Katoliški
UREDNIŠTVO IN UPRAVA:	Polletna naročnina .	. . L 1.500
34170 Gorica, Riva Piazzutta, 18 - tel. 3177	Letna naročnina . .	.L 3.000
PODUREDNISTVO:	Letna inozemstvo . .	. . . L 4.000
34135 Trst, Vicolo delle Rose, 7 - tel. 414646	Poštno čekovni račun :	štev. 24/12410
L
Leto XXIII. - Štev. 51 (1182)
Gorica - četrtek, 30. decembra 1971 - Trst
Posamezna številka L 80
Mir se poraja v pravičnosti Italija si je izvolila
novega predsednika
Že stari narodi so poznali izrek: »če hočeš mir, se pripravljaj na vojno.« Premnogi politiki sedanjega časa so o veljavnosti tega izreka prepričani tudi danes v atomski dobi. Vojaška skladišča so polna smrtonosnega orožja. To lahko verjamemo, da ga noben državni voditelj ne bi hotel lahkomiselno uveljaviti za dosego nekih ciljev; toda vsi državniki so prepričani, da bi do vojnih spopadov v širokem obsegu že davno prišlo, če bi se vodilne države ne oslanjale na nakopičeno orožje.
Sv. oče Pavel VI. pa je drugačnega mnenja. Za letošnji svetovni dan miru, ki bo zopet 1. januarja, je dal »ljudem, ki razmišljajo, ljudem, ki delujejo in vsemu človeštvu, ki bo živelo v letu 1972« za geslo besede: »če hočeš mir, prizadevaj se za pravičnost.«
To geslo je dobilo svojo potrditev zlasti v nedavno indijsko-pakistanski vojni. Če bi oblasti Zahodnega Pakistana bile pravične do prebivalstva v Vzhodnem Pakistanu in mu dale avtonomijo, ki si jo je prebivalstvo želelo, bi ne bilo prišlo do upora, do množičnega bega v Indijo in temu sledeče vojne. Mir se poraja v pravičnosti, kakor tudi pristna pravičnost lahko uspeva le v miru.
V poslanici za letošnji svetovni dan miru začenja sv. oče svoje razmišljanje z besedami: »Za nas je beseda mir vrhunski pojem, saj je mir bistvena in osnovna dobrina, ki omogoča civilizacijo, napredek, red in bratstvo v svetu.«
NI MIRU BREZ PRAVIČNOSTI
So nekateri, ki mislijo, da je za ohranitev miru dovolj, da se ohrani red v druž-ži za vsako ceno, tudi za ceno policijskih metod, koncentracijskih taborišč in sodnih procesov. Na takem miru je bila zgrajena fašistična Italija ali nacistična Nemčija, na tak mir se opirajo razni desničarski režimi, na takem miru slonijo vse levičarske diktature.
Toda mir brez pravičnosti je lažen mir, saj nosi v sebi klice bodočih prevratov, državljanskih vojn in medsebojnih obračunavanj. Kjer vlada rasno razločevanje, kjer državljani ne morejo v resnični svobodi izpovedovati svojega verskega prepričanja, kjer majhna skupina bogatašev izrablja neurejene gospodarske razmere za izkoriščanje širokih ljudskih slojev, tam kljub navideznemu redu podtalno vre in se pripravljajo dogodki, ki bodo ta lažni mir odpihnili in dali prosto pot prevratni nasilnosti, preko katere si bo pravičnost skušala najti v družbi mesto, ki ji gre.
SIMBOLI PRAVIČNOSTI
V zapadnem svetu je pravičnost upodobljena na trojen način. Najprej ima trak prek oči. To naj bi pomenilo, da pravičnost ne sme poznati ozira na osebe, da mora odklanjati vsako zapostavljanje in da ne sme biti podkupljiva.
Drugi simbol je tehtnica. Dobrine tega sveta je treba namreč pravično razdeliti med ljudi in med narode. Pri tem ne gre le za zaklade zemlje, temveč tudi za oblast in družbeno odgovornost. Vsak posameznik in vsak narod imata pravico do življenja, obstoja in stvarnega deleža pri razvoju narodnega občestva ter mednarodne skupnosti.
Pravičnost ima nadalje v rokah meč. Pravičnost ni dar, ki je že dan ljudem na voljo, ampak sl ga je treba šele priboriti. Ni zato dovolj, da jo razglašamo po raznih mednarodnih ustanovah in jo vključujemo v ustave. Pravičnost se rodi ne na ministrskih sejah in ne na političnih sestankih in tudi ne na mednarodnih zasedanjih kot je npr. vsakoletna skupščina Organizacije združenih narodov. Sami smo priča, koliko resolucij je bilo v teku let ni. teh skupščinah v obrambo človečanskih pravic že sprejetih, pa potem ne uveljavljenih.
In to se dogaja zato, ker je pravičnost učinkovita le tedaj, če se poraja spodaj; najprej se mora roditi v slogi, ki povezuje posamezne družine, potem mora har-
>
Vstop v novo leto je pot v neznano. Toda s Kristusom postane pot gotova, čeprav bi bila tudi polna preizkušenj in težav
manija zoreti po šolah, nato mora iz tovarn in pisarn izginiti duh sovraštva in prepirov; šele iz teh osnov lahko pravičnost nastopi svojo zmagovito pot v družbene vrhove.
NI PRAVIČNOSTI BREZ MIRU
Toda pravičnost ni vse. Zahtevati prav do kraja svoje pravice, pa pri leui ne upoštevali pravic drugih posameznikov ali družbenih slojev ali narodnostnih skupin, lahko privede do uničenja pravic ali do nastanka krivične družbe. V njej zavlada zakon džungle, kjer se uveljavi pravica tistega, ki ima oblast ali večjo moč, bodisi gospodarsko, razredno ali politično.
Tako do skrajnosti uveljavljena pravičnost lahko postane vrhunska krivica, kot to pove že izrek starih Rimljanov: »Sum-mum ius — summa iniuria«.
Pravičnost, katera prinaša resničen mir, je le tista, ki se gradi na razgovoru, pogajanju, obojestranskem popuščanju v prid višji dobrini, kar je prav mir. K te vrste pravičnosti so poklicani v prvi vrsti kristjani, katere je že Kristus opozoril: »Ako vaša pravičnost ne bo obilnejša kot pismoukov in farizejev...« (Mt 5, 20). Iz sv. pisma vemo, kakšna je bila njihova pravičnost: vsa je bila obrnjena v njih lastno korist in pogojena od njihove sebičnosti.
BITI PRAVIČEN IN DELATI ZA PRAVIČNOST
Da se bo v svetu uveljavila krščanska
pravičnost, ki temelji na evangeliju, je potrebno najprej oporekati samemu sebi in doseči zmago nad samim seboj. Vrniti sc moramo k zelo pozabljenemu pojmu odpovedi, ki predstavlja središče krščanske misli. Sveto pismo imenuje to misel »modrost od zgoraj« (Jk 3, IS). Ta »modrost« temelji na ljubezni. In pravičnost
—	kot :air - jz ;ad i& ljubezni.
Obenem pa je treba delati za pravičnost.
V	naših dneh dajemo pravičnosti točno določen in omejen pomen. To se pravi: pravičnost nam pomeni dati vsakemu, kar mu gre. Ta pojem pravičnosti se zelo razlikuje od onega v sv. pismu.
Za svetopisemski izraz »pravičnost« je značilna zvestoba zavezi, ki jo je Bog sklenil z izvoljenim ljudstvom, človekova zvestoba naj postane podoba božje zvestobe do ljudi in človekova pravičnost naj bo odsev božje pravičnosti.
Vsak kristjan, vsak človek dobre volje je tako razpet med dve dolžnosti: delati mora za mir, kar mu nalaga dolžnost ljubiti vse ljudi kot brate in pospeševati mora pravičnost, kar zahteva dosledno podporo tistim, ki so žrtev krivic. Ko se bori za pravičnost pa se ne sme predajati nekim sanjarskim utopijam ali samo časnemu mesijanstvu, ki onostranosti ne jemlje v poštev. Borba za pravičnost nujno vključuje krepost upanja in ljubezni. Brez tega bomo imeli na svetu ali lažni mir ali lažno pravičnost. Eno in drugo pa človeka ne more resnično osrečiti.
-jk
Božič sv. očeta
V	četrtek 23. decembra ob 11. uri je sv. oiče sprejel člane kardinalskega zbora in rimske kurije, kii so mu izrekli voščila.
Tudi sv. oče Pavel VI. se je držal običaja, da duhovnika na božični dan opravijo tri sv. maše. Prvo je daroval opolnoči v siks tinski kapeli ob prisotnosti diplomatskega zbora. 'Navzoči so bili zastopniki osemdesetih držav, med njimi Indije in Pakistana, pred kratkim še zapletenih v vojno. Sv. oče je po branju evangelija podčrtal misel, da je usoda sveta povezana z revnimi jaslicami; ikamor pride p jih poslanica, zasveti luč, se uveljavi edinost in porodi rešenje ljudi.
Na božični dan je sv. oče opravil jutranjo sv. mašo v župni cerkvi Marije Kraijice sveta v revnem rimskem predmestju Torre Spaocata. Ulice okrog cerkve so bile polne ljudi. Premnogi so prvič videli sv. očeta. Njegov govor je bil posvečen krščanskemu upanju An zelo prisrčen ter preprosit .kot je to zahtevalo okolje. Ob odhodu je papež pustil večjo vsoto denarja za tamkajšnje reveže.
Ob 11. uri dopoldne je sv. oče daroval sv. mašo v baziliki sv. Petra. Zbralo se je
nad 50.000 vernikov iz vsega sveta. Njim in vsemu svetu je opoldne prebral svojo božično poslanico, na 'koncu pa podelil blagoslov, združen z božičnim pozdravom v raznih jezikih. Ob tej priložnosti je poudaril, da Kristus s tem, da je prišel na svet, ni človeku ničesar odvzel. Nasprotno, prišel je, da ga razsvetli, osvobodi in razveseli. Zato je prav, da mu v teh dneh odpremo vrata svoje vesti, osebnega, družinskega in družbenega življenja.
Vrsto svojih božičnih govorov je sv. oče zaključil v nedeljo 26. decembra. Povezal je svoje misli s praznikom sv. Družine in podčrtal pomen, ki ga ima naravno zdrava in po krščanstvu povzdignjena družina za bodočnost človeškega rodu.
Objava dokumentov zadnje škofovske sinode
Po naročilu sv. očeta Pavla VI. so bili natisnjeni in izdani dokumenti, ki so jih sprejeli na zadnji škofovski sinodi. Dokumente je predložil časnikarjem na tiskovni konferenci stalni tajnik škofovske sinode škof Ladislav Rubin.
Dan pred božičem je italijanska republika dobila novega predsednika, ki je svoje mesto nastopil v sredo 29. decembra. Je to dosmrtni senator Giovanni Leone iz vrst Krščanske demokracije.
Da je bil izvoljen, je bilo potrebnih 16 dni in 23 glasovanj, dve več kot pred sedmimi leti, ko je postal predsednik italijanske države Sa-ragat. Zanimivo je, da je bil že tedaj Leone kandidat za predsedniško mesto. Njegovo kandidaturo je KD umaknila šele po petnajstem glasovanju.
Pri zadnjih volitvah pa Leone spočetka sploh ni bil kandidat. Čudne okoliščine so ga spravile na vrhunsko mesto v državi. KD je kot znano predložila senatorja Fanfanija. 90 % njenih delegatov v osrednjem odboru se je izreklo zanj. Če bi bili vsi strankini volilni možje Fanfanija podprli takoj po četrtem glasovanju, ko je bilo potrebnih za izvolitev 505 glasov, bi bil Fanfani ob pomoči socialdemokratov, republikancev in liberalcev hitro izvoljen. Toda znotraj KD je bilo kakih 30 volivcev, ki so se stalno vzdržali, ko je šlo za Fanfanija. Bili so to pristaši levičarskih struj v stranki, ki so hoteli na ta način dati roko socialistom in komunistom ter omogočiti izvolitev človeka, ki bi bil všeč tudi levici. Komunisti so dali vedeti, da bi mogel to biti edino zunanji minister Aldo Moro.
ZAPLETENA IGRA
Vodstvo KD je pravilno postopalo, ko je kandidaturo Mora zavrglo, ne morda zato, ker ne bi bil vreden strankinega zaupanja, ampak ker je to pomenilo vmešavanje druge stranke v njene notranje zadeve in zunanji pritisk na njene odločitve, če bi bilo de-mokrščansko vodstvo pristalo na Mora, bi se s tem odreklo svoji samostojnosti, saj bi sprejelo zahtevo komunistične partije in bi Moro postal predsedniški kandidat levice, kateremu bi KD le dodala svoje glasove, da ne bi na ta način svojega člana pustila na cedilu. S podobnim komunističnim manevrom je bil svoj čas izvoljen Gronchi, ki ga KD sploh ni mislila predložiti za kandidata.
To pot je bilo demokrščansko vodstvo previdnejše, zlasti ker so se tako socialdemokrati kot republikanci kot liberalci odločno izrekli zoper kandidaturo kogarkoli, ki bi ga predlagala združena levica.
Ko je postalo očitno, da Fanfani prav zaradi bojkota 30 demokr-ščanskih volivcev ne bo prodrl, saj ni nikdar prešel številke 400, ko bi moral prejeti samo od demo-krščanske strani vsaj 420 glasov, se je strankino vodstvo odločilo, da Fanfanija zamenja z Leonejem. To je res toliko pomagalo, da se je opozicija znotraj stranke zmanjšala. Že pri prvem poizkusu na 22. glasovanju je Leoneju umanjkal le en glas, da bi dosegel zahtevano večino. Zato pa je pri 23. glasovanju presegel številko 505 in dosegel 518 glasov. Zanj so glasovali demokristjani, socialdemokrati, liberalci, republikanci, južnotirolski volivci in kakih deset misovcev.
Tudi združena levica (komunisti, socialproletarci in socialisti) je po Fanfanijevem umiku zamenjala kandidata. Namesto fronta-ško usmerjenega socialista De Martina je predložila senatorja Nennija, ki zagovarja neodvisnost
socialistov od komunistov. Manever naj bi prisilil socialdemokrate, da bi glasovali za sivolasega socialističnega prvaka. Toda socialdemokrati so odgovorili, da ne bodo glasovali za Nennija, čeprav ga zelo cenijo, ker ga podpirajo komunisti.
OBETAJO SE NOVI PREMIKI
Te dolgotrajne predsedniške volitve pa bodo imele izredne posledice za bodoče politično življenje v Italiji. Ob tej priložnosti sta se izoblikovala dva nova bloka: sre-dinskodesni in levičarski. Formula leve sredine je doživela svoj polom, saj so socialisti potegnili s komunisti, namesto da bi podprli ostale stranke, ki so bile do sedaj zastopane v vladah leve sredine.
Ko bo sedanja Colombova vlada odstopila, se bo odprla težka vladna kriza. Ker so socialisti pokazali, da se ne čutijo več vezane na levo sredino, bo verjetno prišlo do sredinskodesne vlade, v katero se bodo vrnili po dolgih letih odsotnosti liberalci. Ta premik na desno bo gotovo ustvaril na levi strani blok ljudske fronte, kar bo prineslo socialni in politični nemir v deželo.
Tako se nakazuje obdobje Leo-nejevega predsednikovanja vse prej kot v rožnatih barvah.
icat
Nedavno je poteklo trideset let od znanega 'drugega tržaškega procesa pred Posebnim sodiščem, ki ga je organiziral fašistični režim proti vodilnim slovenskim javnim delavcem na Primorskem. Več jih je bilo obsojenih na smrt; med temi je posebno znan Pinko Tomažič, ostale pa so obsodili na dolga leta ječe in konfina-oije. Mnogi od teh še živijo, kakor npr. dr. Avgust Sfiligoj z Goriškega in dr. Slavko Tuta. Slednji je o procesu govoril v Slovenskem klubu, kjer je naglasil, da so tedanje fašistične oblasti hotele udariti po vodilni plasti slovenske manjšine ne glede na ideološko pripadnost posameznikov.
Posebna proslava je bila tudi v Kulturnem domu v Trstu ter na Opčinah. Krivično preganjani in kaznovani rojaki zaslužijo vse naše priznanje, še posebej tisti, ki so žrtvovali celo svoje življenje.
Smrt španskega kardinala
V	torek 7. decembra je nenadno umrl španski kardinal Femando Ouiroga y Pa-laoios, nadškof v mestu Santiago de Com-postela. Dočakal je 71 let. Umrli kardinal se je udeleževal sej španske škofovske konference, ki je zaključila svoje delo v soboto 4. decembra. Kardinal je bil nekoliko bolan za influenco. Po končani konferenci je šel v bolnišnico. Bolezen pa se je nepričakovano .poslabšala in povzročila smrt.
Orožje za revne države
Ob zadnjem tragičnem vojaškem sporu med Indijo in Pakistanom so značilni zaključki, do katerih je prišel švedski mednarodni zavod za mir v svetu. Ugotavlja, da posredujejo štiri svetovne velesile o-gromne količine orožja državam tretjega sveta. Polovico vsega orožja dobavljajo ZDA, ostalo Sovjetska zveza, Francija in Anglija. Večina orožja gre na Bližnji vzhod in v druge azijske države. Vse vojne zadnjih 25 let so bile v najrevnejših predelih sveta in to z orožjem, ki so ga dobavile industrijske države.
Oratorij „Mesija“ v Trstu j S TRŽAŠKEGA
BESEDE ŽIVLJENJA
V	svojo koncertno sezono je tržaška Glasbena Matica vključila kot zadnji koncert pred novim letom nastop znane skupine »Consortium musAcum« iz Ljubljane, ki jo poznajmo po svoji specializaciji v velikih delih vokalno-istmmentalne glasbe. S tem ni mogla lepše uokviriti tega koncerta, saj je tako izvedba oratorija »Mesija« padla v za to najbolj posrečen predbožični čas.
Georg Friedrich Handel, veLiki mojster baročnega oratorija, je v tem svojem velikem delu zapustil gotovo enega izmed biserov tovrstne glasbe vseh časov. Skladatelj, ki je znan prav tako na komornem ki solističnem kot vokalnem področju, je zapustil dolgo vrsto svojih oratorijev in kantat verske in svetne vsebine. Toda v nobenem ni dosegel tiste velike dramatične sile, ki jo razodeva prav »Mesija«. Epika in lirika se tu harmonično združujeta, mogočnost in nežnost prevevata celotno glasbeno delo. Oratorij sam je sestavljen iz solističnih, zborovskih ter orkestralnih delov, ki se čudovito zlivajo v bistveni enoti. »Mesija« je namreč visoka pesem o pričakovanju in rojstvu Odrešenika ter o njegovem kasnejšem trpljenju ■in poveličanju. Vse te prvine je Handel doživeto in osebno izrazil v svoji muziki: mogočni zbori, zdaj polifoni zdaj homo foni, arije, recitativi, dueti, intermezzi (kot »Pastoralna simfonija«) tvorijo en sam veličastni spev Zveličarju.
Delo je nastalo v Angliji in je doživelo prvo izvedbo leta 1742 v Dublinu. Zelo znan je zlasti zbor »Aleluja«, ki zveni skoraj kot mogočno zasnovana himna. Ko je angleški kralj poslušal ta oratorij, je pri tem zboru vstal in še danes se je ta tradicija ohranila živa v angleškem glasbenem svetu.
Izvedbo tega oratorija nemškega baročnega mojstra so v nedeljo 19. decembra zelo dostojno predstavili člani ljubljanske vokalnotos t rumen tal n e skupine »Consor-tium musioum«. Celotno koncertno izvedbo je dirigiral dr. Mirko Cuderman, o ka-
terem lahko ponovno potrdimo zelo umerjeno on obenem precizno ter smiselno močno interpretacijo del baročno-klasične 1’terature. Solistično pa so nastopili sopranistka Marija Gorenčeva s prijetnim in bogatim zvočnim elanom, altistka Milka Evtimova, ki je pokazala barvito glasovno polnost, tenorist Mitja Gregorač z mehke in markantno zvočno timbriko ter končno basist Jože Stabej z dramatično pripovedno silo svojega glasu. Veliko in pomembno vlogo so imele orgle, na katere je s prepričevalnostjo igrala Nataša Valant. Posebno častno omembo zasluži tudi solis t-trobantač, ki je zlasti v eni izmed zadnjih arij odlično poustvaril zvok baročnega trobila, solistično in v spremljavi orkestra oz. glasu.
Koncert umetniške skupine »Consortium musieum« v Kulturnem domu ibi pa seveda tako zaradi svoje kvalitete kakor tudi zaradi programa nedvomno zaslužil mnogo večji obisk. Morda pa so organizatorji, sicer v dobri veri, pogrešili z izbiro nedeljskega popoldneva. Vsekakor je to eden izmed dosedanjih najboljših koncertov v tej koncertni sezoni.
Pripomnim naj še, da bi podobno delo morda našlo še večji odmev in uspeh (tudi kar zadeva akustiko) v kaki primerni cerkvi. Zato bi kazalo v prihodnje za podobne programe izbrati to rešitev.
a. b.
Pozdrav naročnika iz Kanade
Z veseljem obnavljam naročnino za tako dragi mi »Katoliški glas«, ki ga vedno z užitkom prebiram. Posebno so mi všeč novice s Primorske in iz ostale Slovenije, čudim pa se, da slovenski podjetniki tako malo oglašajo v Katoliškem glasu. Z oglasi bi lahko namreč list, njegov obstoj in razširitev zelo podprli. Pri nas v Kanadi oglasi napolnijo kar eno tretjino listov. Želim vam nadaljnjih uspehov pri izdajanju lista.
Alojz Gruntar, Kanada
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiimiiiiuiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Gradiščanska - Štajerska - Koroška
(Opazke ob robu cest)
Vinska cesta (Weinstrasse) vodi dva kilometra ob meji. Južni rob je jugoslovanski, na kar tudi opozarjajo številni napisi. Tako je France zagledal nenadoma jugoslovanske miličnike ob robu ceste, ko je v Ehrenhausenu skočil za nekaj minui v gostilno. Midva z Dorotejo sva se mu posmehovala, češ da je morda preveč v kozarec poškilil. Ko pa sva sama zagledala opozorilne napise, da vozimo ob meji, sva kar utihnila. Slovenskega pa v teh »Slovenskih« goricah ne najdeš nič ali komaj kaj. Še naši ljudje, ki pridejo čez mejo na delo, skrivajo, da so Slovenci. Večinoma so brez dovoljenja, pa se zato delajo za Avstrijce. Oh, ta naš hlapčevski značai! Gorje, če bi vse Slovenske gotice leta 1919 po Saintgermainski mirovni pogodbi pripadle Avstriji! Danes bi komaj še kakega Slovenca našli. Taki pač smo. Dolga stoletja smo bili pod tujcem in to se nam še vedno pozna.
Slovenske so pa ostale hiše v svojem zunanjem izrazu. Te sličijo tistim na oni strani meje tja do Ptujskega polja. Slovensko še pojejo v svoji skrivnostni govorici klopotci. Turistična nemška literatura za te kraje jih imenuke »Klopotzen«.
Za župnije v teh Slovenskih goricah se jc že škof Slomšek brezuspešno potegoval, da bi prišle pod lavantinsko (mariborsko) škofijo, saj so bile popolnoma ali večinoma slovenske. Te župnije so Spil je, Gomilica (Gamlitz), Lučane in dalje ob meji proti Koroški župnije Arvež (Amfels), Travnik (Wiese), Ivnica (Eibiswald) in Sv. Ožbalt (St. Oswald). Sedaj spadajo pod sekovsko (graško) škofijo.
Obiskali smo nekatere teh cerkva, če bi našli v njih še kaj, kar bi spominjalo na nekdanje slovenstvo. Nič nismo našli. Pri Lučanah nas je na cesti ustavila žena srednjih let in naravnost milo prosila, naj jo vzamemo s seboj do Ivnice. Otroke da ima bolne v postelji. Hotela je z avtobusom iti k zdravniku v Ivnici, da ji da kaka zdravila, pa ga je zamudila. Seveda smo ženo vzeli na vozilo.
Spotoma smo jo vprašali, če imajo v cerkvi kaj slovenskega. »O ne, nič. Pri nas je vse nemško. Rada pa grem včasih čez mejo. Tam pa je vse slovensko. Zelo je lepo in vse je kakor nekdaj.« — »Pa razumete slovensko?« — »O, da!« — »Potem ste pa Slovenska.« — »Ne, jaz nisem Slovenka, moja mama je bila. Veste, sedaj pri
Božični večer v Slov. kult. klubu
V	soboto 18. decembra je bil v Slovenskem kulturnem klubu 'božični večer. V lepo okrašeni dvorani je najprej zapel zbor deklet z Opčin, sledile pa so recitacije božičnih pesmi in črtic. Vse to je spremljala glasba božičnih motivov. Ob koncu so nekateri udeleženci povedali svoje misli ob letošnjih božičnih praznikih.
Proračun občine Zgonik za leto 1972
Kakor ostale občine je tudi občinski svet v Zgoniku pred kratkim razpravljal in glasoval o finančnem proračunu za leto 1S72. Najprej ga je razčlenil in razložil podžupan dr. Godnič, nakar se je pričela razprava, v katero je poseglo več svetovalcev. Pripadniki večine so ocenili proračun pozitivno in seveda zanj tudi glasovali. Bolj kritično stališče so zavzeli predstavniki Slovenske skupnosti, ki niso vezani na večino in so zato bolj prosti, da odkrito iznesejo svoje pripombe.
Tako je svetovalec Ladi Rebula kritično ocenil proračun in zlasti še delovanje občinske uprave ter njeno zadržanje do opozicije v pomembnih zadevah kot je regulacijski načrt. V zvezi s slednjim je poudaril, da njegova skupina odklanja odgovornost za morebitno spremembo etničnega značaja zgoniške občine. Zato so svetovalci Slovenske skupnosti glasovali proti proračunu.
Proračun kot tak predvideva 143 milijonov lir izdatkov. Primanjkljaj znaša okrog 67 milijonov lir, ki ga bo občina krila s posojilom (38 milijonov), s prispevkom vladnega komisarja (15,4 milijone) ter z deželnim prispevkom (13,5 milijonov).
nas nihče več slovensko ne govori.«
Malo kasneje smo še mi ženi pomogli na cesti, da bi prišla bolj hitro domov. Ko smo prišli na pogovor, kako je pri njih v cerkvi, je rekla: »Vse bi bilo lepo, če ne bi bil naš stari gospod župnik tako zelo bolan. Ima raka. Neki mormonski pa tudi jehovski pridigarji nas stalno nadlegujejo s svojim prigovarjanjem. Tako so nadležni, da pridejo celo na polje za nami in se jih komaj odkrižamo.« — »Kaj pa jim rečete?« — »To, da naj nas pustijo pri miru. Moja stara mama, moja mama in mi vsi smo bili krščeni v katoliški veri in v tej veri hočemo živeti in umreti.« Zanimivo, da je tudi ta ženska rekla, da je Nemka, da pa gre rada čez mejo k slovenski službi božji.
V Lučanah (Leutschach) je teh čarobnih goric konec. Tu že prednjači hmelj. Nato teče cesta proti koroški meji večinoma po dolini. V drugem delu pa se počasi dviga. Nedavno so tej cesti dali ime »južna obmejna cesta«. Na Golici (Koralpen) se sreča s koroško cesto, ki vodi v Labot v Labotski (lavantinski) dolini.
Mimo nekdaj slovenskega Sv. Ožbalta pridemo na Golico. Na vrhu (1300 m) se odpre krasen pogled na Koroško. Tik pod nami se v trgu Labot izliva v Dravo La-botnica (Lavant). Po tem nemškem imenu se je Slomškova škofija imenovala lavantinska, kakor tudi dolina, ki velja za koroški raj in je bogata na poljih, sadovnjakih in vrtovih.
Tam na desni je Št. Andraž, prvotni sedež lavantinske škofije. Kakih osem kilometrov bliže je trg Št. Pavel z velikim benediktinskim samostanom. V njem imajo patri popolno gimnazijo. Slovenski umetnostni kritik Marijan Marolt, ki živi v Argentini, je med prvo svetovno vojno nekaj let obiskoval to šolo. Takih velikih starodavnih samostanov kot je v Št. Pavlu je na Koroškem in Štajerskem kar precej. Bili so ustanovljeni, da bi širili in krepili krščanstvo. Ker pa so bili menihi Nemci, so njih samostani postali istočasno velike ponemčevalnice Slovencev.
V Št. Andražu je škof Baraga v dneh 29. in 30. marca 1854 obiskal Slomška, da se mu zahvali za pomoč, ki jo je prejemal ze svoje indijanske misijone. Do Št. Pavla mu je Slomšek poslal nasproti kočijo, pri odhodu ga pa jc spremil osebno. Ta dan je Baraga zadnjič hodil po slovenski zemlji in se za vedno poslovil od nje.
PRAZNIK BOŽJE MATERE MARIJE
Po novem svetniškem koledarju začenjamo civilno leto z Marijo. To je dobro znamenje! Kadar sem odhajal na dolgo pot, me je mati vedno prekrižala z blagoslovljeno vodo. Ko danes začenjamo novo leto, prosimo Marijo blagoslova za na pot v neznano nam prihodnost.
»Tisti čas so pastirji šli v Betlehem in našli so Marijo, Jožefa in Dete, v jasli položeno« (Lk 2, 16).
1. Samo pastirji so šli v Betlehem. Kaj pa drugi ljudje? Niso imeli časa? Da, nimamo časa za Boga, za molitev, za nedeljsko mašo in zakramente. In vendar, ves čas, vsako minuto življenja nam On daruje! Kot po kapljicah! Če bi bili manj navezani nase in na svojo lagodnost, bi morda lažje šli v Betlehem!
2. Dete niso našli samo, ampak v Marijinem naročju. Ne bomo lahko našli Boga brez pobožnosti do Marije! Po Mariji k Jezusu!
3. Dete je bilo v jasli položeno. Kakšna skromnost, ponižnost in revščina! Dokler so slovenske družine živele v skromnih razmerah, so bile bogate na otrocih. V takih družinah je bilo veliko človeške topline, uravnovešenih značajev in veselja nad življenjem. Današnje družine se pa dolgočasijo v hlastanju po izobilju, a njih edinčki so velikokrat — razvaline življenja!
4. Prosimo Marijo — danes in vse leto — naj nam prinaša Boga: v naša srca, v naše družine in našemu narodu! Samo ona, naša Mati, nas še lahko strezni in — reši!
K. I.
Iz Beneške Slovenije Ledene rože
Nove carinske olajšave za maloobmejni promet
S 1. decembrom 1971 so stopile v veljavo carinske olajšave za maloobmejni promet s prepustnicami, katere je sprejela itaUjansko-jugoslovanska mešana komisija na. svojem 17. zasedanju. Novi pravilnik lahko strnemo takole:
Mesečni prenos valute: največ 10.000 lir oz. 20.000 dinarjev.
Seznam živil (petnajstdnevno): 12 kg zelenjave, 1 kg svežega mesa, 1 kg suhega ali prekajenega mesa, 2 kg sira, 4 litre vina, 15 jajc. Izključena so naslednja živila: kava, sladkor, surovo maslo, likarji in žgane pijače.
Poleg tega je moč v okviru maloobmejnega prometa uvažati oziroma prinesti s seboj še cvetje, okrasne rastline in mah, obrtniške izdelke, predmete za domačo uporabo, kmetijsko orodje, konfekcijo in drobnarije ter drugo blago za osebno uporabo. To je hkrati tudi edina prava novost v okviru maloobmejnega prometa.
Skupna vrednost živil to predmetov ter drugega blaga, ki je vključeno na seznamu, lahko doseže vrednost 10.000 'lir za prebivalce obeh obmejnih področij z navadno prepustnico, ter 7.500 Mr za tiste, ki zaradi dela ali drugih razlogov hodijo čez mejo vsak dan.
Božične »piesmi« v Ljesah v Benečiji
V	nedeljo 26. decembra so imeli v župni cerkvi v Ljesah revijo domačih cerkvenih zborov z božično pesmijo. Nastopili so zbori iz Št. Lenarta, Štoblanka, z Oblice in zbor »Rečan« iz Ljes.
Zbralo se je veliko ljudi, ki so z zanimanjem sledili nastopu posameznih zborov. Vsak udeleženec je dobil Učno knjižico z besedilom pesmi. Revija božičnih pesmi je pokazala, da se skriva v Benečiji veliko kulturno bogastvo, ki ga morejo rešiti pred pozabo ravno taki nastopi.
Z občutkom je recitirala božične pesmi Bruna iz Kosce. Nihče ne more podati beneških pesmi tako, kot nekdo, ki je tam doma. Kako vsebinsko bogata je na primer tale pesem:
Eno upitje sem slišal / pod nebom nocoj. / Kaj more to biti, / preljubi bratec moj?
Ne boj se nič mraza, / ne mrzle noči, / Z veseljem gor ustani, / k’se čudo godi.
Ta nebeški fantiček / je brumen in svet. / Mora tamkaj u štalici / veliko mraza trpet.
Ali:
Tamkaj u štalici, / na ojstri slamici / zdaj že trpi j za grešne ljudi.
Preljubo Detece / nima odejece. / Rojen je res / Kralj zemlje, nebes. / Bodimo danes veseli zato, / ker nam odprto bo zopet nebo.
Razveseljivo je, da v zborih prevladujejo mladi ljudje. Upamo, da bodo beneški duhovniki vsako leto pripravljali taka ali podobna srečanja cerkvenih zborov. Prav gotovo se bodo v prihodnje pridružili tudi drugi cerkveni zbori, ki letos niso nastopili. K letošnjemu prvemu poskusu in uspehu pa jim iskreno čestitamo.
S. Z.
iiiiiiiiiiiiimiiiiMiimiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiimmiiimmiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiii
fcrf le iutomik Mb Koman
Dne 28. novembra je v Movražu v slovenski Istri umrl v 84. letu starosti upokojeni župnik Jože Kocijan. Naslednji dan so ga položili na oder v župnijski cerkvi v Predloki. Pogreb je bil istega dne. Pogrebno sv. mašo je imel apostolski administrator za Slovansko Primorje škof dr. Janez Jenko, ki je tudi opravil pogrebni obred. Pri odprtem grobu se je od pokojnika poslovil msgr. Marijan Zivic, župnik v Bazovici, g. Alojz Kocijančič, rojak iz bližnjega Kubeda in žup. upravitelj v Klancu ter mož iz Cmega Kala, njegov nekdanji faran. Pogrebcev je bilo toliko, da niso mogli vsi v tamkajšnjo nemajhno cerkev. Vseh navzočih duhovnikov je bilo okrog 30, med njimi tudi nekaj tržaških s škofovim vikarjem dr. L. Škerlom.
Pokojni župnik Lojze Kocijan se je rodil v Bazovici pri Trstu 28. februarja 1888. Gimnazijo je obiskoval v Pazinu, bogoslovje v Gorici. V mašnika je bil posvečen 7. julija 1914 v stolni cerkvi sv. Justa v Trstu. V letih od 1914 do 1922 je kaplano-val v Lovrami, na Volovskem ter v Sv. Mateju nad Kastvam v bližini Reke. Poleg materinega jezika jo pokojni obvladal nemščino, hrvaščino in italijanščino.
Leta 1922 je bil imenovan za upravitelja župnije Predloka v slovenski Istri, kjer je ostail celih 39 let do svoje upokojitive leta 1961.
Pokojni duhovnik je bil znan po svoji
marijanski usmerjenosti. Zelo si 'je prizadeval za Marijino čast posebno v cerkvi pri Devici Mariji ob izviru Rižane. Kot ljudski misijonar je zopet to zopet prepotoval vso slovensko Istro.
V svojem življenju je bil pokojnik skromen in evangeljsko ubog duhovnik, do vseh gostoljuben to radodaren, občutljiv in pozoren na umetniško lepoto v govoru, v leposlovju in likovni umetnosti. Bil je zbiratelj narodnih noš in velik ljubitelj cvetlic.
V svojem življenju je doživel težke udarce. Bil je pogorelec in brezdomec. Vse je prenašal kakor potrpežljivi Job. Po upokojitvi je ostal še štiri leta v Predloki v družbi svojega naslednika. Toda tudi po svoji upokojitvi je daleč naokrog misijonarji in tako preživljal svoj pokoj brez počitka. Od leta 1964 do začetka leta 1970 je žiivel v Kubedu. Tu so mu imoči začele pešati, posebno oči. Iskal je zdravja v tržaški bolnišnici, a brez uspeha. Medtem mu je umrla še sestra gospodinja. Postajal je vedno bolj osamljen ta betežen starček. Tak je odšel v Movraž pod gostoljubno streho svojega mlajšega sobrata g. Ilijaša. Slepota je bila zadnja postaja njegovega križevega pota.
Z Gallusom mu v duhu pojemo: »V miru bo njegov spomin to na Sionu njegovo bivališče«. Njegov to naš skupna Učenik naj mu bo bogat plačnik!	L.	K.
II.
V	decemberski številki »Planike«, glasila Slovenskih goriških skavtov, je Mogočni kragulj napisal naslednja opažanja:
»Kot že vsa leta po zadnji vojni, bo v Jugoslaviji tudi letos božični dan navaden delovni dan. Rad bi opozoril na to nesmiselno in veliko krivico, ki slovenske kristjane tako ponižuje. Zahteva po priznanju božiča od države (namreč da bi to bil od dela prost dan) je več kot upravičena, če upoštevamo, da je velik del slovenskega ljudstva še vedno veren. To izpričujejo nabito polne cerkve v božičnem času pri večernih mašah. Jugoslavija s svojim kri-večnim ravnanjem do kristjanov kaže samo svojo zaostalost, pravzaprav jo kažejo njeni sedanji oblastniki, ki so odgovorni za sedanji red. Vabim vse, ki tega niso še nikdar storili, naj gredo na božični dan čez mejo, da vidijo otroke na poti v šolo, pa delavce, ki hitijo v tovarne kot vsak delavnik, in vse trgovine odprte. Mene vsaj je to užalostilo, pa tudi ujezilo. Da mora prav naše ljudstvo zaradi svojih nazadnjaških oblastnikov nositi tak madež...«
Žalosti mladega skavta se pridružuje tudi naša žalost, da v Sloveniji ne morejo, oziroma nočejo rešiti tega tako preprostega vprašanja o praznovanju božiča. V »Družini« smo brali, da bo novi zakon o verskih skupnostih, ki ga pripravljajo v Sloveniji, predvideval en delavnik v letu kot prost dan; vsak si bo lahko izbral, kdaj hoče imeti tak prost dan. Verni naj bi si tak prosti dan izbrali na božič, če bodo hoteli. Mislijo, da bo na tak način volk sit in koza cela.
A še nekaj glede božiča. V dnevnem časopisju v Sloveniji, pri radijskih in televizijskih oddajah sem te dni zaman iskal, da bi kakor koli omenili ali kaj pripravili za. božične praznike. Ne duha ne sluha
o	božiču, kot bi bili v Maocetungovi Kitajski. Zaradi tega sem nalašč pregledal radijske in televizijske programe, ki jih izdajajo v Ljubljani in ki prinašajo tudi programe sosednih držav: Ogrske, Avstrije, Italije. Torej vseh obmejnih dežel okrog Slovenije, od koder je mogoče ulovili televizijske programe. Ugotovil sem, da so imeli posebne božične programe ne samo v Avstriji in Italiji, ampak tudi na Madžarskem. Tako je madžarska televizija oddajala na sveti večer ob 19.30 polurni program z naslovom: Mali božič — veliki božič. Glasbeno recitacijska sestavljenka, ob 20.15 pa Beethovnovo deveto simfonijo. Na božič sam so ob 21. uri imeli oddajo Od šansone do šansone, pri kateri so izvajali božične pesmi. Torej Madžari, kjer imajo v gosteh sovjetske tanke »za red in mir«, so se spomnili božiča; v Sloveniji, kjer imajo samoupravni sistem in sedaj tudi svojo suvereno republiko, so se božiču izognili kot hudič žegnani vodi. Zato je bil večji del Slovencev prisiljen, da je v božičnih dneh poslušal tuj radio in gledal tujo televizijo,
Da bi tak program gledalci televizije in poslušalci radia v Sloveniji in zunaj nje radi sprejeli, smemo sklepati tudi iz dejstva, kako segajo ljudje po ploščah z božičnimi motivi. V začetku decembra je npr. Consortium musieum v Ljubljani izdal novo ploščo slovenskih božičnih pesmi v 3.000 komadih. Pred prazniki so bili že vsi razprodani. Tako slovensko ljudstvo.
Partija seveda hoče drugače. V praznovanju božiča vidi nevarnost za svojo ideologijo. Zato ga vztrajno zavrača.
(r+r)
Drama „ Umor v katedrali “ 1
Kot javljamo na drugem mestu, bo v Katoliškem domu v Goriai in v Kulturnem domu v Trstu gostovalo Celjsko ljudsko gledališče z Eliotovo dramo »Umor v katedrali«. Prav je, ida na to predstavo še posebej opozorimo naše bralce, iker ne bo v vrsti rednih dramskih predstav letošnje sezone.
T. S. Eliot je sodoben angleški dramatik, saj je umrl šele pred nekaj leti. Spada v vrsto angleških katoliških umetnikov, ki so v verziih in v prozi ustvarili nesmrtna dela. Eliot je pri tem še izrazit dramatik, ki v delu »Umor v katedrali« obravnava večni problem v 'Sporu med Cerkvijo in državo. V tej drami gre namreč za določen moment v angleški zgodovini, ko sta se postavila drug proti drugemu Cerkev v osebi Tomaža Backeta in drža™ v osebi kralja Henrika IT. Škof Tomaž brani pravice Cerkve, kralj jih hoče poteptati. Kdo bo zmagal v tem neenakem boju? Na videz kralj, ki dobi nekaj uslužnih vitezov, ki 29. decembra 1170 umorijo nadškofa Tomaža v canterburiški katedrali med svetimi obredi, v resnici pa zmaga škof Tomaž,
ki ga Cerkev proglasi za svetnika.
Ta konflikt med Cerkvijo in državo, med kraljem in škofom je mojstrsko orisal Eliot v omenjeni drami. Celjsko gledališče je predstavo prav itako mojstrsko postavilo na oder. Vsi kritiki so soglasni, da je to ena najboljših predstav, če ni morda najboljša, kar so jih letos ustvarila slovenska gledališča. S to dramo je Celjsko gledališče gostovalo že marsikje. Tako je na praznik Brezmadežne nastopilo v Celovcu v mestnem gledališču. Predstave so sa udeležili tudi celovški škof dr. Kostner in razni drugi zastopniki cerkvenih in državnih oblasti.
Upati smemo, da bo tudi v Gorici in Trstu tako. Škoda le, da ni bilo mogoče urediti nastopov tako, da bi Celjsko gle« dališče nastopilo v Gorici na sv. Tri kralje. Kljub temu pričakujemo, da bo goriško občinstvo napolnilo dvorano Katoliškega doma. Predstava bo v Gorici v sredo 5. januarja ob 20.30, v Trstu pa na sv. Tri kralje ob 16. uri.
Celjske gledališčnike, ki bodo prvič gostovali v Goriai, lepo pozdravljamo.
ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV V TRSTU priredi
BOŽIČNI KONCERT
v sledečih krajih ★
2 januarja 1972 ob 14. uri v Gornjem Trbiju v Beneški Sloveniji;
A- 9. januarja 1972 ob 16. uri v cerkvi Novega sv. Antona v Trstu;
'k 16. januarja 1972 ob 16. uri v šempetrski cerkvi v Ljubljani.
Združene zbore vodi Janko Ban
Z GORIŠKEGA
Božičnica v Štandrežu
Preden se šolska mladina odpravi na božične počitnice, -pripravi v šolskih prostorih ali drugod božično prireditev. V zadnjih letih zadobiva ta lepa navada vedno večjo razsežnost in pomen, in to od otroških vrtcev do višjih šol.
Tudi v tem oziru se -Štandrež ponaša z večletno tradioijo. Iz leta v leto je prireditev uspešnejša.
Letošnja božičnica, ki je bila v župnijski dvorani v četrtek 23. decembra, je bila sicer krajša kot ponavadi, a zelo dobro pripravljena. Nastopili so vsi otroci z recitacijami, prizorčki .in petjem, 'katero je prevladovalo na letošnji božični prireditvi. Božičnice se je udeležil tudi g. ravnatelj Milan Brešan.
Nova galerija v Sovodnjah
Iniciativa mladega Bogdana Butkoviča iz Sovodenj je vsekakor hvalevredna. V prostorih svoje hiše je odprl umetnostno galerijo. Sam se že več let bavi s slikarstvom, poleg tega ipa je velik ljubitelj narave, zato je tudi galerija nastala pod okriljem W. W. F., mednarodne organizacije za zaščito narave.
Na otvoritvi v nedeljo 26. decembra je spregovoril domači župan Jožef češčut, ki je izrazil svoje zadovoljstvo -in obljubil pomoč in sodelovanje občine pri takih kulturnih -podvigih, nato pa Bogdan Bu-tkouič sam, ki se je zahvalil za res lep obisk. Na
fj
S
R
Sil
otvoritveni razstavi, ki je odprta vsak dan do 16. januarja, sodelujejo slikarji s tostran in onstran meje: Volarič, Medvešček, Pečanac, Doliaoh, De G-ironcoli in Bu-tko-vič.
Jamlje - Dol
Prvi dnevi božičnih praznikov so potekli v prijetnem razpoloženju. Požrtvovalni mladi fantje so se v Jamljah in Dolu potrudili in postavili v obeh cerkvah lepe jaslice. V Dolu žari zvezda na pročelju prostora, kjer je začasna kapela, v Jamljah pa kat -na vrhu zvonika. Med polnočnico in med ostalimi prazniškimd mašami sta oba zbora ubrano p-repe-vala.
Poseben užitek smo pa doživeli v nedeljo na praznik -sv. Družine, ko nam je lepo uglašeni zbor »Fantje izpod Grmade« po blagoslovu podal koncert izbranih božičnih pesmi. Pod veščo roko pevovodje Iva Kralja in ob spremljavi na elektronske orgle, na katere je igral Herman Antonič, nam je številni zbor izpred velikega oltarja zapel vedno očarljive božične melodije.
Veselo razpoloženje se je še nadaljevalo v gostilni pri Sobanu, kjer so se povabljenemu zboru pridružili še člani našega zbora. Poslušali smo vrsto -umetnih -pesmi, katere je zbor že -izvajal na raznih nastopih in prireditvah. Razšli smo se vsi navdušena in s skupno željo, da bi še večkrat tako uživali našo pesem v cerkvi in kdaj tudi na našem odru.
Vodstvu in članom zbora »Fantje izpod Grmade« izrekamo najlepšo zahvalo za vse, kar -so nam nudili in jim želimo še nadaljnjih uspehov.
Slovenec v odboru Združenja gledališke dejavnosti
V soboto 18. decembra je bil v Rimu občni zbor vsedržavnega Združenja gledališke dejavnosti (UNAT) v Italiji. Občni zbor je razpravljal predvsem o organizacijskih vprašanjih te najvažnejše gledališke organizacije v Italiji, katere član je tudi Slovensko gledališče v Trstu. Občni zbor je izvodil iz svoje srede vodstvene organe treh sekcij tega združenja in sicer: sekcijo stalnih gledališč, sekcijo -privatnih -gledališč in sekcijo samoupravnih skupin. V predsedstvo stalnih gledališč je bilo prvič -izvoljeno tudi Slovensko gledališče v Trstu. Zastopal ga bo kot nadzornik -njegov ravnatelj Fiiibent Benedetič.
Brezobrestna posojila
visokošolcem
Tržaška hranilnica je ustanovila poseben sklad v višini 50 milijonov -lir za tako imenovana študijska posojila univerzitetnim študentom. Zadevno posojilo lahko doseže največ 500.000 lir na posameznika. Deležni so ga tisti študentje, ki dokažejo, da redno Obiskujejo lekcije in uspešno opravljajo -predpisane -izpite. Biti morajo italijanski državljani ter pristojni -v občinah tržaške pokrajine oziroma v tistih občinah gcriške province, v katerih -deluje Tržaška hranilnica.
Kot rečeno, znaša posojilo največ 500.000 lir, je brez obresti, odplačevati pa -ga je treba začeti -dve 'leti po dokončanem študiju. Zadevne prošnje je -treba nasloviti na glavni sedež Tržaške hranilnice, ul. Cassa d'c Risparmio 10, Trst.
Bazovica
Ob koncu leta radi polagamo obračune. Mi jih sicer sprati beležimo v našem katoliškem glasilu -in ob koncu leta dodamo še zadnje dogodke.
Zadnje -dni oktobra smo imeli slovanski večer (tako imenujemo večere med tednom, ki imajo kulturno-vzgojni značaj). Na večeru sta nastopila z domačimi in modernimi vižami ansambel Kondor in trio Kondor, ki iz tega ansambla izvira. Srčika večera pa je -bil kratkometražni film »V Lipico prihaja pomlad«, ki ga -je z vso marljivostjo in s čutom pravega umetnika izdelal akademik Marijan Jev-nikar. Sledila -sta še -dva filma s potovanja po Evropi. Večer je bil zelo prijeten in vesel.
21. novembra je pri nas gostovalo Slovensko gledališče iz Trsta z veseloigro J. Štoke »Trije tički«. Dvorana je bila polna hvaležnega občinstva, ki se je zabavalo ob smešnih dogodivščinah na odru. »Takih predstav si želimo,« smo slišali ves teden po vasi.
5. decembra je naša mladina pripravila miklavževanje. Najprej je -bila -igra, ki jo je spisala pokojna Darina Konc »In prišel bo sv. Miklavž«. Režirala jo je učiteljica Magda Križmančič, ki je pri tem pokazala veliko domiselnost in čut za odrsko udejstvovanje. Pomagal ji je naš dijak Boris Grgič, ki je preskrbel glasbeno spremljavo in okusno scenerijo. Polna dvorana mladega in starejšega občinstva je bila najlepša nagrada za mlade kulturne delavce, ki nam obetajo, da bodo krnal-u uprizorili še ka-j novega.
16. decembra -smo se spet zbrali na slovenskem večeru. G. France Pohajač nam
je v svojih lepih diapozitivih in -v zvočni opremi prikazal »Jesen na Krasu«. Veseli smo -bili, da so še oči, .ki vidijo lepote Krasa in j-ifa hočejo tudi -drugim posredovati. Sledilo je zanimivo predavanje o zamotani tematiki: Psihološka problematika. Dr. Danilo Sedmak je nanizal razmerje med zakonci, med materjo in otroki in medsebojne odnose. Predavanje je bilo nadvse zanimivo, čeprav marsikaterim nekoliko nejasno. Zato se je debata raztegnila tja do polnoči. Mnogi so izrazili željo, da bi temu predavanju sledilo še drugo predavanje, ki bi -razčistilo -razna in zelo različna -mnenja o navedenih odnosih.
Vsem, ki -so sodelovali pri večerih in nastopih, najlepša hvala v imenu Slomškovega doma in občinstva.
Božično pismo iz »Slovenika«
V tem božičnem času se z veliko hvaležnostjo spominjamo vseh tistih, ki so s svojimi žrtvami in darovi pomagali, da je Slovenik v Rimu v kratkih letih postal to, kar danes je.
Pred letom dni kupljena hiša bo kmalu obnovljena in bo postala primeren dom za duhovnike-študente, ki se na raznih univerzah v Rimu pripravljajo na svoje delo med Slovenci. V tej hiši bodo pa našli svoj dom tudi Slovenci, ki jih pripelje pot v Rim. Že letos, ko hiša še ni bila opremljena, se je pokazalo, kako dobrodošlo je tako središče v večnem mestu. Misijonar iz Afrike, redovnica iz Azije, duhovniki, ki delujejo med izseljenci po svetu, ljudje, ki so prišli v Rim po opravkih ali tudi samo na izlet, so našli v Sloveniku prijetno domače vzdušje, pa tudi koristne nasvete. Vsi, prav vsi brez izjeme so bili soglasni: »Dobro je, da imamo v Rimu Slovenik, kjer se počutimo kot doma.«
Za vse to gre zahvala dobrotnikom. Slovenik namreč danes stoji samo po njih darovih. Veliko je sicer še dolga na hiši, toda prepričani smo, da nas dobrotniki ne bodo pustili na pol poti, ampak bodo še naprej pomagali, dokler ne bo Slovenik brez dolga.
Vsem dobrotnikom in prijateljem Slovenika voščimo prijetno preživele praznike in blagoslovljeno novo leto.
Vodstvo in študentje Slovenika
Gostilna DEVETAK
Vrh Sv. Mihaela 48
Tel. 88-005
vošči vsem svojim obiskovalcem kakor tudi ostalim rojakom srečno, zdravja polno in uspešno novo leto 1972
-k APOSTOLSTVO SV. CIRILA IN METODA (ACM) - GORICA vošči vsem članom in udeležencem skupnih ekumenskih romanj srečno in blagoslovljeno novo leto.
-k SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU želi svojemu cenjenemu občinstvu, zvestim obiskovalcem, prizadevnim sodelavcem, dragim prijateljem in vsem, ki jim je dolžno zahvalo za svoje plodno delo in vsestransko rast prijetne božične praznike in osebne sreče polno ter zlasti miru in duhovnemu življenju čim bolj naklonjeno leto 1972.
Odbojka. Povratni del -mladinskega pokrajinskega prvenstva se je kar dobro začel za Olymipijo. V torek 21. decembra so mladinci premagali -v Vidmu ekipo CSI Friuli s 3:2 (10 : 15, 15 : 12, 5 : 15, 15 : 13, 15:4). Tako imajo sedaj -tri zmage in dva poraza. V soboto 8. januarja bodo igrali -doma proti moštvu -Pozzo iz Vidma.
Naraščajniki (Ragazzi) pa bodo morali skoraj gotovo igrati dne 6. januarja -v Gorici na deželnem prvenstvu proti -pokrajinskim zmagovalcem iz Vidma, Trsta in Pordenona. Za točno uro in datum naj se pozanimajo pri Marjanu Vižintinu (urar, ulica delle Monache) ali pa v Katoliškem domu pri Mirku Špacapanu. Zberejo naj se tile igralci: Oskar Pavletič, Fattore, Marko in Štefan Cotič, Jarc, Ipavez, Kuštrin -in Krapiz.
* * *
Prvenstvo »Meddeželne Serije D« se bo začelo 9. januarja. 01ympia bo morala prvo tekmo igrati v Valdagno proti Dopol. Marzotto, drugo tekmo pa bo igrala doma v soboto 15. januarja proti Gasilcem iz Belluna.
Moštvo 01ympije še ni popolno (manjka Cotič Boris, ki je pri vojakih in se bo vrnil šele aprila) in še ni zadovoljivo pripravljeno (Cemic Marjan se je vrnil šele sedaj od vojakov; Susič Ivan pa je zaradi službe skoraj vedno proč iz Gorice). Od novembra dalje trenira 01ympijo Marko Kranner. Ekipa še vedno ni našla skupne igre in značaja. Velika pomanjkljivost je še vedno fizična atletska zmogljivost, ki potem v-pliva na razpoloženje in voljo igralcev ter pogojuje vso igro.
če ocenimo moštvo s tehnično-taktične plati, potem je slika tale:
a) Napad — manjkata vsaj še eden, če ne dva močna in sigurna napadalca. V napadu šepata predvsem raznovrstnost in zvijačnost (finte); drugi igralec-napadalec ne spremlja glavnega napadalca, to se pravi, ne »fingira« napada in tako imata nasprotna blok in obramba lahko delo.
b) Blok — zaenkrat je še premalo -koordiniran blok v dveh, dočim je blok posamezno še kar uspešen.
c) Obramba zadaj in kritje — dvigač in ostali igralci nezadostno krijejo lastni napad in blok; predvsem pa še vedno ne teče sistem 3-2-1 (igralec zadaj je premalo gibljiv in ne zna pokriti luknje; seveda pa -je -to zelo odvisno od bloka).
č) Sistem igranja — igra bi morala sloneti na dveh dobrih dvigačih oziroma razdeljevalcih žog in dvigač-razdeljavalec naj bi pretežno dvigal z desne tretjine pod mrežo; »penetracija« naj bi se vršila samo z desne strani in pa s srede ter vršila naj bi jo vedno ista dva razdeljevalca; v napadu bo treba dati večjo prednost ukanam in tolčenju na razna ranljiva mesta.
d) Serviranje — navaden, nizek servis bi moral izginiti, vsi bi morali servirati r.e tehniški način in dajati dolge servise.
e) Prejem žoge — brez tega osnovnega elementa ni možno dobro in učinkovito dvigati in ne uspešno napadati, zato je treba »bager« popolnoma in sigurno obvladati (seveda pa tudi visoko prstno podajanje).
j) Značaj igralcev — potrebni so koncentriranje, zagrizenost, močna volja in odločnost, mirnost in hladnokrvnost, potrpežljivost s soigralci ter zaupanje v soigralca in do trenerja (ne sme se s kretnjami kazati publiki, češ -glejte ga, to je pogrešil), in končno — volja do zmage ter borba za prestiž in barve svojega moštva in društva.
Illlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllliuilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll^
J. JK.
(13)
V KRALJESTVU SV. ŠTEFANA
Ni čuda, da je po končani prv-i svetovni vojni ita 600-letna -državna -tvorba razpadla. Madžari so -nato -doživeli 130 dni sovjetske republike (od 21. marca do 31. julija) pod Bela -Kunovim vodstvom, nato pa -so zmagale sile reda in vodstvo države je kot državni -upravitelj prevzel admiral Nikolaj Hor,t-hy. Madžarska je postala zopet »apostolska kraljevina«, za kralja pa je -bil proglašen bivši avstrijski oesa-r Karel, -ki pa zaradi prepovedi zaipadnih zaveznikov ni mogel nikdar zasesti prestola. Kot znano, je umrl na otoku Madeira v Atlantskem oceanu.
V	mirovni pogodbi v Tria-non-u lota 1920 je Madžarska izgubila velik del svojega ozemlja: Slovaško, Sedmograško, Gradiščansko, Banat, Prekmurje, Slavonijo, Hr-
vaško in Reko. V zadnji svetovni vojni se je povezala s Hitlerjem, a igrala na napačno karto in si tako nakopala sovjetsko zasedbo.
Moskva je skupaj z domačimi komunisti poskrbela, da je -postala 20. avgusta 1949 Madžarska »ljudska« republika, v kateri je imel glavno besedo zloglasni stalinist Rakoszy. Njegovo nasilje je dalo 23. oktobra 1956 povod -vseljudski vstaji, ki jo je pa H-ruščev s -tanki in letali krvavo zatri. Od tedaj je -Madžarska pod Kadarje-vim vodstvom voljno orodje v sovjetskih rokah.
MARJETIN OTOK
Nekam zamišljen -sem zapuščal zgodovinski muzej v kraljevski palači. Pogled v preteklost rnie je spomnil na temne strani slovenske -in slovanske zgodovine. Nem-ai in Madžari so nam kroj-ili usodo, zato še -danes radi od drugih pričakujemo, da bi nam jo usmerjali, namesto da ba si sami pomagali. Mar nismo izgubili -dragocenih mest in -pokrajin -tudi ob zadnji vojni, ker so -se slovanski komunisti bolj
zanašali na Stalina kot da bi upoštevali politično realnost?
Sonce je bilo še visoko na nebu, zato sem se odločil za obisk Marjetinega otoka sredi Donave. V svežem zraku in prosti naravi naj bi se malo razvedril. Na -severnem in južnem koncu -ga dva mosta vežeta z Budo -in Peš to. Otok je dolg dva in pol kilometra, -širok pa do 510 m. Ime ima po hčerki ‘kralja Bela IV. (1235-1270) -sv. Marjeti, ki je zapustila svet in vstopila med dominikanke. Oče je dal nato zgraditi na otoku leta 1251 nov samos-tan, ki pa je bil kasneje porušen -in je izginil -s površja, dokler se niso ob -povodnji leta 1838 njegovi temelji -spet razkrili. Na otoku so -imeli svoje samostane tudi frančiškani in premonstratanci, torej pravi otok samostanov.
Danes služi otok meščanom za -sprehode, saj so na njem lepi vrtovi, veliko -pa je -na -njem -tudi športnih igrišč in kopališč. Sicer pa je Budimpešta nasploh kopališko mesto, saj ima kar 123 -toplih in zdravilnih vrelcev, ki so zajeti deloma v hotelih deloma v posebnih kopaliških stavbah.
PO KALNI DONAVI
Znani skladatelj va-lčkov Strauss je enega poveril tudi »modri« Donavi. Osebno sem že -videl ta veletok nekajkrat, pa se mi modra ni zdela Donava nikdar, pač pa vedno bolj ali manj kalna. To pa ji ničesar ne odvzame na njena mogočnosti.
Nedelja je minila. Po večerji -na -hribu v oitadeli sem se vmdl v hotel in si naredil načrt za naslednji dan. Odločil -sem se za vožnjo po Donavi.
Že -pred sedmo -uto v -ponedeljek cern bil na vkrcevališču, ki je ravno pod parlamentom. Ladja, čeprav rečna, je bila vse prej kot majhna -in polna udobja za petične potnike. Začela -se je vožnja po toku navzgor.
Prvo večje naselje na levi strani Donave (gledano v smeri -vožnje in toku nasproti) je -bilo Szentdre, 22 km proč od madžarskega glavnega mesta. Po končanih turških vpadih so -mesto obnovili begunci iz Srbije in Dalmacije. Tako je v njem nastala leta 1752 krasna grško-pravoslavna cerkev.
Na km 43 se j-i prikazal Visegrad {izg. Višegrad). Ime samo priča, da je slovan-
skega porekla. Krasijo ga mogočne razvaline nekdanjega kraljevskega gradu in obnovljena čudovita -renesančna -palača kralja Matjaža, v kateri je kar 350 sob in dvoran.
Pri mestu Vacu je Donava tudi z -desne strani dobila gričevje. Vožnja je tako potekala po bolj ali manj odprti soteski, ki si jo je Donava izjedla, ko se je prebijala skozi hribovito pokrajino. Vac je starodavno mesto dn že od 9. stoletja -sedež škofije. V srednjem veku je -bil važno -trgovsko središče, sedaj pa ima mnogo -industrije.
Po 65 km vožnje so hribi na desni strani Donave spet izginili in se prelili v slovaško ravnino. Prišli smo na cilj; pred nami je na levi strani -reke zablestela mogočna stolnica v Ostrogomu, sedež madžarskih pri-masov.
V	Ostrogonu so si kralji iz rodu Arpa-dov najprej uredili svojo prestolnico. Od njih gradu so pa ostale le razvaline. Je pa zato stolnica tem bolj mogočna. Z njeno gradnjo so pričeli leta 1822; za njeno posvetitev je slavni skladatel-j Franz Liszt leta 1856 skomponiral »ostrogonsko mašo«.
(se nadaljuje)
Božičnice na slovenskih šolah
Zadnji dan pouka dne 23. decembra so se na slovenskih šolah in v otroških vrtcih spomnili božičnih praznikov s posebnimi nastopi. Na višjih srednjih šolah so letos pripravili božičnico dijaki z učiteljišča. Nastopili so s primernimi pesmimi pod vodstvom prof. Stanka Jerioija. Vmes so vpletli recitacije božičnih pesmi slovenskih primorskih pesnikov in skladateljev v zadnjih desetletjih. K božičnici so povabili g. ravnatelja, profesorski zbor in dijake iz girnnazi j e-liceja.
Lepo -božičnico so pripravili 'tudi otroci otroških vrtcev v ulici Croce, Randaccio in Toriand. Pad vodstvom svojih vrtnaric so se malčki poklonili božjemu Detetu s pesmicami 'in deklamacijami.
Božičnico so imeli 'tudi na enotni srednji šoli. Tudi tam so dijaki pod vodstvom svojega profesorja petja peli božične pesmi; profesorji slovenščine so pa pripravili razne recitacije.
Tudi osnovnošolski otroci niso pozabili na božič in so se z jaslicami, petjem in deklamacijami oddolžili božjemu Detetu, predno so šili na božične počitnice.
Gotovo je lepo, da vzgojitelji na šolah uporabijo božične praznike za poudarjanje dobrote in ljubezni, ki veje iz krščanskih jaslic. Saj šola ni samo zato, da uči, 'temveč tudi, da vzgaja k dobroti in ljubezni.
»Samomorilec« — izrazito sodobno odrsko delo
V	okviru gledališke sezone Slovenskega gledališča v Trstu 1971/72 se je predstavilo v četrtek 16. decembra v Verdijevem gledališču v Gorici Mestno gledališče ljubljansko s komedijo Nikolaja Robertoviča Erdmana »Samomorilec«. Kdor jo je videl, je bil presenečen nad izvirnostjo dela in obenem notranje zadovoljen, da se je predstave udeležil. Igra je tako po vsebini kot po izvajanju zadovoljila najbolj različne odtenke našega sicer zelo raznolikega občinstva. Vsakomur je nekaj nudila in to na izredno umetniško visoki ravni. Take vrste igro bi si v bodoče želeli za začetek vsake gledališke sezone.
Prvo, kar vzbuja pozornost gledalca, je čas, ko ije Erdman igro napisal. Smo v letu 1928. Stalin je že trdno na oblasti, moč partije pa še ni absolutna. Erdman prikaže malomeščanski svet v porevolucij-skih razmerah pa vulgarni komunizem, ki sta oba pripravljena celo smrt sočloveka porabiti za svoje sicer različne, a vselej sebične cilje. So to ljudje, 'ki radii živijo in ki se prizadevajo na zelo domiselne načine pridobiti v novih razmerah večno človeške stvari kot so udobje, višja plača, prijetno stanovanje, vrtiček ob hiši in podobno. V tem prizadevanju prihaja do naglih obratov, komičnih položajev, tragičnih zapletov in nepričakovanih rešitev. Erdman mojstrsko osmeši tako predstavnike malomeščanstva kot nosite-lje vulgarnega komunizma. Ko smo igri res z naraščajočo pozornostjo sledili, smo hitro
doumeli, zakaj ‘je mogel Erdman pripeljati »Samomorilca« le do generalke. Takoj nato je bil pahnjen v nasilno pozabo. Šele po Stalinovi smrti je bil kot človek in umetnik rehabilitiran.
Sicer pa bi te komedije ne bilo mogoče igrati 'tudi v Sloveniji pnvo desetletje po zmagi socialne revolucije. Marsikaj v tej komediji je zapisano tudi na njen račun. Da so jo prav igralci matične domovine v novih razmerah postavili na oder, zgovorno priča o spremenjenem ozračju, ki sedaj vlada v Jugoslaviji. In postavili so jo zares mojstrsko. Blestel je v vsej pre-pričavalnosti zlasti 'Polde Bibič v iv-logi »samomorilca« Semjona Semjonoviča Pod-sekalnikova. Zelo dognana lika sta ustvarila tudi Franc Markovčič, »organizator« samomora v vlogi Kalabuškina in Franček Drofenik v vlogi Aristarha Dominikaviča Gološčapova, predstavnika inteligence.
Erdmanav »Samomorilec« ni z leti, odkar je bil napisan, ničesar izgubil na svoji umetniški sili ki kritični poslanici. Nasprotno, zdi se, da je bil napisan prav za današnji čas, iki se je bolj kot kdaj prej oprijel načela: čimbolj je smrt množična, večji dobiček prinaša. In vse, kar prinaša dobiček, je danes ne samo dovoljeno, temveč tudi visoko moralno. Res, Erdman je daleč videl. Zato bo njegov »Samomorilec« vedno živ 'in sodoben.	—ej
Doberdob
Ogrevanje cerkve je že resničnost. Od petka 17. decembra .dalje je v naši oertkvi toplo in skoraj preveč prijetno v primeri s prejšnjo mrzlo to. Sicer pa težave in križi vseeno ostanejo; na primer: točnost, zbranost, udeležba pri sv. maši kljub slabemu vremenu ter opravilom in mikom družbe. Ogrevalne naprave je izvršilo podjetje Bini iz Vidma, zidarska dela pa nekaj domačini, največ pa zidarsko podjetje Brecelj iz Devina. Ogrevalna moč je 150.000 kalorij, kar pa ni preveč, če presodimo višino notranjosti cerkve, ki je brez pravega stropa; pa tudi zaradi burje, ki najde vsako špranjo. Čeprav so ogrevalne naprave stale precej, upamo, da bodo v veliko korist starejšim, bolehnim in otn> kom, seveda tudi vsem drugim.
Družabno večerjo je v soboto 18. decembra priredilo domače društvo »Hrast« ob udeležbi članov pevskega zbora ter dramskega in športnega odseka. Prijetno in hitro so minevale urice v veseli družbi. Odbornik za šport dr. Maks Gergolet je podelil športne spominske medalje, predsednik društva Roman Lavrenčič pa 'je pozdravil vse pričujoče, se zahvalil ter pohvalil dalo prisotnih in odsotnih z željo, da bi bilo prihodnje leto srečno in plodovito.
Tradicionalni pregled in ocenitev družinskih jaslic (božiča) bo prvi teden po končanih praznikih. Komisija iz Gorice bo tudi letos podelila primerne nagrade.
Za Sv. Tri kralje že sedaj vabimo na prireditev v župnijski dvorani, združeno z bogatim srečolovom za misijone.
Goriški nadškof obiskal Zavod sv. Družine
Prva nedelja po 'božiču je posvečena po novem bogoslužnem koledarju sv. Družini iz Nazareta. 'Letos je ta praznik neposredno sledil božičnemu dnevu. V Zavodu sv. Družine v Gorici so seveda svoj hišni praznik še posebno slovesno proslavili. V popoldanskih urah je obiskal zavod gori-ški nadškof rnsgr. Cocolin. Najprej je šel v zavodsko kapelo, kjer so -sestre zapele več božičnih pesmi. Sledilo je srečanje z redovno družino, ki zavod vodi. G. nadškof je v nagovoru povedal nekaj misli, nato pa si ogledal gradbišče novega zavoda, obenem pa se seznanil s problemi finansiranja bodoče stavbe, ki bodo zahtev vali sodelovanje vse goriške slovenske skupnosti.
★
★	VODSTVO KREKOVEGA DOMA V BORŠTU izreka mladini, ki zahaja v Dom in njenim staršem iskrena voščila za praznike Gospodovega rojstva in novo leto v zdravju ter božjem varstvu.
V	četrtek 6. januarja ob 16. uri na praznik sv. Treh kraljev bo v župnijski dvorani v DOBERDOBU tradicionalna prireditev v korist AFRIŠKIH MISIJONOV. Na sporedu je:
— Petje
— Veseloigra »Juntez«
(društvo Štandrež)
— Bogat srečelov s številnimi dobitki.
Orgelski koncert v goriški stolnici
Ce se ne motim, je organist prof. Hubert Bergant prvič priredil svoj koncert v Gorica leta 1965. Od tedaj nam je postregel z vsaj enim koncertom na leto, menjaje na Travniku -in v stolnici. Ce k temu prištejemo še koncerte, ki jih je imel na Sv, gori (ti so za nas ravno tako dosegljivi), potem lahko rečemo, da so tisti, ki so sledili njegovim izvajanjem, mogli spoznati ne samo mojstra kot takega temveč tudi razvoj njegove interpretacije.
Ob zadnjem koncertu, ki 'ga je imel prof. Bergant v ponedeljek 20. decembra v stolnici, -se nam je utrdilo prepričanje, da gre za izredno razgledanega in občutljivega tolmača orgelske partiture.
Prof. Bergant nam je za ta koncert predložil precej obsežno in zahtevno panoramo orgelske literature, saj je zajel snov od renesanse do danes. 'Pozornega poslušalca je prav gotovo prevzela organistova tankovestnost in prizadevanje za čim popolnejšo prilagodljivost instrumenta do vsakega posameznega avtorja oz. skladbe. Zato je na orglah, 'ki bi po svoji zvočni zmogljivosti ne mogle zlahka ustreči tako različnim izraznim zahtevam, ,kljub temu globoko utemeljil posamezne skladbe: 'tako je Titelouzov »Pange lingua« izstopal po svoji polifonski umerjenosti, Buxtehu-dova »Passacaglia« po svoji zgoščenosti, v Bachovem preludiju in fughi v d-molu nas je posebno iznenadila prečiščena zgradba, svečan in monumentalen je bil Frančkov »Piece heroique«, prevzela mas je mistična barvitost v Messiaenovi »L’ascension«, -polna vedrine 'je bila -Kabelačeva »Fantazija«.
Čeprav »izvajalec na Skritem«, je -prof. Bergant znal ustvariti skrivnosten stik s poslušalci.
Kar 'se pa občinstva 'tiče, ga ni -bilo veliko. Nekateri se izgovarjajo, da je bil čas neprimerno izbran,, drugi da je za take manifestacije vedno premalo reklame. V resnici pa gre za neko kulturno brezbrižnost in duhovno lenobo, iki ji skušamo dati razna opravičila. Vendar pa bi verjetno taki koncerti bolje uspeli, ako bi jih ciklično programirali in poskrbeli za osnove glasbene vzgoje posebno pri mladih.
m. r.
Dotrajano šolsko poslopje v Rupi
šolsko -poslopje v -Rupi kliče po popravilu in splotšni obnovi. O tem smo že večkrat pisali tudi v našem 'listu. Ob občinskih volitvah, ko je šlo za glasove, je vedno med volilnimi obljubami bilo na vrsti tudi popravilo te šole. Zal je ostalo le pri besedah.
Sedaj pa se je zgodilo tisto, kar b-i bilo za naše otroke lahko usodno. V noči med 22. in 23. decembrom se je zrušila streha poslopja prav na tisti prostor, kjer se navadno igrajo malčki iz otroškega vrtca. K sireči se to ni zgodilo v času pouka. Ne upamo si misliti, kaj bi lahko -bilo z našimi otroki. Kdo bi potem nosil odgovornost za tragedijo mladih življenj?
Pričakujemo, da se bo ob tem opominu občinska uprava v Sovodnjah vendarle zganila in poskrbela za -popravilo šole, saj gre za varnost naših otrok. Treba je pohiteti, da se bo po božičnih praznikih pouk zopet redino pričel. Ce bi pa tudi sedaj občinska -uprava ostala -brezbrižna, je dolžnost vseh, ki jim je mar življenje naše mladine, da store potrebne korake!
Ves krščanski svet se v teh dneh zbi ra v mislih pred betlehemsko votlino in se poglablja v pomen angelovega pozdrava »Mir ljudem na zemlji«.
Kako milo in prijetno zvenijo te besede, a žal niso še segle v vsa človeška srca! Tam še vedno vlada nasilje, tam spet smo še vedno priča sovraštvom in krvavim spopadom med narodi.
Ljudje dobre volje se nenehno trudijo, da bi ljubezen in medsebojno razumevanje bila povsod vodilo človeških dejanj. Njih delo je naporno, pa bo le moralo roditi zaželene sadove.
Da bi se to čimprej uresničilo, je naša največja želja ob vstopu v leto 1972, ki naj bo obenem tudi leto splošnega zadovoljstva za Slovence doma in po svetu.
Na božič 1971
SDZ V GORICI
ZA KMETOVALCE
Bodoče kmetijske šole
Deželna ustanova za razvoj kmetijstva ERSA je že pred leti ustanovila tečaje za kmetijsko izobrazbo. Sprva so prirejali tečaje v raznih krajih; odkar pa je ustanova kupila vilo Chiozza v Škodovaki in ijo primerno preuredila, so tečaji dobili stalen sedež. Trenutno sta v teku dva tečaja s 73 učenci. Posebnost tega pouka je v it-em, da so učenci en teden v šoli in en teden doma. Vsak tečaj traja eno šolsko leto. Poznavalci s-o izrazili zadovoljstvo nad tem načinom pouka in zatrjujejo, da je nujno potreben za napredek -kmetij stva. Ti razlogi so napotili ERSO, da je -izdelala osnutek za ustanovitev nadaljnjih štirih središč v raznih krajih tukajšnje dežele, za katere naj bi -prispeval denarna sredstva evropski sklad FEOGA.
SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU
Gostovanje Slovanskega gledališča iz Celja
Thomas Stearns Eliot
UMOR V KATEDRALI
V sredo 5. januarja 1972 ob 20.30 v Katoliškem domu v Gorici
V četrtek 6. januarja 1972 ob 16. uri v Kulturnem domu v Trstu
*	MARIJIN DOM V ROJANU vošči vsej župnijski skupnosti, dobrotnikom in prijateljem srečno novo leto.
OBVESTIIA
Dan emigranta. Kulturno društvo »Ivan Trinko« iz Čedada in domači duhovniki iz Benečije v sodelovanju s SG iz Trsta priredijo v četrtek 6. januarja 1972 ob 15. uri v gledališču »A. Ri stori« v Čedadu »Dan emigranta«. Sodelujejo: pevci -I. festivala beneške pesmi -v Klodiču, Tržaški -trio -in ansambel SG v Trstu.
DAROVI
Za Zavod sv. Družine: Podporno -društvo v Gorici 40.000; prof. Slavko Bratina 5.000; 2. M. 5.000; Pavla Klanjšček 1.000; Franc Simčič, za novi zavod, 250.000; Mira in Jožko Pan-gos darujeta namesto cvetja na grob pok. Katarine Archetti 5.000; ista darujeta namesto cvetja na grob pok. -ge. Sutter 5.000, za novi zavod sv. Družine pa 15.000 lir.
Za Katoliški dom: N. N. 10.000; N. N. dr-užbanica 10.000; Marijina družba 10.000; U. Z. 3.000; -N. -N. 1.000; N. N. 1.000; N. N.
1.000; -N. N. 2.000; N. N. 1.000; N. N., S-o-vodnje, 10.000 lir.
Za župnijski dom v števerjanu: Cvetka Gravnar v spomin pok. Marjete Koršič 10.000; N. N. -iz Števerjana 100.000; N. N. iz Gorice 40.000 lir.
Za Marijin dom v Rojanu: Pina Piščanc 10.000; Justina Zaghet 10.000; P. I. 10.000; družina Kravos-Vatta 10.000; M. g. 2.500; M. štor 5.000; Meri Kosmina 5.000 lir.
Za Slomškov dom: Družina Ražem 1.000, ob krstu Nataše -Stopar 10.000, ob po,roki Tomaža Čufarja in Ive Metlika 38.000, družina Racman-Mihčevi 3.000, inž. Karol Grgič 10.000, Justa Grgič iz Gropade 1.000, Angela Križmančič 1.000, Julija Križman-čič iz Gropade 1.000, M. M. ob obletnici 5.000 lir.
Za ploščo na grobu škofa Mahniča: T.
T., Gorica, 5.000 lir.
Za misijonarja Ivana štanta: M. N. iz
Rupe 5.000; N. N., Rupa, 4.500 lir.
Za misijone: P. Iv., Trst, 10.000 lir.
Vsem plemenitim darovalcem fi0g p0. vrni, rajnim pa daj večni pokoj!
RADIČ
A TRSTA
Poročila: 7.15 (samo ob delavnikih), 8.15,
11.30 (samo ob delavnikih), 13.15, 14.15,
17.15 (samo ob delavnikih), 20.15 in 23.15.
Dejstva m mnenja: 14.15 (samo ob delavnikih).
Šport: (dnevno) ob 20.00 uri.
Spored od 2. do 8. januarja 1972
Nedelja: 9.00 Sv. maša iz župne cerkve v Rojanu. 9.45 Glasba za harfo. 11.15 T. Seliškar: »Jadra na robu sveta«. Mladinska zgodba. 11.35 Ringaraja za naše malčke.
11.50 Vesele harmonike. 12.00 Nabožna glasba. 12.15 Vera in naš čas. 14.45 Glasba iz vsega sveta. 16.30 Šport in -glasba. 17.30 T. M. Plautus: »Amfitruo«. Komedija. 19.10 Priljubljeni pevci. 19.30 Bednarik: »Pratika«. 20.30 Sedem -dni v svetu. 21.00 Iz slovenske -folklore: »Ljudske -pesmi«. 22.10 Glasba za renesančna -glasbila.
Ponedeljek: 11.35 Šopek slovenskih -pesmi. 17.20 Za mlade poslušavoe. 18.15 Umetnost... -18.30 Slavni orkestri. 19.10 Odvetnik za vsakogar. 19.50 Zbor »J. Toma-dini«. 21.00 Italijanski Nobelovi nagrajenci za književnost (1) »G. Carducci«. 21.40 Slovenski solisti.
Torek: 11.35 Šopek slovenskih pesmi.
12.10 Bednarik: »Pratika«. 17.20 Za mlade poslušavee. 18.15 Umetnost... 18.30 Komorni koncert. 19.10 Avgust Černigoj, umetnik ir vzgojitelj. 19.20 Otroci pojo. 19.30 Nekoč je bilo... 19.45 Afriške pesmii in plesi.
20.30 Šostakovič: »K. Izmaj-lova«, opera.
Sreda: 11.35 Šopek slovenskih pesmi.
17.20 Za mlade poslušavee. 18.15 Umetnost... 18.55 Ansambel Sambistas de Gua-nabara. 19.10 Higiena in zdravje. 19.30 P. Raimond-o Spiazzi: Kristusov nauk v sodobnem svetu (1) »Človek in Bog v krščanskem pojmovanju«. 19.45 Zbor »Vesna« iz Sv. Križa. 20.30 Simfonični koncert. 21.45 Melodije v polmraku.
Četrtek: 9.00 Sv. maša iz župne cerkve v Rojanu. 9.45 Glasba za orgle. 10.00 Praznična matineja. 11.15 T. Curk: »Darilo palčkov«. Mlad. igra. 12.10 Kulturni odmevi. 15.30 »Zvonovi naših cerkva oznanjajo Sveti večer« (ponovitev). 16.30 Simfonični koncert. Jakončič: Maša za zbor, orgle in orkester; Sattner: Jefitejeva prisega. Izvajata orkester in zbor »Consortium mušicam«. 17.20 Za mlade poslušavee. 18.15 Dunajski valčki. 18.30 Nove -plošče resne -glasbe. 19.10 L. Puš: »Konec kralja Bol.težar-ja«. 19.20 Božični motivi. 19.30 Pisani balončki, rad. tednik za najmlajše. 20.30 A. Rebula: »Neznana zvezda«. Igra. 21.30 Dve božični kantati.
Petek: 11.40 Radio za šole. 12.10-Pomenek s poslušavkami. 17.20 Za mlade -poslušav-ce. 18.15 Umetnost... 18.30 Radio za šole (ponovitev). 19.10 Liki iz naše preteklosti. 19.45 Moški vokalni kvartet. 20.30 Gospodarstvo in -delo. 20.45 Koncert op. glasbe.
Sobota: 11.35 Šopek slaven sikih pesmi.
12.10 A. Kuhelj: Svet leta 2000 (1). 14.45 Glasba iz vsega sveta. 15.55 Oddaja za avtomobiliste. 16.10 Album oiperet. 16.50 Jazzovski koncert. 17.20 Za mlade poslušavee.
18.30 Koncertisti naše dežele. 19.10 Kulturni krožek »Devin-štivan«. 19.40 Zbor »Glasbene Matice« -iz Ljubljane«. 20.30 Teden v Italiji. 20.45 O. Zupančič: »Sv. Trije kralji«.
★
Zaradi splošne podražitve stroškov pri tiskanju in izdajanju smo primorani povišati naročnino našega lista od 3.000 na 2.500 lir za Italijo in od 4.000 na 4.500 lir za inozemstvo. Za posamezno številko ostane cena ista in sicer 80 lir.
★
SLOVENSKA TELEVIZIJA
Spored od 30. dec. 1971 do 1. jan. 1972
Četrtek: 17.40 E. Peroci: Očala tete Baja-vaje. 18.30 Boj za obstanek - film. 19.05 Enkrat v tednu. 19.20 Na sedmi stezi. 22.20 J. -Strauss: Uvertura Don Juan.
Petek: 17.35 Babičine rože. 19.00 Mestece Pey.ton. 21.00 Novoletni spored.
Sobota: 10.15 Risanke. 10.35 Rdeča Kapica. 11.40 Rdeči balon - film. 12,10 Koncert dunajskih filharmonistov. 13.30 Garmisoh: Smučarski skoki. 15.30 Ansambel L. Slaka.
16.16 San in Olio na Divjam Zahodu. 18.05 Čudovito potovanje Nilsa Holgerssona. 20.35 Zlata ribica - zabavno glasbena oddaja. 22.45 Oddelek S - film.
OGLASI
Za vsak mm višine v širini enega stolpca:
1	rgovski 70 lir, osmrtnice 100 lir, k temu dodati 8% davek za registrski urad.
Odgovorni urednik: msgr. dr. Fr. Močnik Tiska tiskarna Budin v Gorici
Izdaja Katoliško tiskovno društvo
V nedeljo 2. januarja ob 15. uri
priredi Zveza slovenske katoliške prosvete v goriški stolnici
boiišni koncept
VSI PRISRČNO VABLJENI!
Mladinski pevski zbor Iz štandreža, ki ga vodi Elvira Chiabai, je med drugimi zbori uspešno nastopil mi akademiji v čast Brezmadežne v Katoliškem domu v Gorici
8. decembra letos