Bolgar- skem. Oženil se je dvakrat, iz prvega zakona ima hčerko. Sof jsko okrožno sodišče ga je pod raznimi imeni večkrat obsodilo, leta 1928 dvakrat na smrt zaradi umora poslanca Hadžija Dimova leta 1924. in na dosmrtno ječo leta 1931 zaradi umora Nauma Tomalevskega leta 1930. Zaradi druge obsodbe je bil zaprt do 14. januarja 1932. ko so ga amnestirali na podlagi zakona o amnestiji z dne 5. januarja -stega leta. Po podatkih bolgarske policije je organizacija VMRO poslala Kerina Antu Pave-Hču leta 1932 kot inštruktorja teroristov na Madžarskem. Bolgarske oblasti so izdale za njim tiralico, objavljeno v uradnem listu 7. septembra ter ga iskale kot Vladimirja Georgijeva Černozemskega in objavile njegov popis in njegovo sl'ko. Iz vsega tega se vidi, da je bil Kerin navaden kriminalni tip in poklicni morilec Francoski opomin Italiji Dokler bo Italija ščitila Madžare, tako dolgo ne more biti govora o sporazumu s Francijo Pariz, 9. novembra p. Francoski tisk poklanja rimskim razgovorom Mussolini-ja in Gombosa mnogo manjšo pozornost, kakor pa jo običajno posveča siičnim konferencam v Rimu. Listi splošno smatrajo, da je najnovejša sestanek Gombosa in Mussolinija v političnem pogledu brezpomemben V uradnem komunikeju o sestanku se vse preveč naglaša, da sta Mus- solini in Gombos razpravljala o kulturnih odnošajih med obema državama, dočim sta se gospodarskih problemov komaj dotaknila in o politiki sploh ni bilo govora. Pertina pravi v »Echo de Pariš« med drugim: Nam Se zdi, da je šel Gombos tokrat v Rim pred vsem zaradi tega, da naprosj Mussolinija za intervencijo v tem smislu, da bi vpliva] na Malo antanto, ki naj bi postala popustljivejša napram Madžarski. Po odkritju neOvrženih dejstev v zvezi z marsejRkim zločinom smo mnenja, da Mala antanta ne Sme biti napram Madžarski niti najmanj popustljiva. Sedaj je prilika, rta se madžarsko rovarjenje do kraja raz- *i«ti Da so imeli teroristi na Madžarskem •-«n znčfi^ f>Mn»*1 not ''oinii s,^>f„ s) ♦"^iia f n n-h;;sevim posetom ni niti najmanj razčistila, toda tako v Rimu ka. i kor v Budimpešti si morejo biti na .jasnem, da ne more biti niti govora o kakem Sporazumu aii zbližan ju med Francijo in Ita. rfjo v«e tako dolgo, dokler bo Italija Sfi tila in prikrivala madžarske pogreške in napade. Italija bi v Svojem lastnem inUs-reSu storila mnogo b°lje, ako bi enkrat za vselej razčistila s v« je odnošaje do Ma džai-ske. Italiji prijateljstvo Madžar*««; samo škoduje. Brez razčišeen.ia odno$ajev med Italijo in Madžarsko nikdar ne b« prišlo do Sporazuma in zbližan ia med Francijo in Italijo. To hočemo jaSno m javno povedati, da ne bo pozneje nikakih dvomov in očitkov ne na eni, ne na drugi strani. Konferenca na Semmennsnr London. 9. novembra. Reuter poroča z Dunaja: Danes dopoldne se je vršila med avstrijsk m kancelarjem Schuschniggom in predsednikom madžarske vlade Gombo-som tajna politična konferenca, o kateri pravijo, da bo velike važnosti za bodočnost Srednje Evrone. Konference so se udeležil? tudi vodilni člani avstriiske in rnadSarclce vlade Vršila se ie n° ^emme-ringu Gombos. k' se je vrnil z Rima. je noročal avstrijskim nr'n strom o svojV pogajanjih z Mussolinijem. Rooseveltov plebiscit Ozadje In pomen presenetljivo velike prezidentove zmage — Ameriški narod Rooseveltu v polni meri zanpa Volitve v reprezentančno zbornico in v senat ameriških Zedinjenih držav so prinesle demokratskemu prezidentu Franklinu Rooseveltu nepričakovano sijajno zmago. V obeh korporacijah bo demokratska stranka poslej razpolagala z dvetretjinsko večino, ker si je — to pot prvič — izvojevala dominantno pozicijo tudi v senatu. Ni dvoma, da je velik delež zmage pisati na račun popularnosti prezidenta samega, ki se je izkazal kot izredno močna voditelj s ka osebnost, kakor z njo nasprotna republikanska stranka niti od daleč ne razpolaga. Toda pri teh volitvah ni šlo v prvi vrsti za osebno vprašanje Milijoni, ki so stopali k volilnim žaram, so imeli oddati svoj glas, aLi sprejemajo in odobravajo politiko narodne obnove in ali hočejo še naprej poveriti Franklinu Rooseveltu svoje zaupanje v njegovem prizadevanju za ustvaritev nove, socialne Amerike. Ko je pred dvema letoma nastopil Roo-cf-velt kot kandidat prot- republikancu Hoovru, je bila njegova zmaga presenetljivo velika. Toda takrat še niso prišli njegovi veli-ki reformni načrti volilcem prav do zavesti, njih podrobnosti, ki so pozneje učinkovale tako scnzacionanlo, sploh še niso bile znane. Sme se reči, da je takrat zmago demokratskega kandidata odločilo globoko razočaranje ameriških množic nad katastrofalnim skrahiranjem toliko hvaljene in na Hoovrovih propagandnih shodih obetane večne »prosperitv«. Kriza, ki je v temeljih pretresla vse ameriško gospodarstvo in vrgla milijone delavcev 'z tovarn in farm na cesto. je drastično prikazala nevzdržnost neomejene gospodarske svobode in desmte-resiranosti napram vsaki socialni zaščiti, ki jc imela že zanaprej biti program republikanskega kandidata. Ameriške mase so zato sprejemale in pozdravljale Roosevelta kot odrešenika iz vedno večje bede. Roosevelt ni ostal pri besedah, marveč je 7 energ eno roko prijel za delo, čim je prestopil prag washingtonske Bele hiše. Reči sc sme, da se je v dobrem poldrugem letu. odkar ima Roosevelt državno krmilo v rokah, izvršilo več do temelja segajočih sprememb vsega javnega življenja, kakor ponrej v desetletjih ameriške zgodovine. Roosevelfove gospodarske in socialne reforme so sledile druga drug- kakor udarec za udarcem. Zakonodaja, tičoča se industrije. tako -zvana N1RA, praktično pobijanje brezposelnosti, pomoč kmetijskemu gospodarstvu. razvrednotenje dolarja, vse to so b le za konservativne varuhe ameriških tradicij nečuvene novote. Ni šlo gladko, odpor je bil nadmerno močan, javna kritika izredno ostra. Prezident pa je vztrajal 7 vso energijo na svoji liniji. Če je tudi tu pa tam sam revidiral svoje naklepe, je vendar ostal zvest smeri, ki si jo je bil začrtal. Prezident Zedinjenih držav ima po ustavi zelo veliko moč, večjo nego katerikoli drug državni predsednik in večjo nego marsikak monarh. Vendar je tudi njegova kontrola stroga Stvaritelji ameriške ustave so hoteli imeti na čelu države jakega prezidenta, skrbeli so pa za to. da se njegova oblast ne more razviti v diktaturo, ki bi bila proti volji ljudstva. Ta pomen ima ustavna določba da se dve leti po prezi-dentsk h volitvah obnovita obe zakonodajni korporacfji m se mora tedaj zavedati vsak ameriški prezident. da utegne že po tej kratki dobi dobiti reprezentantsko zbornico in senat, ki bi mogla njegovo vladanje če bi bilo ljudstvu nevšečno, praktično omejiti do brez.delnost;. Roosevelt ni delal demagoške politike, hodil je pogumno, skoro bi lahko rekli trmasto, svojo pot, ne da bi se dal ostrašiti po agitaciji, ki se je z vso vehemenco izživljala proti njegovem gospodarskim in soc alnim reforma m Sedanje volitve so dale prvikrat priliko širokim ljudskim množicam. da izrečejo sodbo o politiki obnove, m so imele zato naravnost plebiscitaren pomen. Veličastna Rooseveltova zmaga je tem večjega pomena ker se ne da tajiti, da njegove reforme niso vse uspele in da se pri mnog h še ne ve, kakšen bo njihov končn; uspeh. Tudi niti on sam ne prikriva, da njegov program še ni v celoti konkretno in do zadnjih podrobnosti oblikovan On hoče javno, politično in gospodarsko življenje urediti tako. da bi se ustvarile čim najboljše življenjske priike, če ne vsemu, pa vsaj stalno rastočemu in kar največjemu krogu državljanov Sredstva s katerimi hoče do-se& ta cilj .niso že vnaprej in nepreklicno fiksirana, niti niso povsem izključeni eksperimenti. katerih učinek utegne b ti negotov Za tako politiko je treba zaupanja in vere. in to zaupanje ima Franklin Roose-velt v ameriškem ljudstvu, kakor so pokazale baš zadnje volitve. Za Rooseveltovo politiko pa je treba tu-d' časa Njegovi reformni ukrepi niso pre-računjeni od danes na jutri, nj hov efekt bo v večini primerov postal viden šele po daljšem razdobju Volilci so sprejeli to v vednost in dali prezidentu za prhodnjo funkcijsko dobo zakonodajnih zborov proste roke Morda bi bili pomislek- volilsk h množic večji, ko ne b; bilo ljudstvo et izginila V Berlinu je imela intimno prijateljico ln je dnevno zahajala na njen dom. Od onega dne pa, ko so lisi objavili, da francoska KJliciia išče neko Marijo Vondračkovo. je plavolaska svoji prijateljici silno vznemirjena dejala, da mora takoj izginiti iz Ber lina. ker jo išče noliciia Na vprašanje radovedne nrijateljice ji ie nokazala nek1 list in nrečitala vest o Mariji Vondračko vi Drhteča od vnemirjenja je dejala: »To sem jaz! Toda nikomur niti besedice o tem. če mi hočeš dobro!« Kam je odšla, ni nikomur povedala in o-d tedaj je tudi noben nien znanec ni več videl So pa še nekateri drugi momenti, ki kažejo na njeno sled, vendar pa jih oblasti zaradi nadaljnje preiskave ne morejo objaviti Dr. Mogorovič je odpotoval iz Berlina nekam na deželo, da bi našel nadaljnje sledove za to žensko ir izpo«loval njeno aretacijo Na podlagi rezultatov preiskave je dr. Mogorovič zahteval od nemških oblasti, naj aretirajo Slavka Cihlara in Mladena Lorkoviča. ki se mudita v Berlinu in sta še vedno prosta Prav tako s-o francoske oblasti zahtevale n.iuno izročitev Nemška vlada sedaj proučuje pravne formalnosti in zakonske modalitete glede aretacije od-nosno izročitve Vse kaže. da je mogoče potrditi vezati da sta dr Branimir Jelič in dr. Mile Bu dak v Milanu. Dr. Branimir Jelič bi moral Papen za spravo med Nemčijo in Avstrijo Na Koroškem so ga svečano sprejeli - Papenov poziv Nemcem na »skrajnem jugu nemških tal" Celovec, 9. novembra k. Nemški poslanik na Dunaju Papen se je včeraj mudil v Ceiovcu Deželne oblasti so ga svečano sprejele K sprejemu se je zbrala tudi velika množica ljudstva, ki je nemškemu državniku priredila viharne ovacije To je bil povod, da ie poslanik Papen nagovoril ljudstvo in pri tem dal značilne izjave Dejal je. da je Hindenburg želel njegovo imenovanje za poslanika v Avstriji, kjer naj bi se zavzet z vsemi silami za spravo med Nemci te» za tesno prijateljstvo med Avstrijo in Nemčijo Nemčiia nima nika kih namenov da bi ogrožala avstrijsko neodvisnost ali pa se vmešavala v avstrijske notranje zadeve. Avstrijski narod naj ureja svoje stvari sam kakor najbolje ve in zna Papen pa je izrazil iskreno željo, da bi se v odnošajih med Nemčijo in Avstrijo odpravilo vse ono. kar jim je v zadnjih letih škodilo. Ljudstvo, kj živi sicer v dveh državah, pa govori isti jezik in ima isto kulture in tradicijo, si ne samo ne sme biti sovražno, nego se mora združiti v močno kulturno zajednico, da bo nemški narod v Evropi in pred vsem svetom lahko predstavljal silo. kakršno dejansko tvori po svojem številu in svoji kulturi Ob koncu je pozval ljudi naj se pokora, vajo de?e7ni m ob'a?tem in noi čuvsio nem-bvioturn rja skrainem iueru nemških tal. priti 27. oktobra v Berlin. Sem sta namreč prispela iz Madžarsikega dva neznanca, ki ju je policija osumila zveze s teroristi. Zaupno sta povip-raševala po dr. Jeli6u. Vse kaže, da sta imela nalogo sestati se z njim v Berlinu in mu izročiti ponarejen potni list. Ko sta opazila, da ju policija zasleduje, sta naglo izginila iz Berlina, čeprav sta si najela dAre hotelski sobi za daljšo dobo. Kvaternikova denarna nakazil? Lausanne. 9. novembra. A A. Švicarska policija jc ugotovila, da je 17. septembra neka oseba, ki se je legitimirala za Kvija-tovrskega iz Budimpešte, pri Švicarski banki v Lausanni nakazala več čekov, in scer enega na dr. Perica Istvana na znesek 4350 belgijskih frankov za Liege. drugega na Suša Grgiča iz San Farncisca na vsoto 50 dolarjev in tretjega na Anto Dosena sina Marka, ki sc zdaj nahaja v New Yorku. kjer izdaja neki emigrantski list, za vsoto 500 dolarjev za New York. Ker je že prejšnja pre skava dognala, da se je Evgen Kva-ternik mudil v Lausanni 17 septembra, vse kaže. da ie bila oseba, ki se jc predstavila pod imenom Kvijatovrskega, dejansko Kva-ternik. še enemu teroristu na sledu Kotor. 9. novembra, n. Zagrebška policija je uvedla preiskavo proti teroristu Antonu Moškovu. ki je pobegnil v ;nozem-stvo. Danes so preiskovalni organi izvršili hišno preiskavo v stanovanju njegove matere in njenega nezakonskega moža trgovca Tarla v Tivtu. Ugotovili so, da je prejel Moškov tajinstvenc brzojavko iz inozemstva, »da naj pr de domov, češ da umira njegova stara mati« Dejansko je bila ta brzojavka opozorilo na nevarnost, ker njegova stara mati sploh ni bila bolna. Nadalje so ugotovili, da je od nekod prejel denar za potovanje iz Zagreba do Er-cegnovega Na železniški postaji ga ie čakala neznana oseba. Oblasti sedaj preiskujejo. kdo mu je dal denar za bes preko meje. Zločini VMR0 prihajajo (Poletite razstavo sarajevskih preprog na dan Sofija. 9 novembra. AA Bolgarske oblasti v petriškem in čustendilskem okraju si prizadevajo odkriti vse zločine, ki jih Je v teh krajih izvršila razpuščena VMRO Ta organizacija je bila po vojni do 19 maja t. 1 popolni gospodar v teh kraiib Dosedanja preiskava je odkr la vso strahoto nasilja, pod katerim je dozdaj živelo prebivalstvo teh krajev. Trdijo, da «0 oblasti s pomočjo prebivalstva in s priznanjem prijetih teroristov VMRO dozdai odkrile in izkopale v teh dveh okrajih nad 90 okostnjakov in strohnelih trupel Blizu neke vasi so izkopali 9 okostnjakov, glede katerih so dognali, da gre za 9 občinskih odbornikov neke kmečke občine, ki so j h ubili po nalogu razpuščene VMRO Zdaj skušajo oblasti dognati, kje se nahaja orožje te organizacije. Tiha proslava poljskega narodnega praznika Beograd, 9 novembra p. Poljsko poslaništvo objavlja, da zaradi globoke narod ne žalosti v Jugoslaviji na poljski narodni praznik dne 11 novembra ne bo nobenih svečanosti in oficielnih sprejemov V resoru ministrstva pravde vsa mesta zasedena Beograd 9. novembra p. Ministrstvo pravde objavlja da so v tem resoru zase. dena vsa mesta in da se zato nove prošnje zs sprejem v državno službo na pod. ročiu pravosodstva ne bodo več sprejemale. V LJUBLJANI, ŠELENBURGOVA ULICA štev. 7, L ruidstropje Razstava je otvorjena vključno do nedelje 11. t m. Prodajamo na 24 mesečne obroke tfanovinska tkalnica preprog Sarajevo Volitve senatorjev Opozorilo glavnega glasila JNS glede postavljanja kandidatur — Končno odločitev ima vodstvo stranke Beograd, 9. novembra, r. V smislu čl. 2 zakona o senatu se imaio vršiti dopolnilne senatne volitve takoj po poteku mandata z žrebanjem določene polovice izvoljenih senatorjev, to je po 2. januarju 19.15. Zamiranje za volitve ie izredno veliko, kar se vidi tudi iz slavnega organa »Glasnika JNS«. ki pravi med drugim: Dopolnilne volitve v senat so posebno važen politični dogodek. Zato je uml.Hvo, da je naša stranka znatno zainteresirana pri teh volitvah. Kakor pri prejšnjih senatnih volitvah, bo JNS tudi tokrat v vseh banovinah postaviJa svoje kandidate in se bo pobrigala, da pridejo v senat v vsakem pogledu kvalificirani možje, ki bodo dostojno zastopali program in politiko stranke v gornjem domu našeca političnega predstavništva. Statut stranke odreja poseben postopek glede postavljanja kandidatur za senat. Kandidature po čl. 32 odobrava def-iiMtivno vodstvo stranke. Statut daje političnim predstavnikom in organizacijam popoln-o ingerenco na te končne sklepe. Po čl. 32 bo namreč kandidature za senat v vsaki banovini predlagala vrhovnemu vodstvu stranke konferenca narodnih poslancev, senatorjev, članov banovinskih svetov in po enega posebej določenega delegata vsake sreske organizacije na področju doiične banovine. Dani so tedaj vsi pogoji, da se izvrši kandidatura po splošnih interesih in z dolžno obzirnostjo do raz.položerua v vrstah stranke in njenih organizacijah na terenu, ki so izraz razpoloženta naroda samega. Vodstvo stranke je izvedelo, da si v nekaterih krajih skušajo posamezni interesenti oziroma politične skupine že zdaj zagotoviti vnaprej kandidature nekaterih oseb ter so celo že poskušali vnaprej obvezati volilce, bodisi z dano besedo, bodisi tudi s podpisi. V koiikor tako delajo izven vrst naše stranke in nsših organiziranih pristašev, se razume, da mi na to ne moremo prav nič vplivati. Ce bi se pa kakšna akcija izvajala s strani pristašev JNS, jo obsojamo, ker se s tem kvari potrebna disciplina ln ustvarjajo težkoče za zadovoljivo ureditev tega vprašanja. Vodstvo stranke poziva vse naše organizacije, da budno pazijo na takšne poskuse in da jih onemogočijo. Posebno jfe pa treba paziti na naše prijatelje, ki rmajo volHno pravico, da ne nasedeio m ne dajo obvez, ki bi j;Ii mogle spraviti v konflikt z najelementamejšimi pravili strankarske discipline. Sklepe o posameznih kandidaturah izdaja izključno svet stranke, rn sicer na podlagi čl. 38, odobri jih pa vrhovno vodstvo stranke po čl. 32 statuta. Samo takšni <%1epi teh dveh instanc imajo za našo stranko vrednost glede postavljanja strankarskih kandidatur m nihče drugi. Konference stranke bodo o pravem času sklicane in na njih se bodo upoštevali interesi države ki jjelje naroda. V molitvi se je ves narod spominjal svojega kralja Beograd, 9. novembra, r. Danes so se po vsej državi v katoliških cerkvah vršile zadušnice za pokojnim Viteškim kraljem Aleksandrom I. Uediniteljem. Četudi je minilo že mesec dni po tragičnem marsejskem dogodku, ki je vzel Jugoslaviji najdražje, njenega narodnega kralja in voditelja, se vendar le še ni polegla nepopisna bol, ki je zajela ves narod. To se je jasno pokazalo tudi danes. Zadušnic, ki so se brale v vseh cerkvah. se niso udeležili samo oiicielni predstavniki, marveč je narod v množicah prihitel od blizu in daleč, da se v molitvi spomni Njega, ki je dal za srečo svojega naroda in svoje države najdražje, svoje življenje. Ves dan so bile cerkve polne ln lahko se reče, da je ves narod posvetil danes svoje misli pokojnemu kralju, moleč za pokoj njegovi duši in za srečo Jugoslavije in njenega mladega kralja, obnavljajoč prisego, da bo verno izpolnjeval kraljevo oporoko: Čuvajte Jugoslavijo! Soominska svečanost v Beogradu Beograd, 9. novembra. AA V katoliški cerkv; Kristusa kralja v Krunski ulici se je danes dopoldne vršila spominska svečanost ob mesecu smrti Viteškega kralja Aleksandra I. Uedinitelja. Cerkvene obrede je opravil beograjski nadškof dr. Ro-dič ob asistenci 5 duhovnikov. Dvor je zastopal prvi adjutant Nj. Vel. kralja divi-zijski general Ječmenič. Svečanosti so prisostvovali predsednik vlade Nikola Uzu-novič, kmetijski minister dr. Dragotin Ko-jič. trgovinski minister Juraj Demetrovič, prosvetiv minister Ilija Šumenkovič. minister za telesno vzgojo dr. Andjelinovič, dalje podpredsednik senata dr Uroš Krulj podpredsednik Narodne skupščine Karlo Kovačevič. generaliteta s poveljnikom mesta Beograda, armijskim generalom Voji-slavom Tomičem na čelu. upravnik mesta Beograda Manojlo Lazarevič. predsednik glavne kontrole Srečko Tesič. predsednik državnega sveta Radojlovič. pomočnik- ministrov za zunanje zadeve Jurišič, za notranje zadeve Lukič. za finance Konstan-tinovič in za promet Ratajac, šef Centralnega presbiroja dr. Kosta Lukovič, zastopniki beograjske občine in višje uradništvo minstrstev. Zadušnica v Zagrebu Zagreb. 9. novembra, n. Vos Zacreb ee je danes oddolžil spominu pokojneca vladarja ter prisostvoval mašar1 zadušnicam, ki so se darovale ob SOdnevnici njesove smrti v vseb zagrebških ferkvsh. Službe božje v katedrali so ee udeležili vsi zastopniki oblasti. Ob 9. ee je pripeljal pred katedralo kraljevi namestnik ln bivši ban dr. Perovič v spremstvu podbana. Pred cerkvijo so bili zbrani zastopnik« vojaških oblasti z armijskim generalom Maričem na 5elu, predsednik občine ter zastopniki vseh zagrebških civilnih oblasti ter raznih nacionalnih in kulturnih ustanov in organizacij. Častno stražo pred cerkvijo ie tvorila četa gojencev podčastniške šole kraljice Marije. Mašo zadušnico ie daroval ob veliki asistenci duhovščine nadškof - koadjutor dr. Ste-pinac. Ves dan so prihajale v cerkve velike množice ljudstva. Tudi v vseh drugih kra$h nabito polne cerkve Osijek. 9. novembra, n. V V6eh tukajšnjih cerkvih so biile danes darovane maše zadušnice za pokoinim kraljem Aleksandrom I. Uediniteljem Maši zadušnici v stolni cerkvi so prisostvovali zastopniki civilnih in vojaških oblasti ter velika množica ljudstva. V Splitu Split. 9. novembra V veeh tukajšnjih katoliških cerkvah so bile danes darovane maše zadušnice za pokoinera kraJja Ob 8. ie daroval zadnšnico v 6tolni cerkvi škof Bonefačič v prisotnosti zastopnikov vojaških in civilnih oblasti, društev in velike množice ljudstva. Maše zadušnice 6fa se udeležila tudi biivša ministra dr. Grisogono in dr-Tresič-Pavi^id Sredi cerkve ie bil postavljen velik katafalk, preko katerega je bila razprostrta jugoslovenska trobojnica. Nit trobojnico po postavili kraljevsko krcoo. Pred cerkvijo je častna četa vojakov odda bi častno salvo, ko so v cerkvi za pel i žalostin-ko >Pokoj daruj mu Gospodinek Zadušnice ee je udeležila tudi šolska mladina. V Novem Sadu Novi Sad. 9. novembra, n. Po nakugu škofa Budanoviča so ee darovale danes v vseh katoliških cerkvah v Bački maše zadušnice za pokojnega vladarja. Slovesnemu rekvimu v katedrali so prisostvovali zastopniki civilnih in vojaških oblasti, kulturnih, humanitarnih in nacionalnih društev," mednarodnih brodarskih družb, katerih ladje prezi-mujejo v Novem Sadu, poljski letalci, ki so zaradi tehničnih ovir morali pristati na nn-vosadskem letališču in velika množica naroda. V Sarajevu Sarajevo. 9. novembra, n. Ob 30dnmnid smrti pokojnega vladarja so bile danes v tukajšnjih katoliških cerkvah darovane maše zadušnice za pokojnega vladarja mu-ceniškega kralja. Maši zadušnici v stolnici so prisostvovali ban. mestni načelnik ter ostali zastopniki civilnih in vojaških oblasti. V Šibenrku Šibenik, 9. novembra, n Šibenik se je danes svečano spomnil našega pokojnega vladarja, v baziliki Sv. Jakoba je bila darovana maša zadušnica. ki so se je udeležili vsi javni funcionarji in velika množica občinstva. Med mašo je pelo Masarykovo fil-harmonično društvo ^Kolos. ki ie ob zaključku zapelo še narodno himno. V Varaždinu Varaždin, 9. novembra, n- Ob 30dnevniei smrti pokojnega vladarja je bila darovana svečana zadušnica. Maše se je udeležila velika množica ljudstva z zastopniki oblasti na čelu. * Posnemanja vreden zgled Pariz, 9. novembra, č. Agencija Radio in vsi francoski listi poročajo o akciji jugoslovanskega bančnika Salomona Baru-cha v Parizu, ki priča o veljk: pieteti in počastitvi spomina pokojnega jugoslovenskega vladarja. Bankir ie v praškem Dijaškem domu kupil kompletno sobo, ki bo odsiej nosila ime Velikega kralja Aleksandra F. Uedin telja. V tej sob: bo stanova! brezplačno jug oslov en-ki dijak, ki študira v Parizu Študenti se bodo vsako leto menjavali. Agencija Radio pravi, da bi bilo želeti, da b: tud: drugi bogati Jugosloveni posnemali ta zgled. Vremenska nanoved Zagrebška vremenska napoved za danes: Precei oblačno, predhodno deževno in hladno vreme. Dunajska vremenska napoved za sobot«: Boli oblačno: na iugu in zapadli morda tudi že dež. Nenormalna temperatura bo še ostala. Maši kraji in ljudje Ob mesecu vladarjeve smrti Ljubljana, 9. novembra Mesec dni je minilo od tragične smrti našega vladarja kralja Aleksandra I., tu-ga pa je ostala enako globoka in so tudi današnji žalni obredi z vsemi spominskimi prireditvami vred potekli ravno tako občutno kakor pred mesecem dni, ko je ves naš rod preplaš la, užalostila in do korenin pretresla vest o tragični vladarjevi smrti. V izrazih tuge ni nobenih odtenkov, ki jih pri vseh tragičnih dogodkih narekuje življenje, ki si utira pot preko mrtv.h in živih. Tuga je globoka, da ni mogoče najti za njo večjih globin, je pa tudi v skladu z večnostjo zaradi tega, ker je združena z ravno tako globoko zaobljubo onemu idealu, kateremu je veliki kralj posvetil tudi zadnje trenutke svojega bitja in svoje zadnje besede. Pokojnega vladarja bomo kakor danes ob mesecu njegove tragične smrti objokavali vse svoje žive dni in za vse svoje življenje m še preko njega, ko bodo našim zgledom sledili potomci, smo zacbljubljeni v duhu njegove oporoke čuvati Jugoslavijo, svojo svobodno domovino, ki jo je on združ i, uredil in predstavil vsemu svetu kot važen faktor mednarodnega življenja. Že preko deset let praznuje ves svet 11. november kot dan miru in ko mi Jugo-sloveni letos tega dne ne moremo proslavljati po programih prejšnjih let. lahko rečemo, da je največja in najiskrenejša proslava miroljubnosti vse, kar smo doslej izrazili v spomin našega pokojnega vladarja, enega od največj h borcev za svetovni mir m srečnejšo bodočnost vseh narodov. Vse težave in nevarnosti borbe za pravico je junaško prenašal kakor sleherni njegovega rodu in ko je bila njegovemu narodu priborjena pravica in svoboda, se je ves ' posvetil miroljubnemu delu. Kakor vsak dan od njegove mučniške smrti, tako smo se tudi danes, ko ie preteklo mesec dni, odkar je prelil svojo kri, zaobljubili domovinski zvestobi ter najvišjim idealom človeštva. Po vseh šolah in cerkvah so bili spomin ski govori Lepa žalna svečanost ie bila ob 10. v stolnici, kjer je žalne obrede opravil škof dr. Rožman ob velki asistenci kanonikov in ostale duhovščine. Vsa cerkev je bila razsvetljena, klopi predstavnikov civilnih in vojaških oblasti Da so bile pregrnjene s črnimi zavesami. Ža'ne svečanost so se udeležili gg. ban dr. Ma-rušič, podban dr. Pirkmajer, komandant mesta general Jovanovič, ki je zastopal tudi komandanta diviziie. komandanti polkov, predsednik mestnega poglavarstva dr. Puc z mnogimi občinskimi svetovalci, rektor univerze dr Ramovš ter vsi dekan in profesorji, predsednik anelacijskega sodišča Vrančič. podpredsednik dr. Gradnik predsednik okrožnega sodišča Keržič, vi«ji državni tožilec dr Graselli. državn' tožilec dr. Lavrenčak, direktor državnih železnic Cugmus direktor finančne direkciie dr. Valjavec. direktor poštne uprave dr. Tavzes. predsedništvo zbornice TOI, upravnik policije Keršovan, ter zastopniki vseh drug h ustanov in organizacij. Stolnica je bila nabito polna in ie moralo ostati preko 200 oseb. zunaj, kjer je bila postavljena častna četa kolesarskega bataljona Žalna svečanost je bila kratka, obred pa je vse prisotne globoko dirnil. Škof dr Rožman je zapel žalni psalm »Usmili se!«, žalostinke pa je pel pevski zbor pod vodstvom vodje g. Premrla. Žalnim molitvam je sled la molitev za Nj. Vel kralja Petra II.: Hrani, gospod, našega kralja Petra n.i Aleksandrov vrh na šar planini Vrhunec šar planine, 3707 m visoki „Turčin", se bo odslej naprej imenoval Aleksandrov vrh — Lepa počastitev spomina blagopokojnega vladarja Sar planina. — Stroga z Jablanico Skoplje, 9. novembra Na zadnjem kongresu Zveze planinsk h društev, ki se je vršil v Skoplju, so bili položeni temelji sodobnega turizma v naših prelepih južnih krajih, istočasno pa je bila tudi otvorjena dobro premišljena organizacija zimskosportn h prireditev, za katere so južnosrbske gore kakor ustvarjene. Turistično društvo »Jug« v Skoplju, ki je najmlajša turistična organizacija v naši državi, je izvršilo ogromno delo ter se populariziralo tudi v vseh slojih prebivalstva. Kakor je »Jutro« že kratko poročalo, bo v nedeljo 11. t. m. otvorjen na Sar plan ni že prvi smučarski dom. Ta dom je zgrajen na 750 m visokem vrhu Sare, ki nosi ime Popova šapka. Dom je obširen ter bo služil vse leto planincem, pozimi pa še posebej športnikom. Dom je zgrajen na gorski ravnini, ki se raztega na 15 km. V domu je stal 10 na razpolago 30 prenočišč. urejena pa je * njem tudi velika soba, ki bo turistom služ la za vse sestanke in za odmore. Še letos se bo v tem domu vršil prvi smučarski tečaj, ki bo otvorjen od odposlanca ministrstva za telesno vzgojo naroda, ki /e znalo oceniti veliko vnemo in požrtvovalnost mladega turističnega društva ter mu je izdatno priskočilo tudi na pomoč pri izvedbi njegovih načrtov. Novo lepo planinsko zavetišče bodo otvorili brez vsake svečanosti v nedeljo 11. t. m., vrhovi Šar planine pa bodo imeli tega dne še veliko več obiskovalcev, kakor bi jih bila privabila še tako slovesna otvoritev važne turistične postojanke. Vrhovi Šar planine bodo oživeli zaradi lepe počastitve spomina blagopokojnega kralja Aleksandra. Žalost naroda v Južni Srbiji ima zaradi tragične smrti ljubljenega vladarja svoje posebne globine in izraze zaradi tega, ker je bilo življenje in delovanje velikega pokojnika tako tesno zvezano z južnosrbskimi pokrajinami. Neutolažljivo prebivalstvo pa je na najlepši način doumelo poslednje vladarjeve besede ter hoče čuvati in povzdigovati Jugoslavijo najintenzivnejše na vseh področjih javnega življenja. Tako so tudi južno-srbski planinci sklenili, da bodo v nedeljo dali izraza svoji tugi in zaobljubi na najvišjem vrhu Šare, na 2707 m visokem Tur-činu, ki se bo od nedelje naprej imenoval Aleksandrov vrh. Veliko število Ijubite- Živčno bolnim in otožnim nudi mila naravna »Franz Josefova« voda dobro prebavo, jasno glavo in mirno spanje. Po izkušnjah znamenitih zdravnikov za živčne bolezni je uporaba »Franz Jose-fove« grenčice pri težkih obolenjih možganov in hrbtnega mozga najtopleje priporočati. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. ljev narave se bo v nedeljo zbralo na tem vrhu ter razvilo v spomin blagopokojnega kralja državno trobojnico. Poleg tega bodo posvetili tudi temelj, na katerem bo zgrajena betonska piramida, v njo pa vzidana plošča z imenom pokojnega vladarja in z besedilom njegove oporoke: Čuvajte Jugoslavijo! Smrt kobariskega rodoljuba Ljubljana, 9. novembra Iz Kobarida ob Soči smo prejeli osmrtnico Alberta Mašere. ki je umrl 7. t. m. v 67. letu starosti. Ž njim je izginila v tem od nekdaj »najbolj narodnem trgu na Slovenskem« zanimiva osebnost. Njegova hiša je bila ob času našega preporoda ognjišče narodnega dela ne samo v Kobaridu, ampak vse gornje soške doline. Tu so bile mnoge narodne prireditve in slav-nosti, tu je bil tudi sloveči tabor 1. 1879. na katerem so govorili med drugimi prvak tržaški Nabergoj. gor ški in pozneje kranjski Fran Povše, goriški Klavžar itcL Tu se je razlegal izvirno kobariški mešani zbor »Jaz nisem Talijanka«. — Maše-rovo staro patricijsko posestvo je bilo prej last plemenite ro-dbine Petean jev, katerega zadnjega lastn ka so okrog 1. 18.30. ubili na poti med Podgradom in Buzctom in ga vrgli v tamošnjo podzemsko jamo, tako da so šele mnogo let pozneje izvedeli resnico o njegovi smrti. Ker je bil Pete-ani davkar v Podgradu, so oblasti sunvle, da je z denarjem zbežal in so se vknjiži-le na posestvo v Kobar du. kar so podedovali tudi poznejši lastniki Mašera. Ta dolg je bil izbrisan šele pod konec preteklega stoletja. Albert Mašera ima v Ljubljani brata profesorja Frana Mašero, v Kobaridu pa sestro Mimi, soprogo bivšega dolgoletnega župana in deželnega poslanca Frana Miklaviča. Sodni svetnik Alfonz, ki je pred par leti umrl, je bil tudi njegov brat. — Sin inž. Fran je v banovinski službi v Ljub Ijani. — Pokojnik je b i neizprosno naroden mož. Pogreb je bil včeraj ob 9 dopoldne. Znak žalostnih razmer je osmrtnica, ki smo jo dobili v roke. Skoraj nekako izjemno je — dvojezična, na prvem mestu italijanska. Ime pa je moralo biti zapisano — Massera, dočim je ime brata Frana v Ljubljani pravilno zapisano Mašera. Tudi ime sestre je pravilno — Miklavič, ker to še ni »nacional zirano«. Otroci v obeh besedilih so podpisani: Mirko. Rudi. Anica, Slavko. Sonja, soproga je Milka. Pokojnik ima v Jugoslaviji več ožjih sorodnikov in veliko pr jateljev. Vsem tem Izrekamo: prisrčno sožalje! Borba proti jetiki Zaprek ne tvori samo splošno poman »kanje gmotn h sredstev, temveč tudi pomanjkanje prave vzajemnosti. Ljubljana, 9. novembra Uspehi organizirane borbe proti jetiki so v vsaki državi tudi merilo v pogledu socialnih razmer in c vilizaerje. Kakor vsaka borba, tako zahteva seveda tudi borba proti jetiki velike gmotne žrtve. Če pregledamo zadnje svetovne statistike, vidimo na primer, da je umrljivost zaradi jetike v Nemčiji padla že na 7 pr merov pri 10.000 prebivalcev. Pri nas pa znaša umrljivost še vedno okrog 30 primerov na 10.000 prebivalcev. Nemčija je sploh v največjem obsegu izvedla organizirano borbo proti tuberkulozi, zato pa ima tudi 298 sanatorijev za pljučno tuberkulozo. 49 sanatorijev za tuberkulozo drugih organov, 200 sanator jev za vsa tuberkulozna obolenja, 494 zavetišč za neozdravljive i etične bolnike, 311 preventorijev in 41 šol za ietiki podvrženo deco. V teh ustanovah ie jetičnim bolnikom na razpolago stalno 75 tisoč postelj, od katerih jih ie 12.000 rezerviranih za bolnike, ki so nevarni okolici. Poleg tega je v Nemčiji še okrog 3500 dispanzerjev. V Franciji izkazuje statistika 17 smrtnih primerov r^a 10.000 prebivalcev. Tudi Češkoslovaška je izvedla širo-kopotezno borbno organizacijo proti jetiki ter ima poleg velikega števila modernih sanatorijev in bolnišnic še okrog 150 dispanzerjev. Pri nas imamo okrog 360.000 primerov aktivne tuberkuloze, okrog pol milijona pa primerov tuberkuloze kronične oblike in je tako okrog 200.000 bolnikov, ki ogražajo s kalmi bolezni svojo okolico. Za vse te bolnike pa imamo samo 8 sanatorijev, 3 bolnišnice, za ambulantno zdravljenje pa 42 državnih in 1 občinski dispanzer ter je v teh zavodih tuberku- 1 KULTURNI PREGLED Pirandello — Nobelov lavreaf Včeraj smo na tem mestu naznanili vrsto imen iz svetovne književnosti med katerimi so izbirali švedski akademiki, ko so se odločevali glede letošnje Nobelove nagrade za literaturo. Medtem je telefonično prispela vest, da je odločitev že padla: letošnji Nobelov lavreat je italijanski pisatelj Luigi Pirandello. Kdor pozna literarni in kulturni pomen takih kandidatov, kakor so Paul Valery, Benedetto Croce, Miguel de Unamuno, H. G Wells. Chesterton, Karel Čapek in drugi, bo nekoliko presenečen ob tej vesti. Glede italijanske literature imajo švedski akademiki sploh nekam čuden okus: tako je 1. 1926. prejela Nobelovo nagrado Gra-z?a Deledda, ni pa bila priznana n. pr. Adi Megri, ki jo visoko prekaša po umetniški in idejni vrednost'. Verjetno je, da so tudi na sedanjo odločitev vplivali drugi momenti, ne samo strogo literarni Ustanovitelj največje svetovne književne nagrade, Alfred Nobel, je določil v te-stametnu da morajo nagrajeni avtorji, od-nosno njih spisi razodevati poleg umetniških kvalitet tud- človečansko noto. stremljenje po boljšem človeku in miroljubnem človeku. V tvorbi Luigia Pirandella je tako stremljenje komaj kaj več opazno nego pri Graziji Deleddi. Nedvomno je novi Nobelov lavreat zanimiva in značilna prikazen v sodobni italijansk; literaturi, ki je po splošni sodbi v primeri s francosko dokaj sterilna. Svetovni literaturi in duhovni kulturi pa je n. pr. Benedetto Croce dal mnogo več trajnejših stvaritev, čeprav ne piše pesmi ali lepe proze. (Sicer pa so prejeli Nobelovo nagrado tudi avtorji, ki niso čisti literatje, n. pr. Theodor Mommsen, Rudolf Eucken, Henri Bergson). Če so torej švedski akademiki bili morali za vsako ceno izbrati Italijana, bi Benedetto Croce imel v očeh svetovne javnosti prednost pred Pi-randellom. Vendar je med obema kand da-toma neka razlika. Crooe je v fašistični Italiji samo toleriran nasprotnik, medtem ko je Pirandello njen izraziti pristaš. Švedskim akademikom, ki bi morali predvsem upoštevati občečloveški značaj nagrajenca, je ozir na službeno Itel jo postal važnejši od ozira na umetniški in pacifistični poudarek Alfreda Nobela, izumitelja dina-mita in utemeljitelja svetovne miroljubne ustanove... Lu gi Pirandello se je rodil 1. 1867 v Gir-genti (Sicilija). Njegovi živi jen jepisci navajajo, da je po očetu grškega pokolenja. V Rimu m na Nemškem je študiral literaturo in filozofijo ter v Bonnu ob Renu doktoriral z disertacijo: »Glasoslovje in fonetični razvoj narečja v Girgenti.« Iz nemške literature je med drugim prevel Goetheje-ve »Rimske elegije«. Po vrnitvi v domovino je dobil službo gimnazijskega profesorja. L. 1904. je izdal svoj prvi in še vedno najboljši roman »II fu Mattia Pascal«. Šele po vojni je s svojimi dramatskimi spisi, zlasti pa z igro »Šest oseb išče avtorja,« tolikanj zaslovel doma in v inozemstvu, da se je lahko tudi eksistenčno osamosvojil. Ustanovil si je v Rimu posebno gledališče, ki je igralo prvenstveno njegove komade. L. 1929. je postal ravnatelj treh državnih gledališč hkrati: rimskega, turinskega in milanskega. Pirandello je plodovit avtor. Spisal je sedem romanov, okrog štiristo novel in štirideset dramatskih del. Med dramami je razen prej navedene, ki so jo uprizorili tudi pri nas, posebno zaslovel »Henrik IV.«, ki ga avtor sam smatra za svoje najboljše delo. Med Pirandellovmi številnimi spisi je mnogo slabe, zgolj papirnate literature. Zlasti kot dramatik se je pričel Pirandello neokusno ponavljati in v vsakem pogledu plitvičifi. Značilen je bil neuspeh premiere enega zadnjih njegovih komadov, komedije »Nocoj bomo igrali iz parterja«, v Les-singovem gledališču v Berlinu. Dasi je Pirandello v Nemčiji znan in priljubljen, je ta premiera izzvala med občinstvom tak odpor, da kronika tega gledališča ne pozna nič podobnega. Neki gledališki krit k je napisal, da je bil »peklenski hrup. s katerim je občinstvo dajalo duška svojemu ogorčenju, povsem upravičen« in da je sedaj »moda Pirandello dokončno pokopana«. V domoyini je še vedno čaščen, že zaradi tega, ker se šteje med fašiste, vendar tudi v novi italijanski kritiki ni malo skeptičnih glasov o vrednosti njegovega dela. L. 1929. je Pirandello postal član rimske akademije: sedaj, ko njegova literarna zvezda neizprosno zahaja, so ga švedski akademiki nenadno zopet postavili pred svetovno kulturno javnost. Vpraišanje je, ali bo to pripomoglo k obnovitvi »mode Pirandello« Če bi hoteli na kratko karakterizirati novega Nobelovega lavreata. bi predvsem poudarili njegovo mesto na razvojni liniji italijanske literature: Medtem ko je d' An-nunzijeva šola gojila do Doltenost; stopnjevano čutnost in življenjsko opojnost, ki jo izraža s prefinienim slogom in drugimi korenito artističnimi sredstvi, je Pirandello nasproti tej struji, ki j« praktično vodila loznim bolnikom na razpolago samo okrog 2500 poatelj. Imeti pa bi morali na razpolago okrog 20.000 postelj v sanatorijih, okrog 15.000 postelj v bolnišnicah in najmanj 10.000 postelj za neozdravljive bolnike. Borba proti jetiki ne bi smela biti prepuščena samo državni oblasti, temveč bi se morala v čim večji meri voditi tudi po privatni iniciativi ter R pomočjo sredstev, ki jih nalašč v ta namen prispeva prebivalstvo. V beograjski »Politiki« ie te dni dr. Miodraj* Vračevič napisal o borbi proti jetiki tudi to-le: V Beogradu obstoja kura-torij za najnujnejšo pomoč tuberkuloznim revežem. Podpirajo ga Protituberkulozna liga, Društvo za varstvo narodnega zdravja in še nekaj dobrodelnih društev, ki dajejo stalno mesečno podporo, kar iznaša letno okrog 30.000 Din. Kura torij se obrača do privatnikov za gmotno pomoč in zbere tako na leto še okrog 20.000 Din. To je ves denar, s katerim Beograd podpira svoje jetične reveže. Značilno je, da baš največ bogatih ljudi v Beogradu ne da odziva prošnjam kuratorija, dočim so s»-romašnejši vedno požrtvovalni. šele, kadar tak bolnik umre na ulici, tedaj pohi-t jo mnogi s svojimi prisoevki v pomoč njegovi rodbini. Če bi bila Protituberkulozna liga deležna stalnih podpor, bi bila že davno preprečila žalostne primere umiranja na ulicah Med nami je mnogo bogatih ljudi, ki snujejo razne zapuščinske ustanove, a redkokdo misli na to, da ni človekoliub-nejše zapuščine, kakor izdatna pomoč Protituberkulozni ligi za zgradbo prepo-trebnih sanatorijev in posebnih bolniških oddelkov za jetične. Imamo tudi mnogo bogatih ljudi, ki sploh ne vedo, kam bi vložili svoj denar. Ker Protituberkulozna liga pri vsem tem še ni bila deležna izdatnejših podpor, je pač najboljši dokaz, da primanjkuje med nami poleg razumevanja velikih nevarnosti, ki jih predstavlja jet ka za ves narod, tudi udejstvova-nja prave vzajemnosti. zil s kolesom iz Celja proti Št. Petru, nasproti pa mu je privozil trgovec Josip Roj-nik iz Polzele na svojem avtomobilu. Ur-šič je zadel v avtomobil in treščil z glavo v blatnik. Udarec je bil tako silen, da je nesrečnežu počila lobanja in je že čez nekaj minut izdihnil. Kdo je Zakrivil nesrečo, ni znano. Obvestilo ženskim organizacijam v Ljubljani Interna manifestacija za mar Bano-vinske ženske zveze, določena za danes v magistratni dvorani, zaradi narodnega žalovanja odpade in se bo vršila pozneje, po 21. novembru. Pač pa ima Banovinsfea ženska zveza svojo običajno interno društveno sejo delegatk včlanjeinih društev istočasno, t. j. danes ob 15. v .prostorih šolske kuhinje kraljice Marije. Smrtna žrtev prometne nesreče Celje, 9. novembra. V četrtek okrog 19. se je na cesti med Žalcem in Št. Petrom v Savinjski dolini pripetila avtomobilska nesreča, ki je zahtevala človeško življenje. Posestnikov sin Ivan Uršič iz Podloga pri Št. Petru je vo- Andre Burdino v Ljubljani Drevi bo v ljubljanski operi prvo gostovanje slovečega francoskega tenorista An-drea Burdinoja. Pevec je eden izmed pariških zvezdnikov evropskega slovesa in njegova gostovanja so vedno nekak gledališki dogodek. Naj samo omenimo, da je v Zagrebu vsaka predstava z Burdinojem v naprej razprodana. Andrč Burdino je nastopal že na mnogih svetovnih odrih; množica kritik, ki jih je požel v Belgiji, Italiji, Španiji, Argentini, na Češkoslovaškem, v Avstriji in drugod, potrjuje prvotne francoske glasove. Uvrščajo ga med fenomenalne pevce in igralce. V operi »Manon« je pred dvema letom* nastopil tudi v praškem »Narodnem di-vadlu«. Kritik »Nar. Listu« je ob tej priliki pisal: »Kakšna popolnost v petju, kakšna plemenitost, kakšna eleganca v nastopu!... Burdinojev tenor zveni očarljivo lepo, sladko in mehko, je poln dramat-ske izraznosti in duševne toplote. Vse, kar nudi, je vedno žlahtno po obliki in po izrazu ...« »Prager Tagblatt« pa je v svoji kritiki naglasil, da je Andrč Burdino sploh eden najpomembnejših pojavov na področju liričnih tenorjev. Viharen aplavz in ponavljanje arije v drugem dejanju sta pokazala, kako velik je bil njegov uspeh in kako hitro si Burdino osvoji občinstvo. Navdušene kritike in mnogokratni nastopi v istih mestih označujejo pomen in uspeh tega Francoza, ki je svoj lepi in skrbno šolani glas združil s pristno francosko eleganco in žlahtnostjo igre. Ne dvomimo, da bo njegov prvi nastop ▼ Ljubljani tak gledališki dogodek, kakor je bil v vseh drugih mestih. Razprava o krvavem žegnanju na Kumu Sest obsodb — vsega skupaj na 21 let In 8 mesecev ječe — zaradi ubo ja finančnega podpreglednika Antona Kovačiča Novo mesto, 9. novembra Novomeško okrožno sodišče je razpravljalo o krvavem dogodku, ki se je pripetil na Kumu ob žegnanju letos 26. avgusta. .Takrat se je zbralo na Kumu preko 2000 ljudi in so mnogi od njih prišli tja že v soboto 25. avgusta zvečer. Orožniki iz Radeč pa so bili opozorjeni, da se bodo vršil/ na Kumu najbrže izgredi, ker so neki fantje iz Zagorja že dan poprej grozili orožnikom. Na Kum je odšlo zaradi tega še osem orožnikov in jih je bilo tam tako 15. V neki gostilni, kjer so popivali neki delavci, je bilo posebno razburljivo, in so v njeni fantje večkrat izzivali službujoče orožnike. Zaradi tega so orožniki "zabra-nili igranje s harmoniko, kar je vinjene fante seveda še bolj razkačilo. Pozno zvečer je pred gostilno sedel sam finančni podpreglcdnik Anton Kovačič iz Radeč in kakor je pred sodiščem izpovedala neka pr ča, je iz fantovske družbe eden stopil pred njega ter ga dolžil. da je prej govoril proti rudarskim delavcem. Kmalu so se okrog finančnega podpreglednika strnili še drugi fantje iz gotilne in priča je slišala klic: »Janez, rukni ga!« Trenutek nato je že videla, kiako je. podpreglednik ležal na tleh in kako so mahali po njem ter ga tudi suvali napadalci. Priča je Ko-vačjču, ko so se napadalci skrili za mež-narijo, še pomagala na noge, in imel je še toliko moči, da je ves krvav prispel do orožnikov, ki so stali pri zvoniku. Orožniki so ga za silo obvezali ter poklicali iz Župe pod Kumom zdravnika g. dr. Bojana Pirca, ki je prispel ob 4. zjutraj ter dal ranjenca odpeljati v Radeče. Iz Radeč so Kovačiča takoj odpremili v ljubljansko bolnišnico, kjer pa je 27. avgusta podlegel hudim poškodbam. Ubiti finančni podpreglednik Anton Kovačič je prišel na nesrečno žegnanje. da bi preprečil nedovoljeno razpro dajanje alkoholnih pijač, ki je običajno na takih velikih zbirališč h. Za incidcnte v gostilni se sploh ni brigal in je popolnoma nedolžen postal žrtev nerazsodnih mladih pijancev. To je ugotovila tudi razprava, po izjavah prič pa je bilo tudi ugotovljeno, kdo je zakrivil smrt nesrečnega finančnega uslužbenca. Obsojeni so bili: 251etni Jože Plahuta iz Toplic pri Zagorju, ki je bil že nekajkrat kaznovan, na 6 let robi je,- 271etni Rudolf Hribovšek, ključavničarski pomočnik i z Podkraja pri Zagorju, na 5 let robije; Kletni Ivan Grahek. rudar iz Preske pri Zagorju, na 3 leta robije, 21 letni Cirl Šte-ban iz Zgornjega Kisovca pri Zagorju na 3 leta robije; 201etni Otm.ar Peterlin, rudar iz Podkraja pri Zagorju, na 3 leta strogega zapora: 221etni Dragotin Peterlin iz Podkraja pri Zagorju pa na eno leto dni in 8 mesecev strogega zapora. Pristopajte h „Vodnikovi družbi" v materializem in epikurejstvo, poudaril nekako metafiziko mišljenja. Že v romanu »II fu Mattia Pascal« je Pirandello pokazal. da pripada oni literarni stroji, ki se je posebno razvila po svetovni vojni in ki stremi po čim ostrejšem razbitju tako zva-ne stvarnosti. Po filozofskem nazoru te struje ni mogoč pravi realizem, ker je to. v čimer vidimo stvarnost, dostikrat samo videz, slepilo: med resničnim in neresničnim ni nikakih ostrih prehodov; resnica in pesnitev, stvarnost in sanje so tako pomešane med seboj, da jih ni moči razdeliti v dva jasno opredeljena svetova. To, čemur pravimo življenje, človek, realnost ni nika-ka enota, marveč je stokrat, tisočkrat razcepljeno. Iz tega gledanja na človeka in življenje potekajo PirandeUove najznačilnejše dramatske in epične pesnitve. Zadostuje. če se spomnimo samo »igre »šest oseb išče avtorja!«: v nji je ves Pirandello. Kakor ni meje med odrom in avditorijem, tako je ni nikjer v življenju: vse se prepleta, vse se išče, vse tava po labirint« lastnih in tujih protislovij. Skratka: Pirandello se kot dramatik m ep'k bavi predvsem z um-stveno postavljenimi problemi; bolj nego ljudi iz krvi in mesa dramatizira misli. Njegov stil je v nasprotju s prejšnjo prevladujočo strujo stvaren in suh; tudi zato ga nekateri štejejo med ekspres:oniste. Humor Pirandellovih komedij je poln bridke zbad-ljivosti in sarkazma. Pnav zaradi tega, ker je tako »možganski« dramatik, utegne moda njegovega odrskega ekspresionizma prej preiti, nego bo končno zavržena naturali-stičnio-pshologistična dramatska tehnika, ki je našla v njem ostrega nasprotnika. V zadnjih letih so prejeli Nobelovo literarno nagrado: 1. 1931. Sinclair Lewis, leta 1932. John Galsworthv. 1. 1933. Ivan Bunin. Pirandello je 35. nagrajenec za literaturo. -o. 17 5'letnica Friedricha Schtllerja Danes poteka 175 let, kar se je rodil sloveči nemški pesnik Friedrich von Schiller. Veliki umetniški glasnik nemškega idealizma je leto dni pred emntjo napisal izpoved, ki jo prinašamo v prosti, nevezani besedi: >Ne veže me nobena spona, nikaka ograja mi ne stoji na poti, prosto letim akozi vse prostore. Moje neizmerno kraljestvo ie misel in moje krilato orodje beseda. Karkoli se giblje na nebu in na zemlji, karkoli je narava globoko skrila in prikrila, vse moram razkriti, vse razpečatiti, zakai nič n« omejuje svobodne pesniške sile. Vendar, nai še toliko iščem, nikjer ne najdem nič lepšega nego ie lepa duša v lepi formi « Danes velika premiera največjega filma snimanega na južnem tečaju IDI RII C. IBLE ELITNI KINO MATICA Telefon 21-24 Zaradi ogromne dolžine programa predstave ob 4., 7. in 9.15 uri (JUNAKI ZRAKA) Senzacijonalna odkritja ▼ južnem ledenem morju. Film, ki nam pokaže silo moderne avijacije. Predprodaja od 11. do H 3. ure. Domače vesti ♦ Visoko odlikovanje g. Nikole Uzunovi- ca. S kraljevim ukazom je odlikovan ministrski predeedm.ik g. Nikola Uzunovie z lewto Karadjordjeve zvezKle, ki je najvišje jugoslovensko odlikovanje. ♦ Ustanove. Mestno poglavarstvo v Ljubljani razpisuje štiri mesta ustanove za nč*«nce višjih oddelkov Tehniške srednje šole v Ljubljani in štiri mesta za učen-cp nižjih oddelkov iste šole v iznosu 1000 dinarjev na leto. — Dr. Janez Ev. Krekova ustanova. To ustanovo je razpisalo mestno poglavarstvo ljubljansko. Ustanova je namenjena za slušatelje Tehnične srednje šole v Ljubljani. — Ustanova dr. Franceta Košmerlja, odvetnika in univ. profesorja v rhioagu za slušatelje višjih oddelkov teh. nične srednje šole v Ljubljani v znesku 3000 Din letno je razpisana. Natančni pogoji so ra/rvidni \-z razpisa na občinski deski in v veži Tehnične sredmje šole v Ljubljani. + Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani oddaja za ureditev dvorane v objektu III. in adaptacijo v IV. nadstropju nebotičnika naslednja obrtniška dela: zidarska dela, mizarska dela, instalacijska 'dela. parketna dela, pleskarska dela, slikarska dela. keramična dela. tapetniška in kamnoseška dela. V^i pogoji in proračuni se dobe v gradbenem uradu Pokojninskega zavoda, Gajeva ulica 5, II. nadstr., soba 221. od 12. t. m. dalje. Ponudbe je vložiti do 15. t. m. pri istem uradu. + Šentjakobska knjižnica v Ljubljani Kongresni trg 7. izposoja knjige od 11. no-vemibra do 10. marca t.udi ob nedeljah in praznikih od pol 10. do pol 12. dopoldne (razen 1. in 25. decembra). Ob delavnikih posluje od pol 4. pop. do pol 8. zvečer, ob sobotah pa že od 3. dalje Knjižnica ima na razpolago najislbranejše knjige v slovenskem, srbohrvatskem, češkem. ruskem, poljskem, nemškem, francoskem, italijanskem, angleškem in esperantskem jeziku. Vstop v knjižnico vsakomur prost, za vpis se je treba legitimirati. Na razpolago tiskani imeniki knjig. ♦ Poseben strokovni tečaj za hotelsko obratovodstvo Vam nudi možnosti, da si iJugoslo-venski Prosvetni Film«, Beograd ELITNI KINO MATICA Telefon 21-24 Predstave danes ob 4., 7. in 9.15 enake. Toda pri nakupu žarnice nam ni mar za kovino aH steklo, temveč hočemo kupiti svetlobo. V t«m oairu pa je med dobro in ma/nj vredno žarnico velika razlika. Kakovost ir gospodarnost pa za.moremo tedaj že v naprej presoditi, kajti tovarne Tungsram navajajo na svojih zelo gospodarnih žarnicah, katerih nitka je zvita v dvojni vijačnioi, poleg porabe učinka v wattih. tudi izžarevano svetlobno množino, ker imajo te žarnice podatek v mednarodnih dekalumenih In podatek v wattih. Ne kupujte torej žarnic brez teh dveh podatkov. Svetlobna množina je na novih Tungsram žarnicah podana v dekalumenih. a do. dat.no navedena pora-ba v wattih pove takoj, da omogočajo te žarnice zaradi nitike, ki je zvita v,dvojni vijačnioi, pri isti svetlobni množini 20% prihranek pri električni energiji. če Imate preveč želodčne kisline, ali Vas celo peče v požiralniku in grlu, ali bolehate na želodčnem kataru, se nagibate k čirom. Zato morate piti DANES Senzacijonalni film iz življenja gang-sterjev Žig sramote AL CAPONE kralj banditov ZVOČNI KINO DVOR, telef. 27-30 Predstave danes ob 4., 7. in 9. uri ♦ Zasledovana sumljiva moška. Oblastva že nekaj dni zasledujejo dva sumljiva moška, ki sta pred tednom dni ustavila pri Novem Vrbasu, delavca Milorada Radovl-ča. zaposlenega v tovarni sladkorja v Novem Vnbasu. Neznanca sta ponujala Rado-viču mnogo denarja in samokres ter ga silila, naj ustreli direktorja tovarne. Rado. vič je to odklonil in neznancema ušel. Na to sta pobegroila tudi neznanca iu se ocipe-ljala, kakor kaže sled proti dTavski banovini. MARLENE DIETRICH v vzvišeni pesmi materinske ljubezni PLAVOLASA VENERA Danes ob 4., 7. in 9.15 uri ob najnižji vstopnini Din 4.50, 6.50 ln 10.—. ZVOČNI KINO IDEAL • Tovarna Jo«. Reich »prejema mehko in škrobljeno perilo v najlepio izdelavo. Iz Ljubljane u— Nepozabne dogodke ob povratku Velikega kraUa v domovino in ob njegovem pogrebu je posnelo za filmi več filmskih podjetij. Med njimi je bil tudi domači »Jugoslovenski prosvetni film«. Z zadoščenjem lahko ugotovimo, da je domači posnetek to pot prvovrsten in da prekaša vse druge ne le po popolnosti, n»rveč tudi po jasnost j slik. Na žalost sta se njegova izdelava in razmnožitev zaradi nedo-statnosti tehniških pripomočkov, s katerimi razpolaga »Prosvetni film«, malo za- enim damam in gospodom vljudno sporočam, da je salon za dame in gospode ob nedeljah od do 12. ure odprt. 9454 ALEKSANDER GJVD LJUBLJANA, Kongresni trg 6. „Naša pota" Med novimi časopisi, ki so ee pojavili v zadnjem letu, ,e že s prvimi Številkami zavzel dostojno mesto mesečnik »Naša pota", ki ga izdaja Zveza za tujski promet v redakciji Vladimira Regallvja. Ze ime izdajatelja priča, kakšen interes ,je priklical v življenje novi časopis in kakšno naročilo mu je dano na pot. Propaganda našega turiz-7iia. Nemara je to nekoliko netočno. Med Slovenci je komaj treba propagirati tun-zpin. ker smo do malega vsi turisti, čeprav vsak po svoje. Bistri urednik je svojo nalogo razumel širše in določnejše: časopis na> ■vzgaja za turizem in obrača pogled slovenskega človeka v druge pokraiine naše mozaično pestre Jugoslavije: vrh tega je razširil program v smer majhnega družinskega magazina. Doslej ie izšlo osem zvezkov in akomj vsak ie pomaknil »Naša pota« za korak na-prei v vsebinskem ali ilustrativnem pogleda. Tako ie revija, ki je nastala iz propagandnih potreb tujskega prometa, dobila svoj raieon d' etre tudi v družabnem emi-elu: postala je nadomestno za tuje maga-zine te vrste, ki smo jih doslej uvažali, za revije, ki jih vzameš na pot in jih ali oitaš »li pa samo uživaš okusne ilustracije. — kakor si že razpoložen. Šport, kino, moda, pa tudi gledališče in umetnost, vse ie hi, pravi lutti fiutti, vendar pa dobro prireie-no in urejeno, prilagojeno domačim razmeram Iz vsake številke zablešči in tako re-koč zadiši domovina: v lem je pomen mladega časopisa- V »Naših poteh i >e torej pred-vsom mnogo domoznanstva. Reportažo o slovenskih in drugih iueoslovenskih krajih prispevajo naši znani potopisci. zlasti Davorin Rav-ljen in Vladimir Regallv: slednji ni opozoril nase samo e krajepisnimi reportažami, marveč takisto s prevodi modernih srbskih pesnikov, ki jih vedno uvaja e kratkimi podatki. Tako najdeš v >Naših poteh« pre-■vode iz poezij Crnjanskega, B. Gjukiča, Milana Tokina. V najnovejši številki imaš med drugim slovenski potopis našega tovariša Milana Čulafiča (po rodu Črnogorca), ki z očitnim razumevanjem pripoveduje o slovenskih ki a jih na Koroškem. Delniška tiskarna, ki je že e tolikimi knjigami izkazala svojo grafično in ilustrativno višino, nudi tudi e tiskom in opremo >Naših poti« prikupen dokaz svoje tiskarske zmogljivosti. Kaj je z beograjskimi »Idejeu.^ r Mnogo obetajoči tednik »Ideje«, ki ga je pričel v Beogradu izdajati pisatelj Miloš Crnjan-ski, je po tretji številki nenadno izostal. Sedaj smo prejeli pojasnilo, da se bo zaradi tega, ker razprodajalci no vin niso izpolnili svojih obvez, izvršila reorganizacija izdajanja in razširjanja tednika »Ideje«. Znane*so začetne težkoče, s katerimi se mora zlasti pri nas boriti vsak novi list. Zaradi tega prosijo izdajatelji »Idej«, da občinstvo to uvažuje iu potrpi. Četrta številka »Idej« izide danes, 10. novembra. »Ideje« se dobivajo v knjigarnah in boljših trafikah. »VViesnerova biblioteka«. V najnovej. šem zvezku revije »Književni horizonti« čitamo, da namerava znani hrvaški pesnik Ljubo Wiesner izdajati po vzoru »Reclams Universal Bibliothek«, vendar pa v formatu osmerke, novo knjižnico, ki se bo ime. novala »Wiesnerova biblioteka«. Kot prva knjiga izide v kratkem 200 strani obsegajoči spis »A. O. Matoš — in meimoriam o 20igodišnjioi pjesnikove smrti«. V tej knjigi izidejo spisi dr. A Barca. Milana Ogrizovi-ča, Avguština Ujeviča, A. B šimlča. Ljube Wiiesnera in drugih, ki tvorijo celotno biografsko in kritično delo o Matošu. Dalje izidejo v *Wiesnerovi biblioteki« novele pokojnega Janka Poliča Kamova, članki dr. TruheJke o Rugjeru Boškoviču, dr. L. Thalerja »Zgodovina medicine«, potopis dr. I. Delallea, literarne študije in e^eji Ladislava žimbreka ter prevodi iz H. Quiroge Itala Sveva i. dr. »Radiotehnik«. Izšel ie tretji zvezek edine slovenske m hkrati tudi edine jugoslovenske revije, ki ie posvečena zgolj pre-molrivanju radio tehničnih vprašanj. Kakor prva dva, je tudi tretji zvezek po vsebini popolnoma na višini tujih revij te vrste, na katere smo bili poprej navezani. — K pestri vsebini ie prispeval Ivo Pirkovič članek »Tehnika in amateretvo«. v katerem se dotika zapletenega problema odnosov tehnike do človečanstva. ki je dandanes tolikanj aktualen. O cevi s katodnim žarkom kot univerzalnim merilnim instrumentom v radiotehniki je napisal izčrpen sestavek že znani sotrudnik revije inž. šlebigoer Med načrti za sestavo sprejemnih aparatov se obravnava v tej številki baterijski sprejemnik na tri elektronke, ki si ga lahko vsak ljubitelj radia s količkaj ročno spretnostjo sam sestavi za majhen denar. Sestavek »O elektronki« uvaja laika na lahko umlj.iv način v delovanje elektronske cevi. ki jc osnovni element vse radio tehnike. Nadalje se obravnavajo v tej številki modemi ojačevalci za zvočne frekvence, zlasti tako 'va-ni ojačevalci >P,<. ki jih je tehnika razvila šele v najnovejšem času. in ki so zaradi svoje štedliivosti v porabi električnega toka zlasti primerni za bateriiske spreiem-nike.fi jih obratovanje ie bile po starih stikih zelo drago Med merilnimi pripomočki radio - amaterja spoznamo revni voltmebr. v novostih iz radio industrije se seznanimo z najnovejšimi Philipsovimi sprejemnimi aparati, rubrika *Na kratkih valovih« pa prinaša zanimive beležke o delovanju amaterskih in drugih postaj na kratkovalovnih pasovih Aromalin v klobasah Vam pridobi nove odjemalce in goste. Poskusite tudi Vi. ki v največji meri nevtralizira in veže kisline ter normalizira izločanje prebavnih sokov. Zaradi velike raznolikosti (23!!) in množine zdravilnih sestavin deluje tudi na vse notranje žleze. vlekli in ie bil kompletn; film šele nedavno dogotovljen. Film je deloma zvočen, deloma sinhroniziran, r° sliki pa presenetljivo lasen. Dolg je preko 800 m, tako da njegovo predvajanje traia pol ure. Predvaja! ga *lednjo počastitev spominu Velikega voditelja. u— Soča opozarja svoje člane m prijatelje. da za daoies določena komemoracija pri »Levu« odpade, kakor tudi jutri žalna maša Oboje Je odloženo za po®nejšl čas u— Smrtna kosa. Smrt je ugrabila gospo Marijo Likarjev o. staro 81 let. Njen pogreb bo jutri ob 16. — Pokojni blag sipo-min, žalujočim iskreno sožalje! u— Velika množina gob na trgu. Kimet. ske ženske prinašajo zadnje dneve v Lju*b-Ijano velike množine gob. Jurčikov sovedn ni več, pač pa naberejo ženske veliko IV sičk. mraznic. čebulark pa tudi črnega inavroha. ženske prodajajo liter gob po 1 Din Včeraj so prinesle žensfce na trg naravnost silne množine teh vrst posmih jesem»kih gob in so gospodinje prav pridno posegale po njih u— Izgubljena brogka, V četrtek je neka dama izgubila na poti z Vodnikovega trga mimo stolnice po Stritarjevi ulici, tro. mostju, Prešernovi ulici in Aleksandrovi cesti do pasaže broSo ki ji je nenadomestljiv drag spomin, zato pa dobi nenavadno lepo nagrado kdor najdeno brošo odda v uredništvu »Slov Naroda« ali »Jutra«. u— Prvovrstna izbrana vina kakor tudi žganja priporoča delikatesa - buffet Jane Židovska ulica 1. t? e— Ofe mesecu tragične amrti blagopokojnega Vitešfkega kralja Aleksandra I. Uedinitelja je bil včeraj ob 8. v žinprnl cerkvi žalni obred, ki so mu prisostvovali predstavniki vojaških in civilnih oblastev in uradov, zastopniki mestne in okoliške občine ter šol, de.putacija Sokolov v krojih in gasilci, zastopniki drugih društev in konporacij ter mnogo Občinstva iz Celja in okolice. Pred cerkvijo je bil postavljen častni vod vojaštva s polkomo zastavo, ovito s florom. šole so se udeležile žalnih obredov v za to določenih cerkvah, nato pa so bile v šolah komemoracije. Dan je bil prost pouka. e— Spominska svečanost. V nedeljo 11. t. m. ob 8. bo maša v župni cerkvi, ob 10 /pa bo priredila »Soča« spominsko svečanost v mali dvorani Narodnega doma. Vse zavedno občinstvo je vabljeno, da se ude. leži komoimoraoije. e— Ciklus pedagoških predavanj bo otvorjen v ponedeljek na Ljudskem vseučilišču. V ponedeljek 12- t. m. ob 20. bo predaval prosvetni insmektor v p. g. dr. T»j. Poljamec o r Svobodi in avtoriteti v vzgoji«, v torek 13. t. m. bo predaval oblastni inšpektor v p. g M Senkovič o predmetu »Otrok in knjige«, v ponedeljek 19. t. m. g. prof. G. šilih o »Novih potih roditeljske TOsoje«. v torek 20. t. m. pa učiteljica gtfč. J. Mlinaričeva o ^Dekliški vzgojil. Na ta aktualna in zanimiva predavanja opozarjamo zlasti starše in vzgojitelje. e— Obrtna razstava v Celju. Priprave za Obrtno raz^avo so v polnem teku. Propagandni o'!sok si je določil obširen orogram. k1 ga hoče v podrobnosti izvesti. Tako ima v načrtu izdajo brošure, ki naj pojasni ves razvoi obrtništva od č?sa cehov pa do danes. S tem bi opozorili predvsem tvrdke in interesente, ki bi radi oelašall v tej broSuri. da pošlielo svoje oglase. Rar^tav-ni odbor je določil cene razstavnim pro. štorom, ki bodo 7»ia5ale 1!» do 25 Din za kvadratni meter Ker izgleda, da bodo pro-sitori na dvorišču mestne narodne šole premajhni. zato je veseličmi odsek prosil mestno poglavarstvo, da bi za časa razstave zanrlo eno izmed ulic oh šoli. da bi gp tudi ta prostor lahko uporabil za veselični prostor. Upravni odbor ie Imel dol«rr» sejo na kateri so bila vsa vprašanja rasčiSčena Predvsem je tre^a naelasiti. da so v6e debate stros-o stvarne ln v najlenšem soglasji. s čimer so mnogi Pridobili veselja do dela. ki so razvoj doslej eledall malo postrani. Sklenjeno jp tudi bilo. da bodo med razstavo razma strokovna prpdavanla tako da bo razstava tudi v poučnem oziru nekal nripomoela obrtnikom, predvsem pa naraSčaju. Odbor pričakule vsestransko riod-noro občinstva !r ra.znlh korporacij. k' so deloma že pokazale svoje razumevanjp za to nrlredltpv e— Glavni šahov«k| turnir Opijskega Sa. hovskpea khiba za lPto 1934 se bo prlčPl v sredo 14 t m v klubovih prostorih v hotelu »Evropi« Določene eo tri lepe nagrade v denarju e— Tečal o socialni ekonomiji, ki fra bo nriredil celjski nododbor Dnittva absolventov drž. trgovskih šol, se bo pričel v če- trtek 15. t. m. ob 20. v predavalnici drž. dvorazredne trgovske šole. e— V celjski bolnišnici sta umrli r četrtek 57letua žena tovarniškega delavca Marija Pohajačeva iz Trnovelj pri Celju in 661etna delavka Terezija Ulagova. iz Lož pri Rimskih Toplicah. e— Druga licitacija za oddajo del za regulacijo Savinje od Tremerja do Grena. dirjeve brvi v Polulah pri Celju bo v ponedeljek 26. t. m. ob 11. na sreskem na-čelstvu v Celju. e— Kino Union. Danes ob 16.15, 18.30 i.n 20.30 jugoslovenski film t Balkanska vojna 1912—1913« in zvočni filmi * Maršejeka tragedija*. It Maribora a— Mestna krajevna organizacija JNS za V. mestni okraj. Odbor mestne krajevne organizacije JNS za V. mestni okraj bo imel svojo redno odborovo sejo v društvenih prostorih v ponedeljek 12. t m. ob 20. uri. Pridite vsi in točno! a— Napredek na socialnem polju. Postaja za socialno skrb rekonvale>centnih delavcev v Mariboru se zadovoljivo ra7-vija. Naklonjenost s strani mariborskih jn-ditstrijcev in tovarnarjev ter uvidevnost in požrtvovalnost zaposlenih delavcev vidno narašča. Dohodki institucije so vedno v -kladu z izdatki, dasi še dosedaj ni bi-la nobenemu odklonjena podpora- Tako si je postaja že. v drugem letu poslovarna ustvarila močan temelj za dosego svojega cilja. Ker preidejo vsi bolniki-rekonvalescenti, ki izčrpajo zakonite zavarovalne dajatve, io je 26. ozir. 52tedensko podporno doto, avtomatično v breme stanice, e to za Maribor, zlasti pa za mariborsko delavstvo gotovo velika pridobtev. Zato pristopajte in podpirajte institucijo, ki vrši tako pleme ni to nalogo. a— Velika pobrežka občina za priključitev k Mariboru. Te dni je sklical župan po-brežke občine Matija Volk sejo občinske uprave, na kateri je bil stavljen banski upravi v Ljubljani predlog, naj bi se občna priključila Mariboru. K mestu bi se priključili bivši samostojni občini Pobrežje in Tezno, nadalje pa tudi Zrkovci in Dogo$<\ Upoštevajoč terenske in druge prilike, bi b:lo pač umestno, da bi banska uprava tem predlogom ugodila. Govori sc, da jc tudi Krčevina za priključitev k občini. a— Fizikalno zdravilišče OUZD se izpopolnjuje. Zadnje čase je b;i namreč nabavljen še en velik Tymauer aparat za vročezračne kopeli in za ogrevanje celega telesa in en nov aparat za ogljikokisle kopeli najmodernejšega tipa z veliko in prostorno banjo. a— Nesreča, samomor alf zločin. V četrtek 8. t m- zjutraj so pripeljali v mariborske železniške delavnice na koroškem kolodvoru salonski voz iz Beograda zaradi pregleda. Na podstavku voza pa so opazili delavoi znake človeške krvi, našli pa so tud. manjše koščke mesa. O tem so obvestili vodstvo delavnice, ki je takoj javijo zadevo pristojni varnostni oblasti. Tia se je podal uradni zdravnik v spremstvu policijskega uradnika in ugotovil, da so koščki mesa človeški. Uradni zdravnik je našel pri natančnejšem pregledu košček lobanje, katerega so se držali daljši ženski lasje kostanjeve barve. Po zdravnikovem rrmenju jn ugotovitvah ie bila nesrečnica ženska, n,i pa ugotovljeno aM se je zgodila smrtna nesreča, ali je ženska izvršila samomor, ali pa se je nad nio izvršil zverinski zločin. Madeže krvi in koščke mesa so očistili dclavci, rred>tojništvo mariborske policije pa je razposlalo vsem postajam ob progi Maribor—Beograd okrožnico, v kateri poizveduje, kje bi se bilo zgodilo strašno dejanje, katerega žrtev je postala neznana ženska. a Naplavljeno truplo. Včeraj dopoldne Je naplavila Drava blizu Rogoznice neznanega moškega, starega okrog 40 let Truplo 'e lež3'o v vodi 20 dni in je Ze razpadalo. Neznanec je b i okrog 172 cm visok, širokega obraza, sivih oči. kostanjevih las, oblečen v črno sukneno obleko. Na sebi .ie imel tudi šifonasto srajco, na nogah pa visoke črne čevlje. Po komisionemem ogledu so truplo prepeljali v mrtvašnico na rogozniško pokopališče. Ker niso pri njem našli nobenih listin, dozdai še niso ugotovili njegove identitete. Iz Ptuja j— Rdeči križ je v letošnjih počitnicah ustanovil pr,i Sv. Martinu na Pohorju svojo lastno počitniško kolonijo, v kateri je bivalo v dveh skupinah 30 otrok po tri tedne. Pri letošnji je prišla v poštev le siromašna in bolehna deca. ki ji jc bilo bivanje na Pohorju v veliko korist. Stroški kolonije so znašali čez 7000 Din, omogočili pa 90 jo s podporami raznih društev in korporacij. Tudi prihodnje leto namerava Rdeči križ s pomočjo svojih dobrotnikov poslati siromašno deco na Pohorje, zaradi česar prosi, naj bi ga pri tem človekoljubnem delu podpiralo tudi ostalo občinstvo. Za Martinovo nedeljo 11. novembra 1934 je prispelo več dobro pi-tanih gosi v Ptuj. Cenjeni gostje so na gosjo pečenko in dober mošt za ta večer vljudno vabljeni v 9446 RESTAVRACIJO BERLIČ j— Nezgoda na cest«. Po državni cesti v smeri od Velike Nedelje proti vasi Goriči-ci fe neznan fvtomobilist srečal voz posestnika Jožefa Munde. Avtomob list je zadel v zadnji del voza. zaradi česar ima posestnik Munda večjo škodo. lz življenja na deželi Z Jesenic s— Kino Radio predvaja v soboto in nedeljo ob 8. zvečer (v nedeljo tudi ob 3. uri popoldne) film »Kadar Babv ljubi« z Annv Ondro v glavni vlogi. Dodatki običajni. Prihodnji spored: »Življenje je lepo« s Piccaverjem. Iz Tržiča č— Kino predvaia veliki aviatičarski film »Titani neba«. Predstave v soboto ob 20.15. V nedeljo ob 16.. 18.30 in ob 20.30. Iz Kamnika ka— Žalna komemoracija za blagopokoj-nim kraljem Aleksandrom je bila danes ob 9. uri v nadžupni cerkvi na Šutni. Cerkev je bila polna občinstva, ki je z globoko pie-teto prisostvovalo cerkvenemu opravilu katerega je opravil dekan g. Matej Rihar ob asistenci. Pel je pomnožen' pevsk zbor. Žalni komemoraciji so prisostvovali častniški zbor s komandantom mesta g. polkovnikom Krstičem, zastopnik oblasti m uradov s sreskim načelnikom g. Vouškom. ob-č nski odbor z županofn g Kratnarjem, šolska mladina z učiteljstvom in velik del kamniškega meščanstva ka— Kino Kamnik predvaja danes, v nedeljo in ponedeljek film »Harold nori za filmom«. V glavn vlogi sloviti komik Ha-roLd Lov d. Iz Hrastnika H— Kino Sokol predvaja danes in jutri v nedeljo film h svetovne vojne 1. 1914. »Vojna ladja Bmden«. Cm O S Padanje delavskih plač v dravski banovini ponehava Okrožni urad za zavaro\anje delavcev v Ljubljani objavlja svoje statistične podatke za oktober. Povprečno število zavarovanih delavcev v tem mesecu je znašalo 82.831 (za 4091 več kakor v lanskem oktobru); od t.-h 51-894 moških (za 2465 več) in 30-937 ženskih (za 1626 več). Bolnikov je bilo skupno 2223 (za 332 več); od teh 1307 moških (za 113 več) in 916 ženskih (za 219 več)- Po odstotkih je bilo od zavarovancev 2.">2 odstotka bolnih (za 0.10 odstotka več) in od zavarovank 2.96 odstotka (za 0-58 odstotka več); skupno je bilo bolnikov 2.68 odstotka (za 0.28 odstotka več). Povprečna dnevna zavarovana mezda je znašala pri moških 25.29 Din (za 0.98 Din mani) in pri ženskah 18.26 Din (za 0.07 Din manj), a skupno 22.66 Din (za 0-65 Din manj). Celotna dnevna zavarovana mezda je bila pri moških 1.31 milijona Din (za 0-01 milijona Din več) in pri ženskah 0.57 milijona Din (za 0.03 milijona Din več), a skupno 1.88 milijona Din (za 0.04 ni.il i iona Din več). Kakor rečeno, je bilo v oktobru skupno zavarovanih 82.831 moških in žensk. To ie za 4091 veg kakor v lanskem oktobru. Ta letni diferencial se opaža skoro neizpreme-njen že približno pol leta. Medtem ko je proi žensko članstvo hitreje naraščalo, kakor moško, ee to ne more več trditi za zadnje mesece- Iste tendence ie pričakovati za bližnji čas. Vsekakor znamenje, da se prav počasi zaustavlja ostrina gospodarske stiske, je dejstvo, da je padanje plač začelo poneha-vati. Letni diferencial povprečne dnevne 7^rvarovane mezde ie znašal: 1. 1934 Din v juliju 0.77 avgustu 0.76 H septembru 0.73 M oktobru 0.65 Zlasti je treba naglasi ti. da znaša letni padec poviprečne dnevne zavarovane mezde pri ženskah v oktobru samo 0.07 Din Kakor vidimo iz gornjih številk, se ie celotna dnevna zavarovana mezda vseh zavarovancev nasproti lanskemu oktobru povečala za 0.04 milijona Din. Izredno velik je odstotek bolnic, namreč 296 Absolutni prirastek znaša 0-58 odstotka. To pomeni, da je imel v letošnjem oktobru OUZD v Ljubljani za okroglo 20 odstotkov več bolnih članic kakor v lanskem oktobru. Gospodarske vesti = Kontingenti za uvoz jugoslovenskega blaga v Avstrijo v 4. tromesečju. V 4 tro- meseč.ju so za uvoz v Avstrijo neizčrpani nastopni kontingenti: okrog 30.000 q -,a-bolk, okrog 800 a hrušk, nad 300 a čebule, rieka.j žive živine vseh vrst, blizu 5 a eli-vovke. blizu 5 I maraskina. 25 a pri-rodne in umetne mineralne vode. nad 700 a salam. 95 Q osrlja, 7 q pohištva in zvitega lesa in nad 2000 a opeke. Zanimanci naj se z navedbo izvoznih tvrdk obrnejo na Zavod za pospeševanje trgovine e tujino v Beogradu zaradi razdelitve preostalih kontingentov. = Avstrija se zanima za jugoslovensko pšenico. Po vesti z Dunaja, ie Avstrija sklenila doslej v Madžarski kupčije za 1 milijon metrskih stotov pšenice. Ker pa Madžarska po splošnem mišljenju letos ne bo mogla kriti vse avstrijske potrebe. ee bo morala uvažati pšenica tudi iz drugih držav- S Franci io se že vrše oo-iiania. a sledila bodo tudi z Jugoslaviio = Konferenca vseh naših borz v Zagrebu se bo vršila danes v prostorih zagrebške borze. Bo to prav za prav redna letna skupšč na delegacije jugoslovenskih borz. ki je bila na pobudo zagrebške borze ustanovljena 1. 1927 kot skupni forum vseh šestih naših borz (zagrebške beograjske, ljubljanske, novosadske. somborske in skopske). Na skupščini se bodo med drugim določili generalni tipi moke iz letošnje pšenice. Obravnavali se bodo tudi predlog posameznih borz. = Močen padec ruske trgovine s tujino. V prvih devetih mesecih letos je znašal izvoz iz Rusije vrednost 203 milijonov (lani v istem času 367 milijonov) rubljev. a uvoz 171 (274) mUiionov rubljev Izvozni višek je torej oslabel od 93 na 32 m lijonov rub-1 jev - Francoskoruski gospodarski stiki Iz Pariza noročajo. da se tako v Franciji kakor v Rusiji vrše priprave da se bodo mogla v redu vršiti pogajanja za obnovo trgovinske pogodbe od januarja letos. Potovanje francoskega trgov nskega ministra La-moureuxa v Moskvo, ki je usledilo na pobudo ruske vlade nima samo gospodar, skega pomena nego se tolmači tud' kot potrdilo, da bo Francija tudi po Birthou-jevi smrti vodila nasproti Rusiji enako politiko kakor doslej Trgovinska pogajanja se bodo vršila predvsem v Parizu in se bo- DOBOVA. V nedeljo 14. oktobra, ko je naš blagopokojni vladar počival v Zagrebu, je priredilo društvo Rdečega križa lepo žalno slovesnost. Društveni gledališki oder je bil v to svrho lepo urejen, obširno dvorano pa je občinstvo napolnilo do zadnjega kotička. Žalno zborovanje je otvonl predsednik Rdečega križa, ki je prečita! žalne izjave, potem pa je sledil lep govor g. šolskega upravitelja o življenju in delovanju pokojnega vladarja Z molkom je globoko ganjeno občinstvo počastilo spomin pokojnega kralja, potem pa je predsednik Rdečega križa posvetil nekaj lepih besed Nj. Vel. kralju Petru II., kateremu se je članstvo zaobljubilo v duhu oporoke pokojnega Viteškega kralja Aleksandra I. Lepi savno-sti se je oficijenlo pridružilo tu>d' poverje-nhštvo Jadranske straže in skupina bojevnikov. V nedeljo 11 t. m. pa priredi Rdeči križ ponovno lepo žalno prireditev, združeno z dnevom miru. Uspešno delo in vzorne prireditve Rdečega križa so si pridobile velik sloves ter so v čast agilnim društvenim delavcem. ŽIRI. V počastitev blagopokojnega Viteškega kralja Aleksandra I. Uedinitelja priredi tukajšnji občinski žalni odbor dne 17 decembra božičnico za revne otroke ži-rovske občine Vsa društva, katerim smo poslali prošnje za podporo, prosimo, da čim preje nakažejo primerne zneske. V teku tega tedna se bo uvedla nabiralna akcija. Posamezne stranke bodo obiskali za to od žalnega odbora določeni nabiralci. Ži-rovci, dokažimo z obilnimi prispevki, da razumemo veliko delo blagopokojnega vladarja in njegov socialni čut do rcvežev. Čuvajmo Jugoslavijo! tvo do pričela zlasti s preureditvijo dosedanjih modalitet finansiranja za ruska naročila v Franciji. V splošnem pa obstoja na obeh straneh želja, da se omogoči razširjenje trgovinskega prometa med obema državama. , = Znižanje londonskih disKontnih po-stavkov. Kreditni postavki klirinških bank v Londonu za kratkoročna posojila na za-kladne menice in za trgovinske men ce, ki se rediskontirajo pri Angleški banki, <0 znižan z veljavo od 8. t m. od enega na pol odstotka. — Indeks cen se je v septembru malo dvigniL Indeks cen na debelo, ki ga sestavlja Narodna banka, kaže za september nastopne številke (cene z 1. 1926. = 100): rastlinski proizvodi 54.6 (v avgustu letos 56.9, v septembru lan; 48.0), živina in živinski proizvodi 54.6 (51.9. 58.2). mineralni proizvodi 78.6 (78.4 752), industrijski proizvodi 65.6 (65.3, 67.6) skupni indeks 63.2 (61.1, 60.7). Po dvomesečnem padanju se je indek> začel spet dvigati, in sicer največ zaradi višji!] cen kmetijskim pridelkom. Indeks cen na drobno v Beogradu Beograd 12.25. London 26.93. Milan 46.08, Newyork 538-85, Pariz 35-56. Pra,ga 21.88. Curih 175 48. !0fl S v zlatj 128 S nap Efekti. Ljubljana Vojna škoda 320 — 322. 7»/» investicijsko 70 50 — 71, 8"/o Blair 59—60, 7% Blair 50 — 52, 7°/o posojilo Drž. hipo-tekarne banke 64 — 65, 4*/o agrarne 40 do 41, 6"/o begluške 54 — 55. Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda za kaso 320 — 321, za december 321 — 327, 7% investicijsko 71-50 bi.. 4n/o agrarne 41.50 bi.. 7°/o Blair 51 — 52, 8"/o Blair 63 bi., 6" o begluške 53.50 bi.: delnice: Narodna banka 4135 den.. Priv. agrarna banka 214 bi., Šečerana Osijek 120 den.. Šečerana Bečke-rek 750 bi.. Trbovlje 100 — 110. Impex 50 denar. Beograd. Voina škoda promptna 318 do 319 (318.50. 316), 7°/o investicijsko 69—71, 4% agrarne 39 — 40 6°/e begluške 53 50 do 54 (53). 7*/o Blair 53 bi.. 7°/o posojilo Drž. hipotekarne banke 64 _ 65. Priv. agrarna banka 209.50 - 211 (211. 209). Dnnai. Državne železnice 16-25. Trboveljska 13.30. Alpine-Montan. 9.75. V predbor-zi: Ruše 12, Šečerana 14. Blagovna triUča HMELJ. + 2atec (9. t. m.) Nezmanjšano živahno povpraševanje. Cene poskočile na 2150— 2350 Kč za 50 kg. Blaga je malo, a še tega hmeljarji zdaj ne oddajajo radi. Razpoloženje zelo čvrsto. — V Dubj je enako živahno povpraševanje. Cene 1250—1800 Kč za 50 kg. Razprodaja hmelja se že vrsto let ni izvrš la tako hitro kakor letos. LES. + Ljubljanska borza (9. t. m ) Tendenca za les mlačna. Povpraševanja: Javorjevi plohi, neobroblieni. 40—100. od 2 m dalje: 70% I.. 30 "'o II. kvalitete. — Orehovi neobroblieni plohi, 40—100 mm, od 2 m na prej; 70"/o L, 30°/o II. kakovosti. — Jelo-ve deske in po.lmere III — 1 do 2 vagona paralelno obrobljene neparjene bukovine slovenske proveniem-e. 38 mm, nekaj do 100 mm, 2 m naprej. 16 cm naprej. I.. II. — Neobrobljene jesenove deske 80 in 100 nun. 150 cm naprej, 30 cm naprej.— Neobrobljene gabrove deske, iste dimenzije ka kor jesenove deske. — III- paralelne in konične smrekove in jelove deske. — Jelove deske, paralelne, 4 m. 17/19 cm naprej, 12, 18, 24. 38 mm. I.—IV. 59 ms. — Trami U. T jelovi reducirane mere, merkantilni: 120 m3 12/15 cm. 4—8 m (največ 6, 7 r.i), 80 m9 1012 om, 4—8 m— 1 vagon brasto-vine I., Slavonija ali Slovenija. — 1 vagon eesioječ iz: 5 m3 tevorja I., II., 60, 70. 100 mm. 25 cm naprei. 2 m naprej; 5 ni' bresta. inere kakor zgoraj. — 1 vagon jelovih madrierjev. 75 mm. 30 cm, 3—8 m. monte ostrorobi. — 2 vagona hrastovih boules, pred najmanj 1 letom žagani, dobrih širin in debelin. — Bukova, hrastova drva I., II., 1 m dolga, suha. Okroglice 3—8 cm. naiveč 10 cm. Žagini odpadki, vezani v snope, 50 cm, 1 m, suhi. Drva 20/25 cm, I.. II., rezana, sekana. Oglje. lepo. suho. Lepo, suho. vilano oglje bukovo. 1 vagon podine-re, paralelne, dolžine 4 m. debeline 18 in 24 mm. Okrog 40 ma 12 mm. III.. dolžine 4 ni. 16 cm širine naprej, paralelne. — Bukove I deske, parjene. nežamane, 27 do 100 mm. 2 m naprej, s 15% coureonov. — Trami 4/4, 4/5, dolžine 6 in 7 m. — 1 vagon I.. II., paralelno rezanih, pravokotno ooeljenih smrekovih plohov. 17 eni naprej, medio 26 cm, 8 m1 38 mm. okrog 20 m3 48 min. 21TL + Chieasjo f9. t- m.) Začetni tečaji: pšenica: za december 99.6250. za maj 99. za julij 93. koruza: za maj 80.25. + Ljubljanska borza (9. t. m) Tendenca za žito je bila mirna. Nudi ee (vse za slovensko postajo, plačljivo v 30 dneh): pšenica (po mlevski tarifi): baška 78 kg po 157.50—160: baška 79 kg po 162.50—165; koruza (po navadni tarifi): stara suha, promptna oo 147.50 — 150; nova umetno sušena s kvalitetno garancijo po 115 do 117: času primerno sjha po 107 50 do 110; moka: baška »0< po 237.50 — 240; banatska >0« po 240 — 242.50; slavonska y(h 235 - 237 50. + Novo«ad*ka Masovna borza (9. t. m.) Tendenca neizpremeniena. Promet srednji. Pšenica: baška okol- Sombor in Novi Sad. in iužnobanateka 106 — 108: srednjebaška in gornjebaška 108 — 110; baška. ladia Tisa 120 - 122; baška. ladja Begej 119 do 121; baška in banatska, lad.iji Djnav 118 do 120; slavonska 114 — 116: sremska 110 _ 112; gornjebanatska 107 -L 109 — Oves: baški in eremski 78 — 79: slavonfkl 82 - 84. baški. ladja 86 _ 88. — Ječmen* iari. 67/68 k2 120 - 122.50. — Koruza: baška in sremska, garantirana kakovost 55—56; baška in sreinska. dec.-jan. 58—60; banat. garant. 52—53; arem suš- ladja 69 —70. Moka: baška in banatska »Og« in »Ogg« 175 - 195; i2t 155 _ 175: >5< 135 — 155; >6« 115 - 125: >7< 100 _ 110; ,8< 92.50 do 95; 6remska in slavonska »Og« in >0get 172.50 - 182.50; >2« 152.50 — 162-50; »5< 132.50 - 142 50: >6« 112.50 - 122.50; >7« 100 — 110; >8« 90 — 95. — FiM: baški in eremski beli 127.50 — 130. — Otrobi: baški in 6remeki v jutastih vrečah 76 — 78; banatski v »jtastih vrečah 74 — 76: baški. Iadia 79 - 81. + Somborska blagovna borza (9. t. m.) Tendenca neizprenienjena. Promet 71.5 vagona. Pšenica: baška. okolica Sombor 106 do 108; gornjebaška 107 do 110; sremska 110 do 112: slavonska 113 do 115: banatska 107 do 109; baška in banatska potiska 120 do 122. Oves: baški 78 do 80: sremski in slavonski 78 do 84 Turščica: baška sušena 63 do 64; baška sušena, docember-januar 63 do 64; baška sušena, ladja 68 do 70. Moka: baška »Og« in Ogg« 170 do 190: »2« 150 do 170, »5« 130 do 150. >6« 100 do 130, »7« 100 do 110. »8« 95 do 100. Otrobi: baški, pšenični. promptni 76 do 78. + Budimpeštanska terminsfea borza (9. t. m.) Tendenca prijazna- Pmmet slab. Pšenica: za marc 16.60 — 16.61. Koruza; za maj 10.84 — 10.86. ŽIVINA -f Mariborski svinjski sejem (9. t. m.) Pripeljali so 306 rilcev. Kupčija je bik srednja Prodanih j« bilo 131 rilcev. Cene prascem so bile: 5 do 6 tednov starim 50 do 80, 7 do 9 tednov 90 do 100. 3 do 4 mesece 130 do 150, 5 do 7 mesecev 200 do 300. 8 do 10 mesecev 320 do 400 in enoletnim 550 do 650 Din. Kg žive teže 5 do 6. mrtve teže 7.50 do 9 Din. bombaž + Liverpool (8. t. m.) Tendenca stalna. Zaključni tečaj za december 6.52 (dan poprej 6.48). + New Vork (8. t m.) Tendenca stalna. Zaključna tečaja: za loko 12.40 (dan prej 12.50), za december 12.16 do 12.17 (12.22 do 12.23). Vremensko poročilo Številke za označbo kraja pomenijo: 1 čas opazovanja 2 stanje barometra. 3 tempa ratura. 4. relativna vlaga v odstotkih. 5 smer tn brzina vetra. 6 oblačnost 1—10 7 padavine v mm 8 vrsta padavin. — Temperatura: prve številke pomenijo naj višjo, druge najnižk temperaturo 9. novembra Ljubljana 7, 760.1. 6.6, 91. 0, 7, dež, 4.6; Ljubljana 13, 762.1. 9.5. 78, NE1, 2, —, —; Maribor 7, 759.6, 7-0. 80, 0, 4, dež 5.0; Zagreb 7. 759.9, 8.0, 90, SSE1, 10. dež 1.0; Beograd 7, 758.9, 9.0, 80. ESE1, 4, dež 0.3; Sarajevo 7. 760.5. 7.0. 80, 0, 4. dež. 1.0; Skop!je 7, 760.7. 9.0, 90, 0. 4. dež, 5.0; Kumbor 7, 761.2. 12.0, 90. 0. 6. dež. 26.0; S-plit 7. 760.4, 10.0. 80. 0. 5. dež 3.0; Rab 7, 761.1. 8.0 80, NE2. 6. dež 32.0; Rogaška Slatina 7. —, 6.0. 84, SEl 6, dež 2.0 Temperatura: Ljubljana 10.0, 6.2; Maribor 12.0, 7-0; Zagreb 15.0, 8.0; Beograd 18.0. 8.0; Sarajevo 18 0. 5.0; Skoplje 18.0 8.0; Kumbor 19.0. 11.0; Split 18.0. 10.0; Rab 12.0, 7.0; Rogaška Slatina 12.0, 4.0. S P Druga tekma Hermesa v nedeljo ob 14.30 na igrišču Hermesa. ob 13. predtekma Uvod v jesensko podsavezno tekmovanje, ki ga. otvori v nedeljo t Ljubljani Hennes v borbi z mariborsko Svobodo — najmlajšim našim ligašem — se pričakuje s precejšnjo napetostjo in dokajšnim zanimanjem med našo športno publiko. Rutiniran imajstor« Hermes s svojo preizkušeno enajstorico bo skušal vsekakor že v pečetnem poletu dokazati, da ju še vedno fit in dobro pripravljen, kaoar je treba varovati ugled kluba in pa sloves ijubljanskega nogometa Na drugi strani bodo naši najmlajši iz podsavezne lige, mariborski Svobodaši. skušali potrditi svoj trenutni renome, ki ga uživajo ter h tem dokazati, da niso bsš zadnji iz če tvori ce mariborskih zastopnikov. Delati prognoze zmagi enega ali rim-geja je dokai težko kajti kolikor ima Kermes predno?ti s tem. da igra na domačih tleh. im?. Svcbotta že več težkih bora za seboj Tudi je mo.itvo zrano kot izredno borbeno. Treba jim je le malo sreče — končno je tudi žoga okrog!a prepričani pa smo, da nas vrli Hermežani n« bedo razočarali ter nam zopet zaigrali tako, kot sedaj, ko so sloveli kot ena naših najboljših enajstoric Dolžnost naše športne publike pa je. da to lepo in napeto borbo pose t i v čim večjem številu ter tako dokaže, da zna ceniti leDO in fair športno borbo Ker je vstopnina jako minimalna, je po-set tekme prav vsakomur cmogočen. Tekma se vrši ob vsakem vremenu. Gradjanski (Karlovec) : Primorje Nedelja ob 15 igrišče Primerja; pred tekma: enstvena tekma Grafi-TT : jadr&n Po skoraj tromesečni pavzi bomo v nedeljo imeli na igrišču Primorja zanimivega gosta iz savske banovine, toda topot ne iz centrale Zagreba, temveč iz zelo napredujočega prcvincialnega mesta v vsakem o žiru — Karlovca. Nogomet se tamkaj razvija počasi toda stalno. Lep napredek je potrjen z odličnimi rezultati, ki jih karlovška moštva dosegajo v borbi z renomiranimi zagrebškimi klubi. Gradjanski je na Čelu teh ambicioznih klubov. Morebiti zaostaja v tehniki aa našimi vodilnimi moštvi, toda velika požrtvovalnost in hitrost sta, kakor vseh pro-vincialnih moštev, njegova glavna odlika. Ligaš nastopi v kompletni postavi. Razume se, da ne sme podcenjevati nasprotnika, kajti lahko doživi iznenadenje Istočasno bo ta tekma tudi nekako merilo njegove kondicije, ki jo bo v polni meri moral pokazati v prihodnjih tekmovanjih proti renomiranima vodilnima kluboma Zagreba in Splita. Hašku in Hajduku. Tudi predtekma bo nudila zelo zanimive momente. Grafika se nahaja na čelu tabele in se zdi, da bo slednje v jesenski sezoni tudi obdržala. Beleži velik napredek v vsakem oziru. Tudi njen nasprotnik je moCan. Reorganiziral je popolnoma m«, štvo, ki ga trenira bivši znani igralec Pri morja Erman. Tudi ono hoče ob tej priliki pekazati svoj napredek, zaradi česar j« izid te prvenstvene borbe popolnoma negotov. Tekmi se vršita ob vsakem vremen«. Krita tribuna nudi v primeru slabega vremena sigurno zavetišče vsem simpati^er-jem lepe igre Pričetek pred tekme ob 13.15 Celje : Železničar V nedeljo ob 14.30 se bo pričela na Gla-zijd v Celju podsavezna prvenstvena tekma med SK Celjem in SK Železničarjem iz Mar bora. Ker je Železničar v zadnjem času dosegel lepe uspehe in je trenutno gotovo najjačje mariborsko moštvo, bodo morali Celjani pokazati vse svoie znanje, če bodo hoteli doseči časten rezultat. Tekma bo gotovo zelo napeta in zanimiva. Sodil bo g. Cimperman iz Ljubljane. — Ob 10.30 se bo pričela na celjski Glaziji drugorazredna prvenstvena tekma med SK Jugoslavijo in SK Atletiko. Sodil bo g. Se:ti. Prvenstvo II« razreda V nedeljo se vrše na novem igrišču SK Slovana za Kolinsko tovarno dve zanim vi drugorazredni prvenstveni tekmi. V prvem paru nastopita SK Slovan : SK Sloga. To bo gotovo ena najzanimivejših prvenstvenih tekem drugega razreda Obe moštvi sta trenutno v precej dobri formi, kar velja posebno za SK Slogo katera je to dokazala v minulih tekmah. Slovan bo nastopil v nekoliko spremenjeni postavi, skušal pa bo otvoriti svoj renome. kajti v začetku letošnjega prvenstvenega tekmovanja mu sreča ni bila mila. V drugi tekmi pa nastopita SK Mars : SK Svoboda. Mars je eden glavnih kandidatov za prvo mesto. Moštvo se odlikuje s hitro igro in nagi mi prodori. Svoboda je pa moštvo, ki se žilavo bori in prav gotovo bo še marsikoga presenetila. Obe igri bosta precej izenačeni, tako da bosta nudili gledalcem pravi užitek. Prva tekma se prične ob 12.30. druga pa ob 15.30. Vstopnina je minimalna. SK Korotan : SK Reka Na igrišču Reke pa bostu nastopila Korotan in Reka. Srečanje obeh moštev sicer ne predstavlja spopada za prvo mesto v tabeli, vsekakor pa bodo prišli ljubitelji lepe igre gotovo na svoj račun. Sta to kluba. ki sta v kratkem razdobju bila prisiljena popolnoma spremen ti svoji prvi garnituri; v boj pošljeta oba kluba mlado gardo, prvovrstne tehničarje, ki bodo dali gotovo vse iz sebe. da pribore za svoie barve prepotrebni točki. SK Slavi ja : SK Mladika V okviru prvenstvenih tekem se bosta srečala gornja kluba Oba kluba sta sicer mlada, toda agilna in borbena Pričakovati ie zanimive in lepe igre Tekma bo ob 10.30 na stad onu Mlad'ke na Kodeiievem Ob 9 bo trening tekma med rezervama obeh moštev Ker ie vstopnina minimalna bo tekmo gotovo posetilo mnogo prijateljev nogometa R T Problemi našega nogometa Beograu, y novem tu a. AA. V sredo 7. t. m. ob 18.30 se je vršila v ministrstvu za telesno vzgojo prebivalstva konferenca s člani uprave JNS, ki prebivajo v Beogradu. O tej konferenci je izšlo v današnjem »Vremenu« pcpolncma izmišljeno in te-n-aenčno poročilo, ki je br^z sleherne podlage. Na včerajšnji konferenci v ministrstvu za telesno vzgojo sploh nI bilo govora o tem, da bi se organizacija JNS vrnila k starim pravilom. Nasprotno, razpravljali so o novih pravilih, k- jih je izdelal sedanji upravni odbor JNS. Člani konference so se sporazumeli v vseh točkah razen v oeni, o kateri bi se imela vršiti razprava na prihodnjem sestanku. Kct dan izredne skupščine JNS pride v poštev 25. november, vendar pa še ni dokončno določeno. Na tej izredni skupščini bi imelo biti pa poprejšnjem dogovoru govora samo o novih pravilih, ne pa tudi o izvolitvi uprave saveza. Izvolitev nov« uprave JNS bi se vršila na novi skupščini po novih pravilih, če bodo sprejeta. Ta postopek so sprejeli vsi člani konference kot najumestnejši. Neben beograjski nogometni klub, pa tudi zastopniki BSK, niso zastopali stališča, da bi posamezen delegat mogel s pocblastili zastopati toliko klubov, kolikor bi hotel. Narobe, vsi so se sporazumeli o tem, da sme posamezen delegat zastopati samo en klub. (Iz ministrstva za telesno vzgojo prebivalstva 8. novembra 1934.) Službeno iz LNP. Popravljajo se službene objave p. o. LNP, objavljene v i Jutru« 9. nov. 193-i., tako. da igrata na igrišču Slovana prvenstveni tekmi v nedeljo 11. novembra ob 13 Slovan : Sloga in ob 14.30 Mars : Svoboda Službujoči odbornik g. Trpin. Vsak klub mora postaviti po tri reditelje. LTTP. (Službeno.) Danes važen sestanek predsedstva točno ob 10. dopoldne pri podpredsedniku mr. ph. J. Piccoliju. ASK Primorje : SK Korotan (Kranj) 11 : 2 (7 : 1). V nedeljo je ligaško moštvo Primorja igralo v Kranju proti tamošnjemu Korotanu ter je zasluženo zmagalo. Po poteku igre je rezultat nekoliko previsok. Primorjansko moštvo, v katerem je igral<» večina ligašev. je bilo seveda v vseh oz r'h boljše, vendar so mu domačini nudili dovolj odpora. Prvih 10 minut so bili domačini celo v premoči, vendar je solidna bra-nilska trojica Starec, Hassl, Bertoncelj vzdržala. Korotan je postavil svojo najmočnejšo enajstorico. Kljub v sokemu porazu domačinov je b lo občinstvo s tekmo zadovoljno Kranj si želi še več srečanj s tako močnimi klubi. Plavalni tečaj in »muška gimnastika. v ponedeljek ob 20. bo začela plavalna sekcija SK Ilirije s svojim tečajem, ki bo združen s smuško gimnastiko. Gosp. R. Kump bo začel z uvodnimi vajami v smu-ški gimnastiki, plavači pa bodo začeli s pripravljalnimi gibi za crawl. Naprošamo interesente da se vpišejo v prijavno polo, ki se nahaja pri gdč. blagajničarki kavarne Evrope. Posebno prosimo gospode, ki so se že prijavili, pa se še niso mogli vpisati, naj slednje - emudoma store. ASK Primorje (nogometna sekcija). Pokalna tekma z Ilirijo se ne vrši. Juniorji morajo bati v nedeljo ob 9.30 v garderobi zaradi trening tekme z rezervo Grafike. SK Ilirija (lahkoatletska sekcija). Občni zbor sekcije bo v torek 13. t. m. v telovadnici šole »Na Grabnu«, Cojzova cesta, takoj po gimnastičnih vajah. Sekcijsko vodstvo apelira na vse člane, da poravnajo do tedaj zaostalo članarino in oddajo vso klubovo opremo. Redne gimnastične vaje so drevi ob 19 na Grabnu. SK Ilirija. (Smuška sekcija). Kondicij-ski marš v nedeljo ob 8. zjutraj. Zbirališče pri letnem gledališču za Tivolskim gradom. SK Slovan. V nedeljo ob 13. naj bodo na našem igrišču: Bunc, Grm, Lado, Dečman, Gandi, Sinkule, Thuma, Kolarič, Ger-jol, Keravec, Rozman, rezerve: Stojanovič in Vodišek Ob 14. pa naj bodo istotam: Pešl. Martinčič, Kobal I. Smrekar, Jeran-čič, Sinček n. Vasiljevič, Por, Stojkovič, Vodišek, Stojanovič, Batič, Sinček I. Pri prvi tekmi je stranski sodnik Jerančič, pri drugi pa Makovec. Poravnajte članarino! SK Grafika (službeno). Prvenstveno tekmo z Jadranom igramo v nedeljo ob 13.15 na igrišču Primorja. V nedeljo dopoldne naj pridejo rezerva in njuniorji ob 9.30' v garderobo zaradi trening tekme z juniorji Primorja. SK Svoboda. V nedeljo ob 9.30 naj bodo na igrišču Reke: černe, Drapek. Skapin, Sušnik, Dovgan. Zupan, Selan, Cuk, Pe-trič, Stante. Girandon. V slučaju dežja tekma odpade. Opremo prinese gospodar. Ob 12.30 naj pridejo na igrišče Primorja, kjer igramo prvenstveno tekmo z Marsom: Gor ene, Kamnika r, Vinšek I., Povh, Zemljak Habiht n., Samar, Jakše. Janči-gar, šušteršič, Babnik, Vinšek II. Opremo naj prinese vsak s seboj Reditelji: Tur-šič, Dečman, Lekče. Stranski sodnnik: Sušnik. SK Reka. V nedeljo ob 9.30 naj bodo v garderobi: Mrzlikar, Laznik, Kokolj, Ro-žanc, Petrovčič, Remškar, Tomažič, Cankar, Kokalj, Bartl, Lukmin II Igra se z rezervo SK Svobode. Ob 14. naj bodo v garderobi: Debevc, Furlan, Kcrl, Glušič, Korli, Ciuha Milo, Broni, Piko, Zore, Bau-mel, Cimperman. Igra se prvenstvena tekma s, SK Korotanom. SK Mars. v nedeljo se vrši prvenstvena tekma na igrišču Slovana ob 14.30 s Svobodo. Ob 14 se morajo javiti načelniku igralci: Gene, Dolinar, Klingeustein. Stanko, Ažo, Ivo Vrhove, Lini. žigon. Janez, Zupančič, Sternad. Povhe, Krašovec. Redi-teljsko službo opravljajo Stražičar, štal-cer, Herman blagajna Pogačar, stranski sodnik Klemenčič. Ob 10 30 igrajo juniorji pokalno tekmo z Ilirijo na Stadionu. Ob 10. se morajo javiti g Stražičarju igralci: Marko, Miloš. Liti, Tomšič. Milan ni., Milan II.. Perko, Milan I., Grčar, šercelj, Stanko, Bergoč. Lojze. Reditelji Vrhovec. Klemenčič Herman Motoklub UirHa. Danes ob 13. 'zred-na odborova seja v kavarni »Evropi«. Zaradi 'zredne važnost' polnoštevilno Slalom klub 34 (Teh. odsek). Pozivam vse tekmovalce, ki nameravajo letos star-tati v katerikoli disciplini, da ~e zanesljivo udeleže nedeljskega kondicijskega marša. Zbirališče pri Cankarjevih brezah ob 14 V torek stroge obvezna udeležba pri gimnastiki in sestanku po gimnastiki Važno zaradi zdravniškega pregleda, kdor ne bo pregledan se ne bo mogel udeleževati treningov niti tekem Razpored pregledov bo določen pri telovadbi v torek. Teh. refe rent. podars O VSAK DAN ENA 28 žen In 12.500 ljubavnih pisem živalski duševnosti Dva ostro ločena tabora med biologi - Eni trdijo, da ravnajo živali mehanistično, drugi pravijo, da delajo razumno - Poskusi z medvedki in mačko Na zadnjem zborovanju Britske znan. stvene družbe so razpravljali biologi mnogo o živalski psihologiji, pri čemer je bilo cpaziti, da se še vedno delijo v dva ostro ločena tabora, od katerih stoji eden na stališču, da je vsako živalsko ravnanje mehanično, nagonsko, drugi pa meni, da izvršujejo vsaj višje živali svoja dejanja po nekem načrtu in z neko mislijo, torej razumno Prvemu naziranju so dali posebno sloviti eksperimenti ruskega biologa Pavlova nove hrane, k drugemu naziranju, tako zvanemu vitalistično.biološkemu se nagibajo posebno nemški raziskovalci. Glavni zagovornik tega drugega nazira-nja, pa je bil tokrat holandski profesor de Haan, ki je po udari al, da bi se morali raziskovalci pri svojih opazovanjih uživljati v žival, ki ima svoje posebne čute in zato seveda ne more izražati svojega duševnega življenja tako kakor n. pr. čiovek. Ko je prof Zuckermann, ki se je v zadnjih letih proslavil s svojimi eksperimenti z višjimi antrcpoidi, končal svoj zagovor mehanistične metode, je ameriški psiholog William Mc Dougall namestu z mnogimi besedami s filmcm dokazal, da živali vendarle ne ravnajo zgolj mehanično brez razsodnosti. V filmu si videl dva medvedka, ki sta zelo smotreno reševala zamotano nalogo, kako priti do hrane, ki je bila zaprta v nekem zaboju. Do hrane bi mogla priti le tedaj, ee oi premagala 13 različnih vzvodov in zapahov. V začetku filma sta potrebovali živali mnogo časa, aa sta premagali te ovire, drugi del filma je Mc Dougall snemal nekoliko tednov pozneje in je bilo videti, da rabita živali sedaj za isto nalogo neprimerno manj časa — tedaj sta se nekaj naučili, a naučili bi se ne ničesar, če ne bi imeli nekaj lastne razsodnosti. Varnost visokih gostov Spali? ali eskorta ? — Ukrepi, ki jih narekuje policiji izkušnja marsejske tragedije Marseilleska tragedija je napotila oblasti najrazličnejših držav k poostritvi varnostne službe za kneze in poglavarje držav. Ko je Mussolini te dni n. pr. priso. stvoval spominskemu dnevu pohoda na Rim, so poskrbeli na izreden način za njegovo varnost. Policijske in milične čete so stale ramo ob rami v neprodorni verigi pred občinstvom. Osebe, ki stanujejo od cestah, skozi katere je moral Mussolini, niso smele iz hiš, a če so se vračale domov, jih je spremljala policija. V Parizu imajo posebne metode za zaščito visokih obiskov. Ta zaščita je podrejena policijskemu prefektu osebno, ki ima za to na razpolago posebno izučeno osobje. Za sprevode z visokimi osebnostmi prakticirajo tam dve vrsti varnostne služ be, z eskorto in brez nje. Pri službi brez eskorte uporabljajo običajni, tesno sklenjeni kordon. Z eskorto pa dajejo obisku varnost na štiri strani ali pa na dve. V prvem primeru spremljata voz z obiskom 2 do 6 jezdecev, ki so postavljeni v obliki pahljače, tako da so glave prvih konj neposredno za vrati voza Med jezdeci so štirje policisti na kolesih. Eksorta ima dober pregled čez vse, kar se dogaja v občinstvu in vsakomur bi bilo izredno težko ali nemogoče prodreti do suverena. Pri dvostranskem spremstvu spremljajo jezdeci sprevod tik ob trotoaru in pazijo na občinstvo. Voz gosta spremljajo vrhu tega štirje policisti na motornih kolesih za primer, da bi komu le uspelo pre-drevi verigo jezdecev. Ce sprevoda ne spremljajo vojaške čete, je varnostna služba povsem policijska zadeva. Gotovo je, da bi do strahotnega dejanja v Marseilleu ne bi bilo prišlo nikoli, če bi tam prakticirali navade, ki jih ima pariška policija Žrtve svetovne vojne Z letošnjo obletnico premirja je Društvo narodov sestavilo bilanco žrtev in stroškov, k' jih je zahtevala vojna. Po tej b;!anci je padlo 10 milijonov ljudi. 19 milijonov je bilo ranjenih, 7 milijonov pohabljenih. 9 milijonov je osrotelo, 5 milijonov obvdo-velo, 10 milijonov ljudi je bilo pregnanih od doma. Vojni strošk' so znašali 10 bilijonov francoskih frankov, če bi smrt priredila parado svojih žrtev, bi te korakale v bataljonskih formacijah 81 dn,i in noči mimo nje. Uniformirano uciteljstvo Italijanski minister za narodno vzgojo je odredil da morajo nadzorniki, ravnatelji in učitelji osnovnih šol v šoli in uradu nositi oficirsko uniformo fašističnih mladinskih organizacij, v koPkor niso oficirji, pa uniformo stranke. Tudi žensko šolsko na-meščenstvo teh kategorij se mora obleči v uniformo voditeljic »balille«. . Neohlajene tradicije Neki drugi učenjak je pripovedoval o podobnem primeru. Mačko so zaprli v zaboj in je morala spraviti v gibanje komp. licirane zapahe in vzvode, da bi prišla na prosto, do hrane, žival je to nalogo rešila. Toda pozneje je pri odprtem zaboju izvršila ista dozdevno smotrena dejanja, tako da je bilo jasno, da je ponavljala trike, v katerih se je izvežbala, to pa brez vsa kega smotrenega namena. Nova francoska vlada Napoleonova pisma Luizi Ministrski predsednik Pierre Etienne F1 a n d i n. ki je sestavil novo vlado narodne koalicije v Parizu (Zaradi tehnične zamenjave je bila včeraj na tem mestu priobčena druga, nepravilna slika novega francoskega premiera) V decembru bodo iz bogate zbirke nekega lohdonskega aristokrata prodali na javni dražbi 318 Napoleonovih pisem cesarici Mariji Luizi. Prvo pismo je naslovljeno še avstrijski nadvojvodinji v februarju 1810. Napoleon podaja v njem sliko o sebi, ki je gotovo malo drugačna, nego jo je dobila nevesta po svojih vzgojiteljih. V maju, ko je že postala njegova žena, jo vprašuje, da-li se v Parizu počuti enako dobro kakor na Dunaju in da-li ne žaluje kot cesarica za nad-vojvodinjo. S pohoda v Rusijo ji je pisal 112 pisem, a v njih bi iskal zaman kaj o tragičnih dogodkih te pustolovščine, posebno ob katastrofalnem umiku poražene »velike armade«. Samo enkrat obžaluje Napoleon požar Moskve, ki je napravila s svojimi krasotami nanj mogoče vtis, drugič pa piše: »Zelo je mrzlo ... Sem zdrav ... Bodite veseli in srečni.« Zanimiva so pisma med vojno na Francoskem, ko cesar roti svojo ženo. naj vpliva na svojega očeta, cesarja Franca, naj stopi na stran Francije. Zadnje pismo nosi datum 23. avgusta 1814. in ga je napisal cesar v pregnanstvu na otoku Elbi. Bržkone to ni bilo zadnje njegovo pismo ženi, a druga je najbrže niso več dosegla. se sin Washingtonska mornariška opazovalnica je dala v zadnjih mesecih izvršiti nove meritve po Uniji, pri čemer so dosegli presenetljive rezultate. Po teh meritvah mesti Washington in San Diego n. pr. ne ležita več v isti oddaljenosti kakor pri za.dnjih meritvah 1926., temveč sta za celih 12 m bolj narazen. Raziskovalci pravijo, da je to posledica tega, da se ameriška celina širL Ta širitev utegne imeti v daljni bodočnosti ta učinek, da se bo po sredi raztrgala. Vas v plamenih V vasi Aspromonte v provinci Reggio Calabra je izbruhnil v neki hiši požar, ki ga je vihar razširil na vso vas. Kakšnih 400 oseb je brez strehe, kajti požar je uničil popolnoma okrog sto hiiš. Utrjevanje pred zimo Posledice zastajanja krvi v pljučih Star rek pravi, da je obvarovati se lažje nego ozdraviti se. Pred nastopom mrzle letne dobe se moramo utrditi, da se nas ne bo lotil ob vsaki spremembi temperature prehlad. K tej utrditvi spada poleg umivanja s hladno vodo, drgnenja in podobnih stvari tudi skrb za neovirano zračenje telesa. Ljudje pripisujejo »prehladu« v večini primerov sicer preveč pomena, vendar ima posebno pri bronhialnih katarjih otrok veliko ulogo Nedvomno povzroča prehladi-tev zastajanje krvi v pljučih, to je spet povod za tvorbo eksudatov, ki so najpri-pravnejša tla za infekcije. Zato ima utrditev le tedaj kakšno korist, če izvežba kožno žilje. da bo sposobno opravljati svoje naloge v V3eh okoliščinah. Zračna in ns pretopla obleka, kopeli in frotiran.ie so v to svrho na vsak način priporočljivi. Mladim telesom je priporočati tudi vsakovrstno športno udejstvovanje, ki se je v zadnjih letih tako razširilo. Seveda je tre- ba paziti pri tem, da se s pretiranim športom ne zlorabljajo telesne sile. Naporne športne panoge niso kazne za ljudi nad 45. letom. Pomehkuženim osebam v teh letih šport prej škoduje nego koristi. Posebno pa jim ne koristi začetek utrjevanja šele v slabem letnem 6asu. Mimo tega pa je sistematično utrjevanje, da se ohranimo tako zvanih prehodnih bolezni, prav tako potrebno kakor n. pr. pravilno dihanje skozi nos. O tem smo pred nedavnim obšir. neje povedali, da preprečuje dihanje skozi nos škodljivim snovem in klicam dostop v notranjost telesa, da ogreva zrak. ki bi v mrzlem času prišel drugače prehladen v pljuča, in da mu daje tudi zadostno vlago v suhih dneh. čisto nasprotne učinke pa utegne imeti dihanje skozi usta in to tem bolj, ker je običajno že znak za kakšno skrito bolezen v dihalnih organih in zlasti v nosni duplini. Otroci in odrasli, ki na morejo drugače dihati, bi morali nujno k zdravniku, da jih pregleda. »Kralj je mrtev, a njegova politika se nadaljuje14 V torek je francosko narodno predstavništvo priredilo svečano manifestacijo franco-sko-jugoslovenskega zavezništva. V parlamentu je imel spominski govor o viteškem kralju Aleksandru I. Uedinitelju predsednik parlamenta g. Ferdinand Uouis-s o n Za njim je govoril o našem blasropokojnem kralju bivši ministrski predsednik g. G a-s t o n Doumergue (na levi stoji g. Herriot) Mož, ki ga Američanke najbolj ljubijo, nikakor ni morda kakšen Douglas Fair-banks, Adolphe Menjou ali katerikoli izmed velikih filmskih igralcev. Ta častni naslov si lasM 391etni Artur Loot, ki si ga je dal tudi uradno potrditi: z obsodbo, ki ga je postavila za pet let za zamrežena okna in ki je sedaj izgubila svojo veljavo. Motil bi se, kdor misli, da je ameriški Casanova, bog si ga vedi kako zapeljiv po svoji zunanjosti. Moški vsaj ne govorijo posebno spoštljivo o njegovi zgodnji pleši, okroglem trebuščku, nepravilnem krivem nosu in debelih ustnicah, k čemer bi lahko prišteli še prav srednjevrstno pla. čico, ki jo je dobival pred svojo kaznijo kot majhen agent neke zavarovalne družbe. Tcda ženske so drugačnega mnenja, o te mgovori nič manj nego 12.500 ljubavnih pisem, ki so mu jih pisale, in to, da so ga njegove žene — 28 jih je imel — soglasno označile za najmilejšega in najbolj dražestnega človeka r.a svetu. Svojo kariero je neodoljivi Artur pričel v mormonski prestolnici, Salt Lake City. ju, kjer mu je uspelo, da je v osmih letih v raznih cerkvah tega mesta popeljal 14 obeh straneh poti rase j o ciprese. Zgoraj še enkrat ki'jx>lasti stolp cerkve, rdeč od večera in sonca, v izrezu hrastovih vej, ki se sklanjajo druga k drugi Hoja skozi dvorano dreves je težka. Potovanje zove. Ladja čaka. In ljudstvo. In vsa -dežela. Koraki morajo naprej. Nad njimi šumi ... Na stari harfi težka temna pesem. Dvorana dreves je prazna Včasih gre berač skozi somrak. Ali otrok, ki je pozabil svojo igračo. Danes ni tu nikegar. Venec, ki sloni ob spomeniku padlih vojakov, je ovenel. Listi vrtnic so razsuti po vlažni zemlji, temno rdeči, dehteči listi . . Krvave kaplje na rjavi zemlji domovine. Koraki se ne smejo ustavljati. Gredo mimo studenca. Voda mu prihaja iz gor. Cista in mrzla. Kaplja za kapljo pada v kamenito kotanjo Včasih se ustavi žejen ptič ob robu. Perišče vode zrcali gozd Tu ni nobenih spremljevalcev iz svetega gaja Samo glas zvona, ki pada od višine cerkve Glas je visok in tenak in zveni kakor staro, tenko steklo. Drhti skozi gozd nežen. lahek in čudno zlomljen. Zvok spremlja nekaj časa človeka, ki s« poslavlja Potem se vrača in obvisi še dolgo nad belimi križi samostanskega pokopališča Ladia plove ven. Za seboj ostavlja srebrno brazdo ki se počasi zanira Galebi vzlet®vaio L,»dia vozi hitreie Kralj je bu ra zndriT? hoii nr»Vo rpinHp svoie dojjp]^ Pred podobr Matere božie tiho ugašajo sveče . Druga za drugo. . Potem t« Mati sama v tišini cerkve... z ugaslimi svečami kralja. zaročenk pred oltar, vsakokrat seveda s potvorjenimi listinami in ne da bi si vzel mujo sodne ločitve od prejšnje žene. Tako je storil tudi pozneje s 14 ženami v 14 različnih kalifornijskih mestih in bi te že. nitve na tekočem traku nadaljeval še kdo zna do kakšne mere. da nista dve njegovi ženi nekega dne v svojo žalost odkrili, da imata istega moža. Stvar je prišla pred sodišče, ki ga je obtožilo 27kratne bigamije, kajti paragraf je priznal seveda samo prvi zakon kot veljaven. V petdnevni razpravi niso mogli dobiti povsem jasne slike o tem, kako je ta ameriški paša prav za prav delal, da mu je šlo toliko žensk na limance. On sam je trdil, da ni siploh nič takšnega delal, kar naj bi jim mešalo glave, ženske so ga enostavno ljubile ln 28 med njimi ga je tako rekoč prisililo k poroki. O dokaz njegove specialne priljubljenosti med šibkim spolom je njegov odvetnik dal po. staviti na mizo pred sodnike zaboj z 12 tisoč 500 ljubavnimi pismi, ki jih je njegovemu klientu napisalo 430 zaljubljenih Evinih hčera. Vse bi se rade poročile z njim. toda on se je držal nazaj in se poročil pač samo z 28 med njimi. Za nameček je vseh teh 28 prevaranih žensk izjavilo, da ga še ljubijo, da mu niso prav nič hude zavoljo malo bigamije in da bi ga najrajši imele doma. Nu, sodniki so bili mnenja, da ga je vse. eno vredno zašiti za pet let, posebno ker se je izkazalo da je mož svojim prosto, voljnim žrtvam prav marljivo plenil dote in prihranke. Sedaj je to kazen prebil, poslovil se je od ječe. Za kako dolgo? Ne^ štete ženitne ponudbe, ki jih je prejel med samim sedenjem v kehi, >so zelo sumljiv porok za njegovo bodočnost ZA SMEH IN KRATEK ČAS Janezek gre z mamo v živalski vrt. Ustavi se pred neko živaljo in vpraša, kako se imenuje. »To je osel.« pravi mama. »In česa ni znal. da se tako imenuje?« poizveduje Janezek. * V cirkusu sem videl dekle, ki je jahaia v največjem galopu tako, da je vise'a konju na strani.« »Prava reč — to sem jaz tudi napravi ko sem prviC jahal!« * »Dragi. stari prijatelj, kako se veselim da «■* spei vidim!« »Zaman se veseliš — še vedno ti ne morem vrniti posojila!« »Pred kratkim ste &i hoteli kupiti avto?« »Da, pred kratkim mi je hotel namreč nekdo nekaj posoditi« Kralj v samostanu Pisateljica Erika Scbiiss-1 e r j e v a je objavila ob trideset-dnevnici tragične smrti viteškega kralja Aleksandra I. Uedinitelja v graški »Tagespošti« podlistek, ki opisuje slovo našega blagopokoj-nega vladarja od samostana S a-vine pri Hercegnovem. (Ur.) Sveče gorijo pred temno sliko Bogoro-dice. Gorijo že mnogo ur. Njih mali, vroči plameni so sami v tihi cerkvi. Včasih se zablestj zlato; na togih oblačilih svetnikov, na stoletja starih stenah z ikonami, na prstanih in obročih, ki so jih poklonili čudodelni Madoni. Včasih trepeče luč preko bizantinskih kraljevskih slik* preko rjavih obrazov srbskih cerkvenih očakov z mandljastimi očmi v težkih okvirih in preko kristalnega križa sv. Save. Cerkev je stara tisoč let. Tisoč let že pomaga temna Madona vsem. ki prihajajo k nji Kmetom iz pisanih bokeljskih vasi, romarjem iz črnogorskega skalovja, ribičem in — knezom Pet belih sveč gori pred sliko zlate Ma~ done. Molitev je utihnila Bila je vroča molitev Tiho se oddaljujejo koraki po ka-menitem t]aku Temno rdeče padajo gube nekega zastera draga k drugi Zunaj leži samotno samostansko dvorišče prepolno neumljivega sijaja južnega jesenskega, sonca in skrivnostne, neuničljive tišine. Kamenite klopi rasejo iz njegove sredine. Prastare težke in molčeče kaikor edini menih, ki tu živi. Drevesa se sklanjajo nad njimi. Oranžna drevesa s širokimi, plodu polnimi vejami Na grobovih, ki jim beli mramornati križi obkrožajo cerkev, ležijo cvetlice. Svetle lilije z upognjenimi kelihi in rumene georgine — težki snopi. Stara znana imena so izdobena v kamen; mnogo sta jih vihar in čas že davno izprala. V visokih krošnjah hrastov, ki stoje okrog samostana, šumi tih veter. Hrasti so zeleni in hladni. Somračno senco širijo okrog sebe. Stopaš pod njimi kakor v visoko obokani dvorani. Na močnih deblih se bohoti bršljan. debla so trdno zakoreninjena v rjavo, vlažno zemljo. Kakor pesem je šumenje krošenj. Težka, temna pesem na stari harfi . . Pred podobo čudotvorne Madone gori pet sveč ... Sivi zidovi obdajajo samoto samostana. Neka roka gre polahko preko raztrganega kamna. To je kos iz osrčja skalnate zemlje, del te svete dežele. Kamen domovine. Nežen, tenkonitkasti mah rase iz razpok in lukenj, mu daje lahko, žametno patino. Globoko spodaj je morje. V objemu obrežnih gor kakor ogromen, dragocen, moder kamen Pre^o njegove stekleno gladke ploščine d.-^ijo lene jadrnice. Njih jadra sc počasr; rdeči metulji Tudi ozka srebrna ladja si k-či pravkar pot iz zaliva: »Dubrovnik«! V čistino neba se dvigajo večerni obrisi Lovčena. Sinje violičaste in rožaste sence spijo v tesneh kakor na pol razcveli podleski. še vedno gorijo sveče pred podobo De. vice Pomočnice železne duri se zapirajo. Ohranjajo tišino in mir v svoji skrinji. Po belili stopnicah navzdol gredo koraki Na V senatu je imel komemorativni govor v istem smislu zunanji minister ar. Pierre Laval Kisch ne sme v Avstralijo Egon trvvin Kisch. znameniti »drveči re-porter« bi moral govoriti na avstralskem kongresu vojnih nasprotnikov, a so mu ta-mošnje oblasti odrekle dovoljenje, da bi stopil na avstralska tla. Kot vzrok navajajo, to, da uganja Kisch očitno komunistično propagando. Na svoji poti v Rim se je ustavil in pomudil madžarski min. predsednik G d m bo s, častni član terorističnih organizacij, tudi na Dunaju, kjer so mu vojašk krogi, pred vsem tovariši iz svetovne vojne, priredili paradni sprejem ANEKDOTA K filmskemu režiserju Machatvju je prišlo dekle, ki bi rada napravila filmsko ker ero. »Pokažite noge!« je dejal Machatv Dekle je previdno dvignilo rob krila n "pokazalo levo nogo. »Dobro.« pravi rež ser. »sedaj drugo.« — »Ta je prav takšna kakor ona.« je dejala mladenka. — »Izvrstno, potem lahko igrate v naslednjem filmu glavno vlogo.« — »Kako se imenuje film?« — »Dekle z dvema levima nogama.« *Cemu pa piješ s slamico?« »Obljubil sem ženi, da se ne bodo moje ustnice nikoli več dotaknile alkohola-« £ £ N E MALIM OGLASOM Po 50 par za besedo, Uld Z.— davna za vsafc oglas to enkratno pristojbino Din 3.— za šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki Iščejo služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi ln tenitve se zaračunajo po Din '£■— za vsako besedo. Din 2.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 6.— za Šifro ali dajanje naslovov Najmanjši jnesek za enkratno objavo oglasa Din 20__. Vsi ostali oglasi «*e zaračunajo po Din l.— za besedo. Din 2.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov Najmanjši zneseb za enkratno objavo oglasa Din MaUvglasi Ponudbam na Šifre ne prilagajte znamk! Le. če zantevate oa Oglasnega oddelka »Jutra« D£|| J m odeovor. priložite v znamkah. Vse pristojbine za male oglase Je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlatl v pismu obenem s naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11842, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska pristojbina Din 5.—. Vsa naročila ia vprašanja, tičoča se malih oglasov, ie naslavljati na: Oglasni oddelek »Jutra", Ljubljana. Služba dobi Beseda 1 Din, davek 2 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši zae.-ek 17 Din. Navijalke prraJa «j>rm-e tovar-o, nogavic VidoMU-, Ičub-]>•» - Savi;« 18.— Samo d-^bro iztržlbame naj r« :jo y tovarni. 32600-1 Postrežnica za enkrat ah d'vai u't na tpiicin išče raipoalenje. — I*-nndbe n« ofr at. o-Melek jjuitra« p-jii > Deloma«. 3Č»5n6-2 Kuharica t«! :vteh l'f [>oi]'t>vltih d>- . doV"i eJnižbo. Nfltv.ov v oglasnem oddt :ka ».Tirtrat U J Vrvar. pomočnike t. :ii k -> j sr>reiiBS6 tvorirlr-a VnfK>r>'i:e d. d., SnpBlri Jli-3i-t:č, Bačk«. Več pletilj r' čMrabo k d^-.o- rf-o trj-Kam^kj družini. Vajena je nfkollko kuhe. ^ofpodiuj-r^t.va. rvor*!!'« v! :aTi'n wd. — Gre kamorkoli "n n.irJtiotpi kMfl taloj. — Naslov v wek poeiro ob: t. Po*; na ocr rd«i. Vk - .1 ,-r.Tti-»tatelisrenii>n l- pod š-llro Reseda 1 Din, davek 2 Din, 7-a šifro ali dajanje naslova S Din. Naimanjši znesek 17 Din. Dijaki 12 Din Akademik t viSJih semestri h, V Vnrral t^p predmete »e- ju k':it=:č!i6 s::nn«7.'' ';<• Cenj. ppmMlfce na r.^m-nl »Uroeh«. 336*1-4 Beseda 1 Din. davek 2 Din, 'a šifro ali daianie naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. .Mertner-jevo metodo f-al" Vunpfco, k'iJIert.n.erc. 32<50(>-S m Beseda 50 para, davek 2 "in, za šifro ali dajanje r.islova 3 Din. Najmanjši znesek 12 Din. Brivski pomočnik dober• deovec in butni Stm-e&r, me službo z« takoj. T 'o pisarniško tn zumamjo prak fo. z n**bo!J»:mi sprrlOeva-— Po.nnd.be n« ogledni oddelek »Jutres porn. v d"brrm t>ta.nju, z ne^vf-c li> g-t-de-ži. kupim. Laet-n:ki. k t^nke vozot© nooro-da.j, nnj pošijejo takoj ponriK?Hp z defajtejra opi •»-m voza in zadnjo cono na pn«.!.-»r: B"ajromir M Gjuikanovič, Bije! ;:no. Beseda 1 Din, davek 2 Din, za šifro ali dajanie naslova 5 Din. Naimanjši znesek 17 Din. Smrekovih storže v kiLpim 100 va?r"»n(vv p.) 135 Din za KK3 kg na v*a poi=taju v dravrfoi ba.ro> v:n-:. Ponudbe na o?!«eni o-ddfVk !Jut- fl« po3. 3tlV>3-^ Katero podjetje r^ntmhv.no. n-ufdii pr^rio^ro varnost in soudeležbo a nnnveščenje? Ponudbe pod --D:n ^'i.ooo« na o7-l<> Peči na ža.sovino nojboljšegia ei^tema. katere ne povzročajo no.btT.e-ga smradu, izdeluje ter mzrK>š'';a na o€eimdwviK! 0osku'šn;o R. Jekel j. Bed 33171-6 Sadike sadnega drevja ne. "bolj prliporoč-l jivih vrst. v na> d'ičnejš:b kra Mtetnh. re:'ke zfl'ogp nudi Voi»-*ka ško'a F. MMna ič, Koprivn.;«a. 325S2-0 Poh»«tvo in razno rv-od.-i DiU. Bolra-rvka u!7 24/1. " 32-3 DI-6 Beseda 1 Din, davek 2 Din, za šifro ali dajanie naslova Din. Naimanjši znesek 17 Din. Kupim knjižice Mestne bra.n.iilmiee LjiibLJfln-tke — proti tokojšnjemiu plačilu. Ponudbe 6 konkretnimi podatki na ogl. oddelek »Jutrai po»l šiiro »Gotovina ta&o>:<• 3^405-16 Beseda 1 Din, davek 2 Djn, za šifro ali daianie naslova 5 Din. Naimanjši znesek 17 Din. Hišo ali vilo ne daleč od kavarne »Evropa«. zadolženo pri Lj. kred. banki, kuipnm Po nudbe n& ogvasn: od-del^k »Jutro < pod »Hipoteko«. 3247S-30 Več stavb parcel skuipno v izmeri 7000 m! prodam v bližini kolodvore Viižmarje. — Poizve s v Vižmarjijb št. 50. 32050-20 Cca 20.000 m5 zemljišča prodom po ze'o usodni ceni na lepem prostoru — blizu gorenjskega kolodvora. Vodovod in eleiktrlko v b'"žln!. V plitev pnlde/o tudi knjižice Mestne hr«-nii,faJee Ijubljansike. Nnslov v vseh p«lv v v*ch posloval Tulca h »Jutm«. 32S31-19 Lokal p4mere-21 V Mariboru oddam s 1. decembrom lepo trisobno sto.novanj« s kopalnico, stekleno verando. kubinjo ;n k!«*>». Naslov v vseh poslov a.'micah »Jutra«. 3'2>>10t21 Opremljeno sobo i vhodom iz veže, oddam Naslov v v*eh poslovalnicah »Jutra«. 32»>*>-23 Sobo l-^^po opremljeno, z elektriko im prietrežbo oddam za 350 Pn v Pru'ab — Sredina 5. 33»10-2S Opremljeno sobo '" «to in seperirano, z eno aii drema posteljam« od, dam v bertiovi u ei i£5 (pri g'-rf n'sik< m kolodvojnO 32C54-3J Sobe išče Beseda 50 para. davek 2 Din, za šifro ali dajanje naslova 3 Din. Najmanjši znesek 12 Din. Sobo v b'ižini sod::r;e. po možnosti z vso osirbo iščean za takoj. Poruuniibe z navedbo cene na og anua r»d-delek »Jutra«. 3-GM-2&« Opremljeno sobo v bližini univerze išoe gospod. Tonudbe na og.. oddeifk »Jirtra« pod šifro »■Plačam do 2<>0 Din«. OTT^fflP Beseda 1 Din, davek 2 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. NVmanjši znesek 17 Din. Kam v nedeljo? V nedeljo gremo yw v St. Vid nad Ljubljano, in sicer v pom-ijno k »Ja^ru« na krvaviee, pHipnaaijen« z »A-omatlnom«. — Tako dobrih klobae še n,;ste ,t-dii Prid.it« in poskus-te. 3J&R-16 V IJt Beseda 2 Din. davek 2 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 20 Din. »Diskretnost 3000« Dvignite trsmo v e;'ns. oddelku »Jutra«. 32«37-tM Nemško dogo 3 me«H-ce sta-nga [va, priznane psa rn e in od naj-tnii^ših starš,^ prrnla Jh- kil v Sevnici. 32."liV27 Glasbila Beseda 1 Din, davek 2 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Naimanjši znesek 17 Din. Pozor, pevska društva in šole! P:at>;n« od 10.00U Da n harmonije od Din d« bavija [van Kacte. l>« že«. — 2a-...ga ca G-osj-o-•vett*ii cest! 12. 92-16i-26 Lep pianino »Sklopi« v nrtjJ^.^-m stanju na.p-o.i-a; na G<*f»j-evetski cesti ld, do-oriš.^e. MI SMO CENEJŠI! Naše preproge vseh vrst, tekači, tkanine za pohištvo, store itd. Vas bodo prepričale, da imamo boljšo kvaliteto za nižjo ceno. „6 I L I M" Pasaža nebotičnika 249 Pazite na svoje zdravje in obutev! Turisti, lovci, smučarji in vsi oni, ki imajo bodisi poklicno, bodisi v zabavo opravka v vlažnem terenu ali v snegu, naj uporabljajo mazilo »HEVE-AX«, za katero jamčim, da napravi vsako obutev nepremočljivo. Dobiti jo je v vseh specialnih trgovinah ali pri glavnem založniku: »LEKARNA MR. M. LEUSTEK, Ljubljana, Resljeva cesta št. 1. Pes volčjak l leta star, rka^rodruj v Lončarski unioi štev. 5. 32«! T-^27 Enodružinsko hišo v 5jii.blja.nski okolici zamerami z večjo na periferiji bl"V,u t-aimvaja. Po-nudbe na og\isTii oddelek •Jutra* pod š:fro »Dop'«-6i?o, oz.iro.ma hipoteka«. 32iSlo-20 Beseda 1 Din, davek 2 Din, za šifr0 ali dajanie naslova 5 Din. Naimanjši znesek 17 Din. Damske zim. plašče dekliške in o-tro^ke kupite najceneje pri F L Gorl-far L'ub'ia.na. Sv. Petra jesta 39 31515-13 r•Jjzrgjjij, Beseda 1 Din, davek 2 Din, za šifro ali dajan e naslova 5 Din. Naimanjši znesek 17 Din. Več sob za pisarne r eent-u takoj od- dam. Naslon- v vseh po-*lovalaicah »Jut-ra«. 32470-23 Sobo poleg mnlverze odda.-m 1 aii 2 gesp.do.ma. Nas'or v Vtstii poslovalnicah Jutra 32^7-23 Separirano sobo e hrano aii brez oddam. Naslov v vseh pos.lora.lnd-eah »J»tra« oSfiO?!-®! Sobo s posebnim vhodom — v ce.n.tru mesta oddam. Isto-taim sprejmem tudi nekaj oseb na dobro domačo h-an-o. Naslov v vseh poslovalnicah »J ut-ra«. PRI HRIPI, INFLUENCI, PREHL.\DU priporočajo navadno tudi masažo, — za masažo je dobra »Alga«. Pri hri-pi, influenci. prehladu, namočite rutico z »Algo« in nalahno masirajte bolniku prsa, hrbet, roke, noge, vrat in čelo. Masaža z »Algo« ublažuje bolečine, krepi in osvežuje bolnika. Po masaži pride mirno in zdravo spanje. »ALGA« se dobiva v lekarnah, drogeri-jah in špecerijskih trgovinah, steklenica Din 14.—. Reg. S. br. 18117-32. ZAHVALA Za številne izraze toplega sočutja, ki smo ga bili deležni ob smrti ljubljenega moža, očeta, brata, strica, tasta itd., gospoda Aleksandra Lunačka ŠOLSKEGA RAVNATELJA V POKOJU se iskreno zahvaljujemo. Ravno tako prosimo, da sprejmejo našo prisrčno zahvalo vsa društva in ustajiove tor njih. predstavniki, pokojnikovi in naši prijatelji, tovariši in znanci, ki so s krasnimi venci, lepim poslovilnim govorom, petjem, zadnjim lovskim pozdravom, svojo udeležbo ali kakorkoli sicer počastili spomin blagega pokojnika na njegovi zadnji poti. St. Rupert, dne 9. novembra 1934. 8969 žalujoče rodbine LUNAČEK, KOT, WERLI In ostalo sorodstvo. RODITELJEM! Za rodbinske člane, ki so blede barve obraza, slabih živcev in brez teka, priporočamo »Energin« za iače-nje krvi, živcev in teka Odraslim 3 likerske čašice na dan. Deci 3 male žličice na dan »ENERGIN« se dobiva v lekarnah v pol-iitrskih steklenicah. Steklenica Din 35. Reg. S. tir. 4787-32 REPERTOAR DRAMA. Začetek ob 20. Sobota, 10- ob 15.: Mlinar in njegova hei. Dijaška predstava. Cene od 3 do 14 Din. £lja. 11. ob 11. dopoldne: Snesnlfica. Prem. Otročka predstava. Cene od 24 Din navzdol. — Ob 15-: Migo, dekle z Mont-p-arna?a. Izven. Izredno znižane cene od 20 Din navzdol. — Ob 20-: Orli?.. Izven. Znižane cene. Ponedeljek. 12.: Guualnica. C. OPERA. Začetek ob 20. Sobota. 10.: Manon Gostuje Andre Burdino iz Pariza. Izven. K delja. 11. ob 15 : Prodana nevesta. Izven. Zriatno znižane cene od 30 Din navzdol. * Abonente reda C opozarjamo, da imajo mesto danes najavljene predstave rGucralnice« isto v ponedeliek. Opozarjamo na izredno zanimivo operno gostovanje Andrea Burdina v soboto 10. tm. v Maesenetovi oi^eri ^Manon« Ta umetnik uživa izreden sloves na mnogih evropskih odrih in koncertnih dvoranah kot orav posebe glasovni fenomen. Njegova kreacija de Grieuxa v »Manon« je tako čudovita da pravi kritika o niem med drugim sledeče: s... izkazalo se je. da so opere, o katerih trdimo, da so že odigrane, zmožne novega živlienia. če ga jim vdihne tak umetnik kot je Burdmo, tako. da se vračamo po njih domov opoieni lepote :n čiste umetnosti, ki nam io je podari] :a izredni umetnik « V Zagrebu ie i.mel že crlo vrsto gostovanj, ki so bila že po pet dni v nanre- razprodana. To naibolj? doka-z'i-e. kako priljubljen ie »udi pri zagrebški publiki, ki ie v umetniškem oziru strogo kritična V drami se vrse v nedeljo tri predstave in sicer: prva otroška v tej sezoni ob 11. uri dopoldne, na kar posebno opozarjamo mladino in starše. Igra se pravljica J-Snegulčica« Popoldne ob B uri se igra : Migo. dekle z Montparnasa« in zvečer ^ob 8- uri »Orlic' Z intenzivnim delom in čim več um štev'lom predstav najrazličnejšega žanra, da bo ustreženo vsem okusom, skusa drama pritegniti nujširše kroge občinstva k stalnemu obisku in zato so vse tri nedeli-ske predstave po znižanih cenah ŠENTJAKOBSKO GLFDUJSCF Začetek ob 20-15. Sobota 10.: Rokovnjači. Nedelia 11.: Rokovnjači. ^Rokornjačc« ponavljajo v Šentjakobskem gledališču danes in jutri ob 20.15. So- i deluje ves ansambl odra. Pevske točke jo uglasbil Viktor Parma. Občinstvo nai kupi vstopnice v prodaji od danes dalje od 10. do 12. in od 15. do 17. ter eno uro pred predstavo, da se izogne navalu pri večerni blagajni. MARIBORSKO GLEDALIŠČE Začetek ob 20. Sobota. 10.: Konflikt. R. Nedelja. 11. ob 15.: Hamlet. Znižane cene-Ob 20.: Idealen soprog. Znižane cene ¥■ Kaj bo v nedeljo v gledališču? Popoldne ob 15. uprizore klasično Shakespeare-ie\o tragedijo »Hamlet«, eno najmogočnejših del svetovne literatuie. Delo bo s svojimi pestrimi, hitro se menjajočimi slikami ugajalo brezdvomno tudi okoliškemu občinstvu, ki sicer med tednom ne more v gledališče Veljajo znižane cene. Režija je Kovičeva. Naslovno ulogo igra VI. Skrbin-šelt. — Večerna predstava bo »Idealni so-prog<, zanimiva in napeta igra duhovitega pisatelja Oskarja Wildeja. Režija ie Skrbirr škova. glavne uloge igrajo Severjeva. Starčeva. Barb;čeva, Skrbinšek. Grom in Furi-ian. Tudi pri tej predstavi veljajo znižane cene. Radio Sol>ofa, 10. novenibr;u LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12.50: \\ ročila. — 18: Čas. plošče. — 18: Zakaj se.o jugoslovenski nacionalist (Šantel Bojan). — 1820: Plošče po željah poslušalcev. 18 30: Francoščina- — 19.20: Nacionalna ura? Milovan Vidakovič. — 10.50: Jedilni list. program za nedeljo. — 20: Pevski zbor »Liiibljane« poje Springerjevo »Večer na goitjotic. — 20-35: Pesmi Bre^:;- Ščekove poie Vida Rudolfova. 21.10: Radio orkester, vmes čas in poročila. Nedelja, 11. novembra. LJUBLJANA 7: Telovadba (Drago Pu-stišek). — 7.30: Plošče. — 8: Poročila. -8.15: Orgelski koncert (Amič). _ 8-45: Pb-šče. — 9: Versko predavanje (P. R. Čebuli) — 915: Prenos iz trnovske cerkve. — 10 Specifične delavske bolezni, njih vzroki in posledice (N 0.). - 10.20: Plošče. — 10.40 Radio - orkester, vmes poje Svetozar Bano vec — 11.50: Prenos z bojnega polja pri Verdunu. — 12.05: Čas. radio - orkester. — 16: Vinske bolezni in napake (inž. Goriup) — 16.30: Kvartet mandolin. — 17.30- Prenos iz Strasbourga. _ 20- Nacionalna ura: Zimski šport v Jugoslaviji — 20.25: Otroške žalne p^mi poje ga. Soklič - Dolenčeva — 21: Radio - orkester, vineg čas in poročila. RAZPIS Restavracija GRAND HOTELA UNION V LJUBLJANI SE ODDA V NAJEM Kuhinja in restavracija se bosta odslej vodila v meščanskem slogu. Reflektantje s kvalifikacijo in primerno ka%-cijo naj pošljejo ponudbe s popisom dosedanjega udejstvovanja in prepisi referenc do 25. novembra 1934 na podpisano družbo. Natančnejša pojasnila se dobijo pri podpisani družbi, Miklošičeva cesta 1. LJUBLJANA, dne 5. novembra 1934. 9444 ,,U N I O N" HOTELSKA IN STA VBINSKA D. D. V LJUBLJANI. EVO GUME, ki je rešila miste rij trajanja protektorjev NAZNANILO Cenjenemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem odprl gostilno »Bavarski dvor" Tyrševa cesta štev. 31. Točim pristna štajerska, belokranjska, viška in šibeni-ška vina ter izvrstni cviček. Topla jedila vedno na razpolago. Guljaž s kruhom, velika čaša pive ali belega ali črnega vina Din 5.—. Vina preko ulice Din 2.— ceneje. Danes bom nudil cenj. gostom izvrstne domače koline. Za obilen obisk se priporoča ERNEST DERGANC bivši večletni plačilni natakar. 9447 daje 43% več KILOMETRA2E brez polzenja Protektorji so se preveč izrabljali na vseh vrstah gum. Zakaj se je to dogajalo, je bil misterlj vse dotlej, dokler niso odkrili razloga Goodyear - inženjerji. Navi avtomobili, z več konjskimi silami, so naložili gumam težjo delo, — a NOBEN PROTEKTOR NI MOGEL IZVRŠITI TE NALOGE. »G 3« je bil eden poskus- nih protektorjev, ki so ga izdelali . Goodjear-inžen jerji, da bi rešili ta misterij. Na surovih poskušnjah z brusnikom — na poskušnjah po razdrapanih cestah, ki so trajale dan in noč brez prestanka, je »G 3« PREŽIVELA vse druge gume. Poglejte si še danes to dovršeno gumo pri zastopniku gum I. LOVŠE Ljubljana, Beethovnova nI. 14 telefon 27-28 American Import Co. Maribor, Aleksandrova 6 telefon 23-92 Naša mama, stara mama, tašča, gospa MARIJA LIKAR je umrla danes po težki mučni bolezni, previdena s tolažili sv. vere, v 81. letu starosti. Pogreb bo v nedeljo ob 16. uri iz hiše žalosti Gospo-svetska cesta 13. Maša zadušnica bo v cerkvi Mar. Oznanjenja v ponedeljek ob J,£7. uri. V Ljubljani, dne 9. novembra 1934. RUDOLF, višji kontrolor držav. žeL, sin; JELA roj. JAKŠE, učiteljica, snaha; BORIS, vnuk. 9452 ZAHVALA Za vse dokaze sočustvovanja, prijateljstva in ljubezni ob smrti našega dobrega soproga, očeta, tasta i. t. d., gospoda Ivana V. Ruparja izrekamo tem potom svojo najsrčnejšo zahvalo. W48 Žalujoči ostali. ZAHVALA. Najprisrčnejše se zahvaljujemo vsem. ki so ob zadnjih urah lajšali gorje našemu nepozabnemu očetu, gospodu Franu lloji Jo« VIŠJEMU RAVNATELJU P. U V POKOJl kakor tudi vsem, ki so počastili njegov spomin z darovanjem vencev in cvetja ter s petjem in spremstvom na njegovi zadnji poti. Sv. maša zadušnica se bo darovala dne 12. novembra 1934 ob v cerkvi Marijinega Oznanjenja v Ljubljani. Ljubljana, dne 9. novembra 1934. čitajte „ Jutro ve" male oglase, ki imajo vedno uspeh! 9453 Žalujoči ostali. Marcelle Tlnayrei 51 Upornica Roman Videl je Jozanine oči, ki so bile spet odprte, te oči, ki so bile gledale reči, prizore in obraze, ki jih ne bo on nikoli poznal, te lepe, skrivnostne, temnovišnjeve oči, ki je plavala po njih senca za senco... In toliko časa je zrl v te oči, da se je polastila njegove misli, ki so jo pritezale in odbijale, vrtoglava omotica pred neznanostjo in je mahoma strmoglavila v nekakšen prepad... >Ne,« je rekel, >ne morem vas razumeti... Vas prijatelj 6em ... vaš edini prijatelj, kakor sami pravite. £e dva meseca se vidiva sleherni dan. Vaš dom poznam, vaše najljubše knjige — vem, katere cvetlice imate radi in kakšna glasba vas gane do solz. Vaše gibe poznam, prelive vašega glasu, izpremenljivi blesk vaših oči. Poznam vašega sina — čeprav ga še nisem videl — vašo teto v Chartresu, Char.toiseaujeve gospodične, dobrega kanonika in celo rajnike, ki so nekdaj živeli ob vaši strani... Vas same, draga prijateljica, pa ne poznam .. Jozana ni odgovorila. Videl jo je, kako je prebledela, in videl, kako sta temna cveta njenih oči nad vijolicami še bolj potemnela, toliko da ne počrnela... Pritiskala si je šopek na ustnice in težko dihala... Kolikanj presunjena je bila!... >Mlada sva,« je nadaljeval, >in vendar, koliko let je že za nama!... Vaše življenje!... Moje življenje!.. .< Tesnobno je poslušala njegove besede. On je pa nadaljeval: »Moje življenje, če ga premislim, ni zelo bogato z vsebino. Vz>ljc vsemu delu, vzlic vsem potovanjem po širnem svetu stojim šele ob začetku... Niti nisem spoznal radosti, ki povz-^gujejo našo dušo, niti ne bolečin, ki nam v njih dozori. Sam sem... Mlad sem;.. Za menoj in pred menoj je pot prosta. V sedanjosti živim, a za prihodnjost. Nisem ujetnik preteklosti!... Vi pa, vi!...< Jozana je vztrepetala: »Jaz!...« »Zamišljeni ste in zaprti! Časih bi vam zaklical: Nikar ne odvračajte glave! Poglejte že naravnost!« »Glas, s katerim je to govoril, je bil hripav. Grenkoba in bol, jeza in ljubosumje so odmevale v njem ... Jozana se je komaj opazno umaknila: >Kako težko vam je ustreči'« »Ne zamerite, gospa ... Prav za prav res nimam pravice .. .< »Prijatelj,« je krotko dejala, >pravico imate: veliko pravico, ki vam jo daje prijateljstvo ... A potrpljenja nimate ... Dajva času, da stori svoje. Živiva mirno, kakor dnevi nanašajo. Sčasoma bova razumela drug drugega, ne da bi bilo nama treba pripovedovati vsega, kar je... Saj ste mi sami rekli, da niste zelo zgovorni... Ali vas mar jaz na drobno izprašujem o skrivnostih vaše duše?« »To je res,« je pritrdil, »in prav to me dela žalostnega, da me nikoli nič ne vprašate ...« In v nenadni izpremembi razpoloženja, kakršne so bile pri njem pogoste, je mahnil z roko, kakor da bi hotel izbrisati nekaj, kar je viselo v zraku med njim in Jozano. Potrudil se je, da bi bil vesel, in res se mu je posrečilo, da je spravil tudi Jozano v dobro voljo. Med tem, ko je pokušala sadje, ki so jima ga podali v šampanjcu, ji je pripovedoval o Italiji, ki mu je bila »draga kakor kaka ljubica«: »Tam sem mnogokrat mislil na vas... Oh, vaše prvo pismo! Bral sem ga zunaj, sloneč ob rešetki Baptisterija... Razločno še vidim spodaj vaš podpis: Jozana Valentinova! Vesel sem bil, da ni psevdonim .. In rad sem imel to lepo ime, ki mi je tako mehko teklo z ustnic, da sem ga nekajkrat ponovil, češ, naj se ga do dobrega naužijem... In ker sta pri meni domišljija in čuvstvo zelo živahni, sem popolnoma pozabil članek, ki je bil povod najinemu dopisovanju; pozabil sem novinarko, borilko za ženske pravice!.. Na trgu v Chartresu, ki 6em ga dobro poznal, sem videl samo mlado ženo v črni obleki, z obrazom skritim za žalno kopreno.. Da, mlada je bila in žalostna in zapuščena in brez veselja... In mahoma me je obšla vroča želja, da bi bila ta daljna žena srečna...« »Odkar ste bili vi stopili na plan, že ni bila več tako nesrečna.« »Na vratih Baptisterija je Ghiberti vpodobil postavo, ki jo ljubim bolj od vseh: visoko, vitko žensko postavo, ki leži na njeni nagubani halji skoraj zabrisan zlaten sijaj. Glavo ima odvrnjeno, njenega obraza ni videti, a človek nehote ugane njen sladki nasmeh ... Moja romantična sanjarija se je obesila za tisti nasmeh ... Čeprav brez razloga, sem bil vendar ganjen, kakor da bi mi bil dobroten bog obljubil veliko srečo. In rekel sem samemu sebi: ,Ali sem smešen in neumen ... Ce bi ta Jozana vedela, bi se mi smejala!...' In vendar me slutnja ni bila prevarila: velika sreča se mi je bližala ob petju zvonov — v zarji tistega lepega jesenskega večera v Florenci...« »Ali ste bili takrat prvič tako... romantični?« »Kako mislite? »Ali niste nikoli prej srečali ženske, vredne, da bi vam poslala zaupnica in prijateljica?.. Jozana je zardela, ko je tako govorila. Noel je odvrnil, kakor da bi se obotavljal: »Iskal sem .. « Na ponovno prošnjo naših cenj. strank iz Ljubljane tudi tem potom sporočamo, da prodajamo TIVAR obleke razen glavne zaloge r PREŠERNOVI ULICI štev. 54, nasproti glavne pošte tudi v novi prodajalni na Sv. Petra cesti št. 26 Upravitelj te prodajalne Je g. RAMOVŠ. prosim, pazite: TIVAR OBLEKE morajo biti previden« s tem tovarniškim listkom. Prosimo naše oenj. stranke, da nam javijo, če se vam bo ponudilo aR prodalo manjvredno in tuje blago, kakor naše originalno TTVAR blago. rs!W W TfwWr Istočasno se zahvaljujemo našim cenj. strankam za poverjeno nam zaupanje in naklonjenost Mi se bomo tudi v nadalje potrudili, da si to zaupanje z našim vestnim delom obvarujemo. TIVAR obleke Prešernova ulica štev. 54 nasproti glavne pošte, SV. PETRA CESTA &TEV. 26 Naznanjam cenj. občinstvu, da mi je poverjena prodaja dobro poznanih TIVAR oblek Podpiran z dobro sortirano zalogo in znano nizkimi cenami, se bom potrudil tudi s pazljivo postrežbo, da cenj\ odjemalce v vsakem pogledu čim najbolje zadovoljim. Z odličnim spoštovanjem ŽM. žRamovš Ljubljana, Sv. Petra cesta 26. V nedeljo 11. t. m. prvikrat NOVA SLIKANICA „JUTRA" Starim in mladim v zabavo in smeh. Kakor še zmerom! Ne zamudite pričetka v nedeljo! NAROČITE BERITE „ JUTRO": ŠPEDICIJA TURK UUBLJANA OCARINJEN JE "' vseh uvoznih tn tzvozmb pošiljk, ta to hitro, skrbno in po najnižji tarifi. Revizija po njej deklariranega blaga in vse informacije brezplačno. Telefon internrban 24-59. Vilharjeva e. 38. (nasprot* nove carinarnice) e vzem a PREVAŽANJE vsakovrstnega olaga. bodisi Kuriva, strojev selitve itd. v Ljubljani in izven L ju bi jam z vozovi pa konjsko vprego Kakor tudi tremi najmodernejšimi avtomobili Telefon internrban 21-57 Masarvkova e. 5» (nasproti tovornega kolodvora) Telefon 2059 ^ Premog jTj^ Karbopakete drva in koks * ^ nudi POGAČNIK Bohoričeva ulica 5. VATO v tablah tn za odeje Preden krijete svojo potrebo, zahtevajte moje vzorce tn cenik! ARBEITER Maribor 29 OGLAS V je SREDSTVO kj POMAGA V VSEH POSLOVNIH TEŽAVAH ŽALOSTNIM SRCEM NAZNANJAMO, DA JE NAŠ LJUBLJENI M02, BRAT IN STRIC, GOSPOD DR. RUDOLF SCHNIDT STAREŠINA SRESKEGA SODIŠČA V RADEČAH PREMINIL. POGREB BO DNE 11. NOVEMBRA OB 11. DOP. V RADEČAH IN OB 4. POP. V KAMNIKU. RADEČE, DNE 10. NOVEMBRA 1934. 9451 IVANKA SCHMIDT, žena In sorodniki. tiskarnarja Franc Jezeršek. — Za tnseratnJ del Je odgovoren Alojz Novak. — Vsi ? Ljubljani