J. itHffln. ILEleto. „Slovenski Narod* velja: v Ljubljani na dom dostavljen: v apravnUtva prejeman: zt\o leto.......K 24 — , celo leto.......K 22*— pol leta........li- no leta četrt leta pa mesec 12-— 6— Četrt leta 2 — 1 na mesec 550 1 90 Dopisi naj sc iranldrajo. Rokopisi se ae vračajo. Uredništvo: Knailova ulica št. 5> (l. nadstropje na levo), telefon št. 34. izhaja vsak dan zvečer izvzasaM nedelje ia praznike. Inserati veljajo: peterostopna petit vrsta aa eaksat po 14 vin., za dvakrat po 12 vin., za trikrat ali večkrat po 10 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. Upravnistvn naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati itd. to Je adrateistratrvne stvari. ——— Posamezna Številka vetja 10 vinarjev. - Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. Narodna tiskarna telefon iU 86. »Slovenski Narod* velja po posti: za Avstro-Ogrsko: a Nemajo: celo leto.......K 25— . celo leto...... . K 28 — Meta ^SO in vse druge dežele: na mesec........ 2*30 1 celo leto ....... K 30* - Vprašanjem glede inseratov naj se priloži za odgovor dopisnica ali znamka Upravništvo: Knailova ulica št 5, (spodaj, dvorišče na levo), telefon št. 85, Z'fltfl resnica. Fran plem. Šuklje, uekriaiiji »\ obodomislec, danes klerikalni deželni glavar kranjski, je v »Letopisu slovenske Matice« v letnika 1^77 na > rani 54. zapisal naslednje besede: »Celo pri najbolj iznbra<.enih fiudeh je to kaj prav navadnega, da 'spreminjajo svoja načela i politična), da zapustijo svoje nrijatelje i u somišljenike ter sramotno pobegnejo v nasprotni tabor. To se godi i/ 4vojnega vzroka: AH ni bilo pri njih •nega pravega prepričanja, katero izvira ie iz resnega p remisije* ^nja in preadarjanja. katero je na-ledek temeljitih studij in uiuogo* ;-tnih skušenj, in potem je begunstvo nasledek duševne p I i t v o s t i iu površnosti: ali pa so ti n s k o k i predrugaeili svoje mnenje le iz materijalnih raz* 'otrov, iz grde sebičnosti, i/ nizke eastilakomnosti, p potem izvira njihov odpad c podlosti in nemoralan s t I.« Tako je Fran pleni- Suklje — »h^,*]j} samega sebe. I ■ Deželni zbor KrcnUM. XVIII. seja. Ljubljana, 11. pros. 1910. <»"• 10., ko bi so morala začeti *vja, je zbornica še popoluoma pra-^a. le deželni glavar šeta po zbor-t.ici iu se pozneje, ko pride poslance Turk v zbornico, prav prijazno poji rja /njim. Galerije so po 10. uri - -k«»raj popolnoma prazno. Otvoritev seje. Predseduje deželni glavar pl. Š tj kije, na vladni klopi: deželni redsednik baron Se h w a r z in 2 r o f K n n i g L Deželni glavar konstatira sklep-■* in otvori sejo oh 10. uri 15 min. Poslance dr. X o v a k se je opra-* ičil. Z;* zapisnikarja imenuje posl. i'r. Zajca in bar. Borna. Poslanec Jare je vložil svoj i predlog v zadevi oskrbovališč. Posi. dr. S u s t e r š i e je vložil predlog glede volilne dolžnosti. ib še beraču ne bil podar 1. Klobuk je imel potis- 11 loraj do oči, gledal je zlovoljno izpod košatih obrvi. Sel je s trdim korakom mimo kavarne, na nobeno okno se ni ozrl ter zavil v temnejšo ulico. Spoznal &em ga komaj po brkih: u i si bil već podoben ne po obleki, ne po hoji, niti ne v obraz. Prejšnje w je bil spoštovanja vreden elo-M-k; že suknja je razodevala možaki pozua svojo vrednost ter zahteva, l. dr. S u s t o is i o in tovariši so vložili interpelacijo v zadevi prodaje lesa v Tomišlju. Posi. P i b e r je vložil interpela-eijo v zadevi servitutnih pravic pri pašnikih. Poslan«.; d.*. Tavčar in dr. T i i 1 1 e r sta vložila na deželnega glavarja in deželno vlado sledečo interpelacijo« v\* XVII. seje deželnega zl>ora kranjskega z »lne 28. decembra 1909 je poročevalec deželnega odbora, g. dr. Lvgen Lam ['k*, k točki dnevnega reda, tičoči >»' zakonskega predloga za oprostitev osebne dohodarine deželnih doklad, doslovno sledeči dodatni predlog: ^Deželni o,]bor se pooblašča, da sme pred izposl o vanjem naj v. sankcije v tem zasedanju sprejetih zakonskih načrtov ozir. pred izposlova-njem naj v. odobrenja deželuoabor-skih sklepov dobisi iz lastne inicijative. Kulisi po želji vlade potrebne izpreim mbe besedila, ozir. dopolnila, v kolikor odgovarja to smislu dotičnih zakonskih načrtov in no zadeva bistvenih določil, z vlado dogovoriti in izvršiti. ta predlog1 glasovala je le leviva te visoke zbiwu*ee, dočim ste središče in desnica, g! a s- > v a i i kom; >aki-uo proti, tako, da je dosegel predlog le večino 3 do 4 glasov. Vzlie tema je g. deželni gravar enunciral, da je predloer sprejet ter je to enuucijacijo vzdržal tudi napram protestu so-podpisam-ga poslanca dr. Trillerja, ki je naglasa!, da vsebsaje predJosr, odstopajoč del zakonodajstva deželnemu odboru, i z p r e m e m b o de -ž e l n e g a re d a , vsi cd čes^r je za sprejetje is*ega potrebna kvalifiko-vana večina po smislu II. odstavka § 38 dež. n tla. Tudi je poslanec dr. Triller brez najmanjšega ugovora trdil, da ta predlog ui bil nikdar sprejet v deželnem odboru i u da vsled tega poročevalec deželnega odbora gosp. dr. Kv^cu Lampo ni bil opravičen, pri označeni točki dnevnega reda staviti ta predlog. Smatrati je bilo torej ta predlog kvečjemu -amostaluim predi« _rom poslanca dr. Lam peta, ki bi bil pa moral biti od kazan po smislu 24 opravi luika predvsem kakemu dse-ku v predposvetovanje. Glede na \ se to usojamo si vprašati podpisanci gospoda deželnega glavarja: 1. Kako opravičuje gosp. deželni glavar svoje zgoraj označeno postopanje .* 2. ali jo pripravljen, pripoznav-ši svoio zmoto, naknadno enuncirati-da je predlog* gosp. dr. Evjrona Lam-peta padel, oziroma, da g'< je odstopiti predvsem pristojnem« odseku v predposvetova nje; 3. ako tega ueče storiti, je - li pripravljen, \ saj deželnemu odboru naložiti, da je prediog, oziroma, da je dotični sklep < visokega deželnega zbora predložiti v najvišje odobrenje. V L j u b 1 j a n i, dne 11. januarji ItlG.« Slede podpisi. Vprašanje na deželnega predsednika se gbisi: • 1. Jc - li pri pravljen zahtevati od deželnega odl>ora kranjskega, da mu predloži ravnokar navedeni »sklep«, ki je potreben ua j višjega odobrenja v svrho predložitve e. kr. ►srednji vladi, ki naj pa predložitev »sklepa« v najvišje odobrenje od-kloui iz razlogov, navedenih v predstojeći interpelaciji.« V L j u 1"» 1 .i i- n i, dne 11. januarja 1910. Si ode podpisi. Zvišanje letne floieeljc za agrarske operacije. L. HM>1 jo deželni odbor v posebnem poročilu (priloga Št. 174.) predlagal visokemu deželnemu zboru, da izvoli sklepali o nasvetu c. kr. deželne komisije za agrarske operacije v zadevi zvišanja letne dotacije za a;rrarske operacije na Kranjskem od letnih 56.660 K na letnih To.OOO K. Ker o tem poročilu visoki deželni zbor še ni obravnaval, stroški za agrarske operaciji' pa *sn vedno večji, tako da e. kr. deželna komisija za a£rar>ke operacije vee ne more izhajati s kreditom 50.000 K. je deželni odbor tej komisiji na njeno ponovno prodajo izplačal za L 1008. še dota eijo 4«nK* K s pridržkom, da to izplačilo }rosl^dobno odobri visoki deželni zbor. Ker je od izplačila dodatnih. 4000 K za J. 1908. poteklo že eno leto iu je denarno pomanjkanje zopet zelo občutno, se j.* c. kr. deželna komisija za agrarske operacije obrnila na deželni odbor s prošnjo, da naj se ji kakor za 1. 190K tudi za 1. 1900. izplača dodatna dotacija 4000 K in dalje da se zviša redna dotacija od 1. 1010. dalje na 75.1300 K. L. 1009. bo znašala denarna potreba 63.262 K. Ker znaša dotacija le 50.000 K, bo primanjkljaja 13.262 K. Ta primanjkljaj bi se znižal na 9262 K, če se dodatno nakaže 4000 K. Xepokriti znesek 9262 K bi Mostovina znaša: 1. za vsako glavo uprežene živi ne 24 v; 2. za vsako glavo gnane živin' (konje, bike, vole, krave, junec in te lice, mezge in osle) 10 v; 3. za vsako glavo drobnice (za teleta, ovce, koze in prašiče) 6 v; 4. za vsak prazen voz brez uprežene živine 12 v; 5. za vsak samotež voziček a!) veloeiped 6 v; 6. za vsako osebo 2 v; 7. za vsak osebni avtomobil 4o vinarjev; 8. za vsak tovorni avtomobil 80 vin. Zgoraj navedene niostovine se morejo izpremeniti samo po vsako krat nem dogovoru deželnega odbora s c. kr. deželno vlado.« Predlog se izroči upravnemu odseku. Dolg za zgradbo deželnega gledališča. Xa podlagi sklepa deželnega zbo ra z dne. 22. novembra 1890. se je najelo L 1892. za gledališki zaklad v svrho pokritja nedostatka pri stav bensj^em zakladu za zgradbo deželnega gledališča v Ljubljani pri Mestni hranilnici ljubljanski posojilo v zne skn 200.000 K. Po zadolžnici z dne 1. januarja 1892. je to posojilo 4V2 odstotno, ter se ima vrniti do 1. julija 1931. i Zč varovano je posojilo v korist ljubljanski Mestni hranilnici pri pose stvu deželnega gledališča. Polletne anuitete v pokritje ob* resti in amortizacijskih ohrokov se znašale od 1. julija 1892. 1. po 540* kron, od 1. julija 1906. dalje pa zna sajo po 3550 K. Anuitete so se zmanj šale radi tega, ker je deželni odboi dne 1. julija 1906. plačal izven načrta odplačevanja na račun dolga zne sek 55.000 K, katera svota je bila pri gledališkem zakladu na razpolago h kupnine za L 1897. ljubljanski mesi ni občini prodano redutno poslopj' kljueje mi j» dovolilo, da sem spoznato izglednosi. Meščan Marhuia se je rad pogovarjal z mladimi ljudmi, rad ,ih .k tudi vabil na dom. Xi jim delil naukov, vendar pa je bila morda njegova tiha misel taka. da bi se mladina že navsezgodaj učila cenili in spoštovati mimo radost domačega življenja. Xa zimo .}♦> bilo, ne vem ob ka terih praznikih, ko me je povabil, d.t popi jeva čašo ca ja ter izpregovoriva pametno besedo. Mračilo se je 'u pršil je mrzel dež; on je stopal ob moji desni molče in zelo hitro; mudilo se mu je v toplo izbo. Preo" durmi pa je za treuotek postal, potegnil si je z dlanjo preko čela, nato pa je naglo in molče odprl. Topol vzduh mi je puhni! v lica, mirna svetloba je pozdravila oči. Sedite — Malči! Še preden je poklical, je stopila v izbo njegova žena. Ogmjena je bila v dolgo domačo haljo; na njenem obrazu je bil tisti prisrčni, jasni mir, kakor ga razodevajo edinole obrazi srečnih žena. Posebno lepa ni bila, tudi ne več posebno mlada; ali prav ženske tistih let in tiste, recimo, domače lepote, imajo nekak ljubezniv čar, ki človeka takoj omami. Jaz sem čutil, da sem zardel, ko me je pozdravila tako prijazno, kakor zaže* ljenega znanca. Tudi tiste besede, ki jih je i/pregovorila, niso bile banalne; bil je umerjen poklon, kakor ga izobražena ženska napravi mlademu fantu, ki se je sramežljivo pričel ukvarjati z umetnostjo. Zardei sem vdrugic in som ji poljubil roko: neroden sem bil. Z njim sla se pozdravila nadvse prisrčno: roke sta |>oložila drug drugemu na ranic, lice se je nagnilo do lica, oko se je nasmehnilo očesu; poljubila pa se nista, mislim. Žena je šla kuhat čaj, z gospodom sva ostala sama. Ozrl sem se po izbi. >>Po domače je vse, prav po domače! Ne maram tujinske Šare v hiši! Preprosta bodi izba, toda okusna; ko človek odpre duri, uaj občuti v srcu: doma sem! Tista navlaka iz uemških fabrik bi mi ostala tuja, pa če bi jo desetkrat preplačal in aeset let gledal! Domače življenje se ne razodeva samo v besedi — vsaka zavesa naj ga razodeva, vsak prticek, vsak stol; in vse bodi drago drugemu sorodno — naj se ne prerekata preproga in tapeta . • . Sedli ste pa divan, ko vam ga nisem pokazal; ali bi storili tako v našarjeni, gosposko-hladni izbi? . . .« Zardel sem do ušes in sem hitro vstal. »Ne, sedite! Hotel sem vam le dokazati, kako sprejme fosta domača in kako tuja izba. Tisti divan js namenjen irostom; ali treba ni, da bi jih šele jaz vabil: vabi jih divan sam: Sedi, prijatelj, v mojo ua-ročje . . .« Vse je bilo, kakor je rekel. Prvikrat sem bil v tisti izbi, pa se mi je zdelo, da jo poznam že od zdavnaj. Bila je kakor dobra knjiga: vza-meš jo v roko, prvo stran prebereš, pa ti je poet že odkritosrčen in star prijatelj. Gospa nama je prinesla čaja, točila je ter prisedla. Razgo varjal i smo se o najboij navadnih stvareh: o vremenu, o veselicah, o zarokah in razrokab, o zmotah in grehih znancev in drugih ljudi . . . ali vse to opravljanje, ki ga drugače nisem maral, se ::ii takrat ni zdelo ne pusto in ne brazrni-selno. V čisto vsakdanjih besedah je bilo nekaj toplega in prisrčnega, da so dobile pomen, ki bi jim drugače ue sodil . . . Prijetno je sedeti v družbi dveh ljudi, ki se ljubita in svoje ljubezni ne kažeta na dlani. Gorkota srca diha iz vsake besede, razodeva jo vsaka kretnja, vsak pogled. Ti veš, da je ljubezen v izbi, čisto poleg tebe, ali ne vidiš je. Potihoma se krade v tvoje srce samo .. . sladko ti je, ko sam ne veš zakaj. V sosednji izbi je zajokalo; 90* spa je hitela ter se je vrnila z otro* kom v naročju. Odela ga je bila v dolgo starinsko ruto, obraz je bil objokan in zaspan* rdeča ustna so bila zlovoljno napeta, oči so gledal* srepo. Dala mu je košček sladkorja j ogledaval je tisti sladkor, stisnil g* je v drobno pest, nato je zavzdihni* ter zaspal. Govorili smo tišje, skoraj stra homa: duša angel jeva je bila med nami . . . Prestrašil sem se iu sem bil ves osramočen, ko je ura na steni udarila enajstkrat. Sedel sem do pozne noči, pa se mi je zdelo, da pol ure ni minilo. In ko sem vstal, sem se poslavljal ves žalosten, kakor od doma. Sa mo s smehljajem in s pogledom me je pozdravila gospa, ali oboje ie bilo lepše in slajše, nego najlepša in najslajša beseda. »Da bi ti bilo dodeljeno, kar jt meni iu nam!« Tako je rekel njen smehljaj. Gospod me je spremil po stor> njicah in .prav do vrat. V veži mi je stisnil obedve roki. »Kadar vam bo težko pri srcu* vam mlademu popotniku, le k meni stopite! Kje je sreča, kje mir? Xi potreba ne bogastva, ne posvetnega hrupa, ne sladkih besed... saj ste 6ami videli!... Lahko noč!« Ko sem stal na cesti, sem se ozrl na okna; ugašalo je počasi drugo ia drugim. Oči so me zaskelele... Tam j« mir, tam so srca čista in jasna, kakor od neoskrunjenega stekla. Kje je tvoj mir, kje tvoj dom? (Dalje prihodnjič.) in pa niši št- 4 in o v Juonjansain ulicah ▼ Ljubljani. Po vseh dosedanjih plačilih znaša dol« že 99.702 K 37 v, odnosno bo znašal po plačilu dne 1. januarja 1910 zapadle anuitete le še 96.998 K 06 vin. Glede tega ostanka dolga je Mestna hranilnica ljubljanska z dopisom z dne 9. septembra 1909. napovedala, da se s 1. januarjem 1910. 1. zvišajo dosedanje letne 41 /*% obresti na letnih 4" Kr/c. Ker ne kaže, da bi se plače vale tako visoke obresti, je deželni odbor mnenja, da naj se dolg poplača in za poplačilo porabita glavnici: 1. glavnica normalnošolskcga zaklada v znesku 41.712 K, ki je naložena na knjižico Mestne hranilnice ljubljanske št. 24.850; 2. vsa za zaklad za pospeševanje kreditiranja javnih del in podjetij pri Ljubljanski kreditni banki naložena glavnica, ki znaša po stanju dne 30. junija 1909. 57.001 K. Obe ti glavnici nista neobhodno potrebni in ju zato dežela prav lahko porabi drugače, nego je bil prvotni namen. Proti porabi obeh glavuie za plačilo ostanka dolga gledališkega zaklada tudi v formalnem oziru ni pomislekov, ker izvira denar posredno ali neposredno iz deželnega zaklada, t. j. zaklada, ki pokriva primanjkljaje gledališkega zaklada in torej pO-, sredno plačuje anuitete na račun dolga gledališkega zaklada. Z ozirom na to predlaga deželni Odbor: Visoki deželni zbor skleni: I. Deželnozborska sklepa z dne 3. marca 1897. 1. in z dne 15. februarja 1898. 1. v zadevi ustanovitve poseb- j nega zaklada za pospeševanje kredi- j tovanja javnih del in podjetij odnosno nalaganja delnih zneskov iz plačil na zapuščinskih doneskih za nor-malnošolski zaklad se razveljavita. II. Glavnica v znesku 41.712 K. ki je naložena za normalnošolski zaklad na knjižici Mestne hranilnice ljubljanske -:t. 24.840, in vso glavnico, ki je naložena za zaklad za po>pe-Ševanje kredi tovanja javnih del in ix)djetij, je porabiti v poplačilo ostanka- dolga pri Mestni hranilnici ljubljanski za zgradbo deželnega g I ena lisca iz zadolžnice z dne 1. januarja 1892. Predloga se izroči finančnemu odseku. Preložitev okrajne ceste iz Kranja na Zgornjo Besnico. Deželni zbor je v seji dne 8. februarja 1895. sklenil, da se omenjena cesta, ki je bila doslej občinska « • -ta, uvrsti med okrajne ceste. Premnogim prošnjam občine Sv. Jošt za preložitev neizmerno strme proge v Rakovici je okrajnoee-tni «>dbor kranjski s tem ugodil, da je dal izdelati projekt o preložitvi, katere jra j»- na to meseca januarja 1898 predložil dež. odboru. Deželni stavbni urad j«1 o tem podal poročilo, da je nujno potrebno, da ^e preloži Besniska okrajna cesta v Rakovici, kajti klanci na tej cesti so kar največ mogoče nenarodni. Stroški projekta so bili prora-eunjeni na 28.982 K 40 h, vendar pa jih je deželni stavbni urad pregledo-vaje troškovnik zvišal na 30.900 K. Poznejše prošnje županstva Sv. .7ošt so dale okrajnocestnemu odboru povod za izpremembo načrta v tem Mnislu, da bo šla cesta v Rakovici za ondotnim gospodarskim poslopjem. V-led te zopetne izpremembe mičrta, po kateri se prvotna 927 m dolgra proga podaljša za 150 m, bo t rebri zgraditi tudi nov mo>t čez Besniški potok. kar pa bo zopet povzročilo zvišanje proračuna za 10.000 K, za vso preložitev l>o treba torej 40.000 kron. Deželni odbor predlaga: Preložitev okrajne ceste iz Kranja ua Zer. Besnico v Rakovici v dol post i 1077 metrov odobri po projektu, ki jra je predložil okrajnoee-tni odbor v Kranju in *ra pregledal in popolni! deželni stavbni urad s proračunjenim metkom 40.000 K, ter se okrajno-cestneinu odboru dovoli 33% prisj>e-vek iz deželnega zaklada v skupnem znesku 13.300 K. Načrt zakona o preložitvi navedene okrajne ceste se odobri. Na predlog posl. Z a b r e d a se obravnava ta točka, ne da bi se iz-**očila odseku. Poročevalec dr. Lampe pred-ta-g:esedi se oglasi posl. Pire kot govornik pro: Priporoča, da zbornica sprejme predlogo. Zadeva se vleče že leta in leta. Okrajni odbor kranjski je ž«' pred kakimi 15. leti sprejel to prej občinsko pot med okrajne ceste, bil je pa toliko nepreviden, da si ni pravočasno zasigural sredstev za vzdrževanje oziroma ]x>-pravo te ceste. Bilo je vsestranskih prošenj, medtem se je nabralo nad 20.000 K za popravo te ceste. Dežela bi bila tudi prispevala, ali posest ni- j ki ob cesti so stavili za svet tako pretirane cene, da so bile nesprejemljive. Ker se je trasa pozneje iapre- menila, ugodnejše za posestnike ob cesti, so bili pripravljeni tudi posestniki, da oddajo svet po ugodnejših pogojih. Tako je postala zadeva j končno rcšljva. Cesta ne bo samo v prilog: Besničanom, temveč tndi prebivalcem mesta Kranja in občine Stražišče. Govornik torej toplo pri-lx)roča sprejem predloga. (Odobra-j vanje.) Kavno tako priporoča poslanec Z a b r e d predlog. Pehata se zaključi. Predlog se : sprejme soglasno. Zvišanje pokojnin vdov deželnih uslužbencev. Deželni zbor je svoj čas sprejel pokojninski statut za deželne uslužbence, ki se z malimi izjemami vjerna s statutom za državne uradnike. V $ 14 )K>kojninskega statuta za deželno uslužbence je popolpoma enako kakor za državne uslužbence iz- | rečeno: »Ta Statut se ne uporablja pri deželnih uslužbencih, ki deželno pre-j skrho uživajo že sedaj, in pa ravno o i takih vdovah in sirotah. Vendar je I normalne preskrbnine sedanjih vdov po deželnih uslužbencih zvišati za ; 255'« tako, da preskrbnine vdov po ; deželnih uradnikih ne bodo znašale manj kakor 400 gld., preskrbnine vdov po služabnikih pa ue manj kakor 200 gld.« Država pa je kasneje pokojnine vdovam po državnih uslužbencih zvišala v celem za 50% prvotno odmerjene normalne pokojnine. V zadnjem zasedanju državnega zbora pa je vlada vložila načrt zakoua, po katerem se pokojnine odmerijo tudi za one vdove, katerih možje so umrli pred veljavnostjo zakoua z dne 14. maja 189t>. 1., drž. zak. št. 74. ravno tako kakor vdovam, katerih možje so umrli po veljavnosti tega zakona. Glede vdov deželnih uslužbencev je pa dozdaj ostalo pri 25' < povišanju. Vsled tega je bilo vloženih že več prošenj, naj bi deže!ni zbor tudi vdovam deželnih uslužbencev dovolil one ugodnosti, kakor jih je država dovolila vdovam državnih uslužbencev. Ker je deželni zl>or v zadnjem zasedanju pok<»juinski statut za deželne uslužbence popolnem zenačil z • onim za državne uslužbence, predlaga deželni odbor: Zvišajo se pokojnine in sicer: 1. Ani Hofbauer po V. plačilnem razredu od 875 K ua 1400 K; 2. Neži Tekavčič po V. plačilnem razredu od 875 K na 1400 K; 3. Mariji Kreč po V. plačilnem razredu od 800 K na 1200 K; 4. Mariji pl. Pagliaruzzi po VI. plačilnem razredu S7o K na 1200 K. 5. Mariji Preinič po VI. plačilnem razredu od 800 K ua 1200 K. Predlog se izroči finančnemu od-; seku. Dopolnilna volitev v odsek za deželna podjetja. Voliti je po enega člana te^a odseka iz kurije kmetskih občin, enc-tra pa iz cele zbornice. Iz kurij» kmetskih občin je izvoljen posl. Zabred; iz cele zbornice pa po»I. Kobi. Nujni predlog poslanca Hladnika. Deželni glavar postavi nato na dnevni red nujni predlog poslanca fl odnika v zadevi protesta prdi razširjenju konsumnega davka : a vino. Predlog se je v zadnji seji izročil upravnemu odseku. V imenu upravnega odseka j>o-loča poročevalec posl. Hladnik. — Upravni odsek je mnenja, da bi razširjenje tega davka vplivalo ua kon-sum. (Klici: »Kaj pa dr. Krek — abstinent !<) Kaj naj počne vinogradnik z vinom, ako ga ne bo mogel prodati. Že sedaj, ko ni tejra davka, se ne izplača pridelovanje vina, vinogradniki delajo že sedaj z deficitom. Poročevalec navaja potem, koliko dela je tr< ha, da se majhen vinograd obdela, obrezovanje, prekopavanje, pri vezava nje, večkratno ž ve pijan je (dr. Tavčar: »Da, »žveplJanje« je glavna reč!«) zopet prekopavanje, trjratev, stiskanje, pretakanje itd. Delo v vinogradu, ki ima četrt orala je stalo vinogradnika 84 K, pridelal pa je 4 hI vina, drugo leto pa le 24 litrov. Potem je treba vinograd prenoviti, kar stane za en hektar potov-vo .'5000 K. Pri del a vanje vina se res ne izplača. Nov konsumni davek bi bil vzrok velikim šikanam za vinogradnike, prodaja vina bi bila zelo oteskočena. Gospodarji ne bi za svoje delavce več kupovali vina, ker bi K'dL nezadacanega ne dobili. Ve« ta davek bi sploh ne znašal velike vsote. V celi državi ne bi bilo več kakor kakih 7 milijonov kron. Ti vzroki so vodili odsek, da priporoča predlog v sprejem. Ol>enem priporoča tudi resolucije, da smejo vinogradniki izdajati količine nad 25 litrov prosto davka, da se sinejo po pošti pošiljati manjše količine v posebne namene prosto davka, in da se znižajo železniški tarifi za vinske pošiljat ve. Predlog in resoluciji se sprejmeta soglasno« Občinski in občinski volilni red aa megla LJnMJaae, Deželni glavar prizna, da je cela zbornica napravila napako, ker je to zadevo obravnaval upravni odsek, ne da bi jo bila zbornica odka. sala upravnem« odseka. (Dr. Tavčar: »Ml amo idealisti želodcev, za* to pozabljamo na drage potrebne stvari!«) Tedaj, ko je bila stvar postavljena na dnevni red, se je protestiralo, ker ni bila priloga še razdeljena. Zato jo je glavar j>Obtavil z dnevnega reda, na katerega ni več prišla. Da se ta pomota popravi, odstavi deželni glavar to točko s dnevnega reda in odkaže ustavnemu odseku! (Smeh pri narodno - naprednih poslancih!) Ustno poročilo finančnega odseka. Računski sklep zaklada deželne prisilne delavnice za leto 1908 izkazuje sledeče postavke: redna potrebščina 206.862 K, 90 h, pokritje 187.421 K 15 h. Potrebščina je napram proračunu večja za 14.998 K, primanjkljaj torej večji za 4.443 K 84 h. Izdatki za prisiljenke v Lanko-witzu in v drugih zavodih so iznašali 5.749 K 81 h, stroški za delovršbo pa 46.356 K 30 h; čisti vzdrževalni stro-• ški v domačem zavodu iznašajo torej 154.750 K 88 h, na enega moža 1 K 53 h na dan. Na predlog poročevalca j>oslan-ca grofa Margherija se računski zaključki za leto 1908 in za leta 1900 do 1907 — odobre. (Dalje prihodnjič.) Ogrsko. Današnja avdijenca Lukacseva pri cesarju je trajala eno uro. Lu-kacs je cesarju povedal, da nova vlada ne more računati s tem, da ji parlament dovoli indemniteto. Cesar ni nato odločil ničesar, temveč >i je pri-držal odločitev za pozneje. Takoj so poklicali telegrafično Khuen-Heder-varvja na Dunaj. Ta je na Dunaj že prišel in jo dolgo z Lukacsem kou-feriral. Hedervarvja bo cesar jutri sprejel v avdijenci. V slučaju, da se Lukacsu misija ne posreči, bo vodil posle - - tako se čuje — grof Heder-varv in bo razpustil parlament ter vodil nove volitve. In tla bo parlament razpuščen ter bodo razpisane nove volitve, je vedno bolj gotova stvar. Po nemškem vzoru. Praška »Bohcmia« javlja: Naučno ministrstvo namerava v predpisane čitanke privzeti tudi berila vojnike vsebine, da bolj poglobi patriot ično mišljenje in čutenje šolske mladine. Da uresniči to željo ua-učnega ministrstva, je državno vojno ministrstvo pozvalo v posebnem »klicu vse častnike in vojaške uradnike, ki čutijo v sebi sposobnost za spisovanje takih sestavkov, naj sestavke pošljejo državnemu vojnemu ministrstvu. Obenem se je izdelala direktiva o vsebini, jeziku in slogu ter o obliki teli sestavkov Francija. Francoski ministrski predsednik Brinnd je izdal okrožnico, v kateri naroča prefektom, da sprejemajo v državno službo samo ljudi v resnici republikanskega prepričanja. Sličen ukaz je izdal vojni minister genera-lom; naročil jim je tudi, naj nadzorujejo mlajše častnike v političnem o/iru. Volitve na Angleškem. Kralj Edvard je včeraj podpisal v ministrskem svetu proklamacijo, s katero se formelno parlament raz-pušča in novi parlament skliceju na dan 15. februarja. Zadnji teden ni bilo na Angleškem nič manj kot 20.000 volilnih shodov. Danes se še ne da prav nič reči, kako bodo volitve izpadle. Dnevne vesti. 4- Blamirani klerikalci v deželnem zboru. Velikansko reklamo je v ganja 1 »Slovenec«, da se bo v današnji seji deželnega zbora vršil po-jrreb napredne Ljubljane, ker bo prišel na dnevni red klerikalni načrt iz-premembe ljubljanskega statuta in zlasti volilnega reda. Pa so prezgodaj zvonili! Prezrli so namreč klerikalci v naglici in preveliki vnemi, da se sploh še ni vršilo prvo branje tepra zakonskega načrta,ker se je moral dne 13. oktobra pr. 1. odstaviti na zahtevo naprednih poslancev z dnevnega reda. Ustavni odsek je moral torej ta načrt, ki ni bil nikdar izro-čeu, kar s ceste pobrati! Napredni poslanci so seveda vse to pravočasno zasledili, toda so previdno molčali ker so hoteli »t opra v v zadnjem tre-uotku razkriti klerikalno sleparijo in blamažo. Pa zvita buča deželni glavar Šuklje je to zavohal in v zadnjem hipu a kislim ebrasom sam odstavil statut z dnevnega reda ter s tem pribil svajo lastna blamažo. Stvar pride torej sedaj zopet v ustavni odsek in potem stoprav v zbornico. -t- Klerikalni načrt za reformo amUnakaga volilnega reda ljubljen. skega je krivičen in nasilen tako gotovo, kakor je dvakrat dve štiri. Krivična in nasilna stvar se seveda ne da zagovarjati s poštenimi argumenti. Tudi klerikalci ne morejo v obrambo svojega načrta navesti* niti enega poštenega razloga. Zato postopajo kakor §rrof Aehrenthal: poslužujejo se falsifikat o v, da bi s temi vsaj navidezno opravičili svoje dejanje. V soboto smo v svojih izvajanjih glede volilne reforme ljubljanske naglašali, da je proporcionalni volilni sistem kot tak v principu idealen, ker je naj pravičnejši, a pristavili smo takoj, da je ta sistem idealen in pravičen samo, ako je dosledno izveden v vseh zastopstvih, torej tudi pri volitvah v deželni In državni zbor. Poštenjaki pri »Slovencu« so te nase besede zgrabili in jih falsificirali ter pravijo v včerajšnjem »Slovencu«, da smo imenovali klerikalni načrt za spremembo občinskega volilnega reda »idealen, ker je najpravičnejši«. Tako podtikanje je že višek nesramnosti in se obsoja samo. Prokleto na slabih nogah mora sloneti klerikalni načrt, ako ga klerikalci ne morejo zagovarjati z drugimi argumenti, kakor s falsifikati. Klerikalcem so pač vsa sredstva dobra, ako mislijo, da dosežejo svoj namen, saj je že staro klerikalno načelo, da namen posvečuje sredstvo. Čemu bi se torej klerikalci ne posluževali falsifikatov i Saj se je celo grof Aehrenthal, ki mu pojo klerikalci vseh barv hvalo in slavo za njegovo »vzorito in uspešno« politiko, posluževal falsifikatov, da ubije z njimi vsako narodno jugoslovar-sko politiko. + Proporcionalni volilni sistem hvali sedaj, ko ga klerikalci predlagajo za občinske volitve ljubljanske, »Slovenec« na vse protege Čudno je, da so klerikalci in z njimi »Slovenec« iztaknili »idealnost;: in »pravičnost« proporcionalnega sistema šele danes, ko se gre za občinsko volilno reformo ljubljansko! Zakaj se niso preje navduševali za proporcionalni sistem, ko se je šlo za drža vnozborsko in deželnozborsko volilno reformo, to naj sedaj klerikalci povedo! J a, Bauer. das ist was ande-res! Pri državnozborski in deželno-zbor>ki volilni reformi na podlagi proporcionalnega sistema bi klerikalci izgubili večino, pri ljubljanski občinski volilni reformi pa imajo izgubiti večino, vsaj tako računajo klerikalci, naprednjaki. To je tisi i razloček! Sicer pa smo prepričani, da hi napredni poslanci z navdušenjem glasovali za proporcionalne volitve v mestni občinski svet ljubljanski v tistem trenotku, ko uvedejo klerikalci proporcionalni sistem tudi za deželni zbor! -f- Idealen proporcionalni sistem so res izvarili klerikalci za občinske volitve ljubljanske, kar izpričujejo t i-le stavki iz včerajšnjega »Slovenca«: »Odkod pa »Narode ve, da pridejo po proporčnem sistemu Nemci v občinski svet ljubljanski \ Saj še to ni gotovo, če bodo prišli vanj liberalci!« Tako piše »Slovenec4« v včerajšnji svoji izdaji na 2. strani v 3. koloni v 44. do 48. vrsti od zgoraj, v isti notici v 64. do 68. vrsti pa pravi, »da bodo zastopniki vseh strank in slojev po novem načrtu prišli ne samo svoji dejanski moči primerno v občinski svet, marveč tudi v vse odseke in bo vsaka manjšina imela svoje ljudi v vsaki korporaciji.« »Slovenec*« si torej v eni in isti notici nasprotuje in bije samega sebe po čeljustih. Najprvo sveto zatrjuje, da po proporcionalnem sistemu Nemci ne pridejo v občinski svet, par vrstic kasneje pa z emfazo oznanja, da dobe pristop v občinski svet »zastopniki vseh strank in slojev.« Kaj je sedaj resnično, prvo ali drugo? Ej, krivično stvar braniti je pač težko, zato se ni čuditi, ako »Slovenec*« ne ve koncem notice, kaj je trdil 20 vrstic preje! -j- Gostače imenuj je častivredni dr. Lampe v včerajšnjem »Slovencu« napredne poslance v deželnem zboru. Ker si upa možiček, ki ga je pravični bog sam zaznamoval, da se razlikuje od drugih ljudi, že v drugič psovati napredne poslance z go-stači, bi bilo umestno, da bi le ti poiskali za žalitve primerno zadoščenje ter klerikalnega Terzita pošteno stresli za ušesa. -f- »Ali smo mi Nemce v Ljubljani naredili, kaj?«Ta vzklik je edini zagovor, ki ga »Slovenec« more navesti na očitanje, da odpirajo klerikalci s svojim načrtom za spremembo občinskega volilnega reda ljubljanskega na stežaj vrata Nemcem v občinsko zbornico, odkoder so jih zavedni Slovenci z združenimi močmi 1. 1882. istirali v trdni nadi, da se vanjo nikdar ne vrnejo več. K temu »duhovitemu« vzkliku »Slovence-vem« pripominjamo samo to-le: Nemcev menda res niste »napravili« klerikalci, da pa so še dandanes močan faktor v Ljubljani in na Kranjskem, tega pa ni kriv nihče drugi kakor klerikalci Kdo pa vzdržuje kranjsko in ljubljansko nem-štvo? Vrabci na strehah že čivkajo, da izključno in edino »Kranjska hranilnica«. Kdo pa je pripomogel tein, u zavodu do cvetja, kdo jo še danes podpira z ogromnim cerkvenim premoženjem, da vspeva in se razvija? Ali ne klerikalci t Gospoda klerikalna, roko na srce in priznajte: Ako bi klerikalci ne podpirali »Kranjske hranilnice«, bi bil to slab, neznaten zavod, ki bi ne imel nobenega vpliva na javno, še manj pa n& politično življenje; ako pa bi biLi »Kranjska hranilnica« reven zavod, potem bi tudi nemštvo v Ljubljani in na Kranjskem jedva vegetiralo, kamoli da bi igralo veliko vlogo. Kdo je torej kriv, da so Nemci v naši deželi še vedno močan faktor j Klerikalci, o tem ni nobenega dvoma, zlasti ako še uvažujemo klavrno in sramotno vlogo, ki so jo igrali ti brezdomovinci v septembrskih dneh in jo igrajo še danes . . . Ne, ne, klerikalci niso naredili Nemcev v Ljubljani! + Klerikalna »Mladost« je silna navdušena za — sv. pismo stare zaveze. O njem piše v zadnji številki. »Ni je knjige na svetu in je nikdar ne bo, ki bi človeku dala toliko moči in ognja, saj jo je pisal sam Dub Božji. Ena stvar pa te prav posebno vleče k Svetemu Pismu: Ognjevit? domovinska ljubezen in narodna zavest, s katero je pisana! Rekel bi celo, da nam prav Sveto Pismo kaže, kako zamore majhen narod brez posebne lastne kulture in brez trajne politične samostojnosti, kakor so bili Judi vkljub temu vstvariti za ves svet neprecenljive vrednote itd.« Tjc pe besede so to. A če je s svetim pismom tako. kakor trdi »Mladost«, za-kaj ga ne dajo klerikalci ljudstvu v roke, zakaj sme ljudstvo j>oznati sv. pismo samo v popačeni priredbi n, pr. iz Krekove knjige, ki jo je izda hi Mohorjeva družba, in ne v celoti. Protestanti imajo popolne dobesed. ne prevode sv. pisma, slovenskim katoličanom pa klerikalci ne pust<-čitati tistega sv. pisma, o katerem sicer govore tako navdušeno, kakor »Mladost« v svoji zadnji številki. Torej: na dan z neprikrajšanim in nv-popačenim prevodom sv. pisma stan« zaveze. Če so Čuki možje in ne samo kake mirkovce, morajo to sami zahtevati že z ozirom na svoje glasilo! -f- Štajerski deželni zbor jo ime\ včeraj popoldne zopet sejo. Med drugim je prišlo na vrsto poročilo finančnega iu kulturnega odseka o ustanovitvi kmetijske šole v Št. Jur-ju. Posl. dr. Korošec je kot poročevalec stavil predlog naj se za ustanovitev te šole dovoli kredita 429.000 K ter od države izposluje obljubljeni prispevek. V debato so posegli posl. dr. Kukovec, posl. Franz, posl. Ein-spinncr ter grof Attems. Slednjič se je predlog sprejel. — Prihodnja seja danes dopoldne. -r Radi zvišanja deželne dokla« de na pivo, ki jo namerava uvesti štajerski deželni zbor, vlada med hmeljarji v Savinjski dolini velika razburjenost. Njihovo ogorčenje' proti slovenskim klerikalnim poslancem, ki so se že zavezali, da bodo glasovali za dotični predlog, je nepopisno. V nedeljo se je vršil na Vranskem protestni shod, katerega so se udeležili po večini klerikalni volilci. Poslancema dr. eBnkoviču in Terglavu se je izrekla nezaupnica. Obenem so volilci imenovana poslanca pozvali, da morata po meritorni debati i zvišanju deželne do-klade na pivo glasovati proti zvišanju, ali pa naj odložita mandata. — V Vuzmetincih se je vršil v nedeljo gospodarski shod, katerega so se udeležili pristaši obeh strank. Sprejela se je soglasno resolucija proti nameravanemu vinskemu davku. Ker je kaplan Stuhee napadal napredne poslance, so mu zborovalci odtegnili besedo, in je le malo manjkalo, da go niso ven vrgli. + Goriški deželni zbor dela, Tako se hvalijo po svojih listih goriški laški liberalci in slovenski klerikalci. Dela, ali ne vprašajte, kako. Na dnevnem redu so razne reči, ki so splošnega pomena ter so ali so bile na dnevnem redu tudi drugih deželnih zborov, potem razne prošnje, katere oddajajo odsekom. Sej je vedno manj, da bosta potem zadnji dve toliko večji. Dalo se bo nekaj podpor, za Purlanijo se bo kaj izdatnega dovolilo, pa bo konec. Da bi se pretre-savalo v goriškem deželnem zboru obupno finančno stanje dežele, da b: se razpravljalo o gospodarskih potrebah goriške dežele, da bi se dajale inicijative za povzdigo kmetijstva, za racionelnejši izvoz pridelkov itd., na kaj takega niti ne mislijo ne. Goriški deželni zbor je prava karikatura provincijalnega parlamenta, je nekaka »Armenversorgungsanstalt«, kakor je nekoč dobro rekel neki poslanec. — Sedaj, ko ni 5 naprednih poslancev, tp&e kolo gladko. Laiki liberalci in slovenski klerikalci se strinjajo v vsem, to se pravi: vse se godi tako in edino tako, kakor hoče jo laški liberalci. Skupaj glasujejo v vsem; da ni le preveč enostavno v goriški zbornici, se spo reče jo malce med seboj laški liberalci in laški klerikalci. Slovenski klerikalci so vedno proti laškim klerikalcem. — Slovenski klerikalci se pripravljajo na veliko farbanje ljudstva, koliko da bo koristil sedanji deželni zbor ijud--tvu. ali z napredne strani se že poskrbi, da bo ljudstvo prav podučeno. + Narodna delavska organizacija na Goriškem ne da mirovati socialno - demoratičnemu generalu dr. H. Turni. Kjer ima N. D. O. kak večji shod, pa pride polc»g dr. Turna. V SVOJi velikosti misli, da podjarmi vse1 pa se mož vara. Z vseh takih shode* gre poparjen in veduo bolj u videva, da za socialni - demoratizem Tumo-vega kroja ni tal na Goriškem. Po »Rdečem Praporju« steče potem veliki mož pa iarba svet, da stoji N. I>. O. na Goriškem v službi napredne stranke; misli, da tako bi najbolje obrekci N. D. O. pa se zopet moti, ko pa vidi sva javnost; da je N. D. O. čisto samosto.ma delavska organizacija ter ni nikak privesek nobeni stranki. Turna bo kmalu dogospodaril s svojim demokratizmom na Goriškem. Poslanec dr. I\ybar o jugoslovanskem ministru. Iz Trsta se nam piše: Oh veliki udeležbi, kakoršne pri Sv. Ivanu še nismo videli, se je vršil v nedeljo javen shod političnega društva Edinost--. Poslanec Ry-bar je v j>oljudnih besedah pojasnil ; rovaleem notranjepolitični po-!•'>.!«;j. delovanje državnega zbora in germanizatorične tendence Iiiener-thove vlade, ki se je vsikdar opirala na nemška (omeinbiirgschaft«, kar smo posebno mi Slovenci občutili povsod tam, kjer smo bili odvisni od : . Misliii smo,e je rekel govor-da se bo vsled aneksije Bosne in Hercegovine položaj Slovanov sebno še Jug* -dovanov — poboljšal in slovanski vpliv pomnožil, k;.r H bilo gotovo le v interesu naše države. Ali doživeli smo ravno nasprotno. Od aneksiv sem je zrastel nemški vpliv, a z nami, Jugoslovani, se postopa slabše kakor kedaj poprej. Govornik omenja preganjanje in obdolževanje nedolžnih ljudi na Hrvatskem radi *veleizdaje<., prega-njanje Slovencev, posebno onih na Koroškem in Štajerskem. Slovence pod«- iz služb, nastavljajo na naši zemlji zagrizen^ naše nasprotnike. Tako postopa ]>o aneksiji znana erer-manizatorična Bieneiihova vlada, katera pa proti Velenemcem, ki so rr- pravi veleizdajalei, ki celo v dr-zavnem zboru kriče: »Hoeb Hohen-zoilern!« ni nikdar ganila niti me-zinca. Govornik j** dotaknil škau-dalozne Friedjungove afere in blamirane avstrijske diplomacije, ki si je pustila obesiti na vrat falzificir. Hokumente. kar bi bilo povsod drugje nemogoče in radi katerih — dokumentov bi bilo lahko prišlo do pr rožni h posledic. Danes — je vsklik-ml govornik — ni blamirana le naša diplon acija. ampak oškodovana tudi država. Pomisliti je treba, da je manjkalo samo za las, da ni prišlo str; i vojne! In to \se na podlagi talzific iranih dokumentov! Po razkritju uu Eriedjungovem pro-• ■♦ »u na Dunaju s*' da <» naših diplomatih pati dvoje: Ali so zelo neumni, ali pa zelo — zlobni! O ju-goslovauskem ministru je dejal govornik, da Jugoslovanom ue sme biti dovolj to, da so zastopani v zakono-rnici, kjer dovoljuje davke, temveč moramo stremiti in delovati tem, da lx>do zastopani tudi tam, kj< r se državo upravlja — v mini-i. Slov. Enota< zahteva spre-:olovico vseh ministrov Slovanov. Na vprašanje, s.* li to zgodi, se danes še ne 'in oriti. Pač pa moramo bi o vani delovati z vsemi močmi na to, da dobimo v vlado svojega, pri čemur pa naj nikdar ne bo glav- al □ oseba, temveč — stvar. Alp- \. mci se upirajo, da bi s*- imenovalo "^slovanskega ministra, ker svojo \n gemonijo, a tudi ker bi r- - tem priznalo, da smo k od Triglava do Boke kotor- b hi sam narod. Oni računajo še vedno na razdor med Srbi in Hrvati in Slovenci. Friedjungov proces je najlepša dokazal, kako so hujskali brata proti bratu. A čim bi mi do-_r< kovinskega ministra, bi • ijelno priznalo, da smo en narod. Z to pa ne smemo biti v tem tre- vU majhni, ko nas čaka važna -< \a Dunaju se dela na to, da h: se oba jugoslovanska kluba, ki sta sedaj združena v > Narodni Zvezi . združila v en sam klub. Ako se to zgodi, — bo to dokaz, da gremo Jugoslovani naprej in ne nazaj, in da i>ojdemo vedno naprej, do konečne image! — Slovensko deželno gledališče. Danes.v torek, se vrši deseta pil dat ■ ▼a Fallove drašeatna operete ska princesa«. V vlo#ri Dainv gostuje gdč. Ivanka Hrastova, gojenka Glasbene Matice«. Predstava se vrši za par - abonente in v narodne dobrodelne namene. — Na nervozno aa-dirljivo »pojasnilo« si. odbora »Slo* venske Filharmonije« odgovarja ravnateljstvo gledališča: V soboto, due 8. t. m. je gledališka pisarna poročala, »da se morajo vršiti se Iskazuje za orekster« Nič več! Torej brez vsakršnega iHxltikanega očitanja. Do danes, 11. t. m. se je vršilo za »Tosco« v Matici šele par bralnik izkušenj z orkestrom in danes šele je imel gosp. Beni še k prvo orkestralno izkušnjo v Glasbeni Matici. Gotovo je, da izkušnje v Matici ne zadoščajo, nego se mora za teško opero vršiti še več orkestralnih izkušenj z ensembloni v gledališču. Zaradi mnogih predstav in plesov pa do danes še ni bilo možno, da bi imeli v gledališču vsaj eno izkušnjo. Takisto zahteva »Ločena žena« še mnogo izkušenj. — V Četrtek je opereta »Logarjeva Krista«, v soboto je za nepar - abonente izvrstna komedija »Sebastijan«. — V nedeljo popoldne ob 3. drama »Kovarstvo in ljubezen«, zvečer pa operetna predstava. — O vodometu na C. Jožefovem trgu piše Slovenec« že tedne. Silno je hud, ker se ima ta vodomet odstraniti. »Slovence« se seveda ne zaveda, da s to svojo indignacijo bije sam sel>e po zobeh. Da mu osvežimo spomin, mu povemo, da je bil baš on tisti, ki je leta in leta v brezbrojnih noticah kategorično zahteval odpravo imenovanega vodometa. Koliko je potem vredno njegovo bevskanjcT — Kdu tvori ljubljansko nem-ni^o? Uradna »I^aibaeher ZciUing<-je priobčila nedavno imena tistih Nemcev, ki s.* se za novo leto odkupili v prid nemškemu »Schulverei-nu<. Do čim so se notorični, a zmerni in — previdni Nemci raje odkupili na korist splošnim dobrodelnim namenom, n. pr. v prid mestnim revežem, čutili so nekateri »Nemci« mladega kroja potrebo, da naravnost izzivajo Slovenci s svojimi darovi za najbolj stru] »eno nemško društvo. Med temi imeni najdemo »Johann Medi c a< iz znane narodne rodbine šentpeterske. Ako je zakrivil mož tako izdajstvo le iz strahu za službico, potem pomilujem o njegove zmožnosti, da si ne moro najti zaslužka drugod. Nadalje se blesti v imeniku tudi neki K o v a č i č , o katerem nam ni znano kje in kaj je, vsekakor je rojen kje v C>>erhoIabrunnu. — > Prosveta« jx>zivja svoje člane, da se v velikem številu udeleže pogreba umrlega go>poda Trampu -ža, očeta bivšega predsednika »Pro-9vete«. Pogreb ho jutri popoldne ob pol 4. iz hiše št. 23 Pred Prulami. — Slovensko - češki sestanek se je vršil včeraj zvečer v restavraciji »Narodnega doma«. Otvoril ga je urednik V. M. Zalar, ki je po krajšem utemeljevanju predlagal, naj se v Ljubljani osnuje »feško - slovenski krožek«. O tem predlogu se je razvila stvarna debata, slednjič |>a je bil predlog soglasno sprejet ter i/voljen pripravljalni odbor, v katerem so gospodje: dr. Fr. Gabršček, Vacl. Hejnie, dr. Fr. Novak ravn. Lad. Peeanka. nadz. Jan. Riižička, urednik V. M. Zalar in dr. V. Zupan. Pripravljalni odbor l>o v prvi vrsti sestavil pravila in sklical ustanovni občni zbor »Češko - sio\ -uskega krožka< ter nabiral člane zanj. — Plesni venček pevskega zbora »Glasbene Matice« vrši se jutri v zgornji veliki dvorani »Narodnega doma«. Začetek ob H. zvečer. Matični plesni venčki so na glasu dobrega ribiška in animiranosti, zato se prijatelji neprisiljene zabave najvljudneje vabijo na to plesno prireditev. Toaleta promenadna. Ker nikdar ni obleka pravi znak človeka, naj prinese vsak seboj samo dobro voljo iu razpoloženje — na zabavo, živahnost in veselje naleti prav gotovo. Plesni red se izvrši, kakor že nekaj let sem, na amerikanski način, ki je edino pravičen in na mestu v sedanji dobi splošn*' in enake volilne pravice. — Podružnica I. avstrijskega društva državnih slug v Ljubljani zahvaljuje se povodom svoje plesne veselice dne 8. t. m. vsem velecenjeni m pokroviteljem za izdatno podporo, slavnemu občinstvu za obilno udeležbo ter plesnemu učitelju gosp. Selaku za prelepo aranžiranje. Bodi vsem skupaj izražena iskrena zahvala, ker so pripomogli do gmotnega us)>eha, ki se bode v blagi i>odporni namen uporabil. — Dodatno k poročilu o plesu samem pa moramo še omeniti, da so ga posetili ined drugimi tudi predsednik odvetniške zbor-uicegosp. dr. M a j a r o n in odvetnika dr. S v i g e 1 j in dr. F u r I a n. Telovadnemu odseku litijskega »Sokola« na Vačah, so darovali za »Sokolski dom« gg.: Neimenovan is Litije 20 K; Fran Hodel, Ljubljana G K; kot prispevek dveb litijskih ša-histov; Aleksander Hndovernik, c. kr. notar, Ljubljana 4 K; Janez Av-belj, Vače 3 K; Janko Golob in Albin Lajevie oba učitelja v Cerkljah na Dolenjskem 2 K; Lavoalav Bučar, župan v Kostanjevici 2 K in Julij Novak, Idrija 1 K. Darovateljem srčna hvala! Prosimo nadaljnih pri spevkov. Na adarl — Telovadni odsek litijskega »Sokola« na Vačah. — B 1 a g a n j e , tajnik. Rado Kozje k , predsednik. Pri naročil« o novi Ciril-Meto-devi podružnici v fct. Rnpertu je po neljubi pomoti izostalo ime odhorui ka g. Al. Pod logarja, posestni ka in gostilničarja na Kalu, ki je ob ♦»nem tudi ustanovnik mlade podružnice. V Toplicah pri Novem mestu išče oskrbuištvo najemnika za topi i-ško restavracijo. Oglasilo se je par boljših slovenskih gostilničarjev, a • »skrbništvo jim je odgovorilo, da se bo oziralo le na nemško mislečega ponudnika. Tako nas upajo prezirati in izzivati na naših tleh. Knez Auersperg najbrž zapre dohod v Toplice slovenskim in hrvaškim riostom ter se hoče omejiti le na svoje ljubljene rojake iz kočevskih goščav. Narodna čitalnica v Črnomlju izbrala si je na rednem obenem zboru dne 4. t. m. sledeči odbor: notarski kandidat Iv. Ušlakar, predsednik; c. kr. sodnik P. Keršič, podpredsednik; c. kr. davčni asistent Fr. Prezelj, taj nik; c. kr. davčni upravitelj Ignacij Perhavc, blagajnik; c. kr. davčni asistent Iv. Grčar, knjižničar; trgovec Karel Miiller in c. kr. geometer Fr. Omerza odbornika; c. kr. finančni koncipist Avgust Sedlar, predsednik veseličnega odseka. Na Bučki se je ustanovila Ciril Metodova podružnica. Ustanovu shod se je vršil v nedeljo, dne 9. t. m v gostilni g. M. Skulja. Udeležba ni bila posebno številna. Premagati ho\ še treba osebnosti, da ljudstvo ne bo poznalo ne Petra ne Pavla, kadar snujemo kaj nepolitičnega, nepristranskega za skupne cilje slovenstva. Upajmo, da se to posreči novemu odboru, ki je sestavljen iz vseh slojev in struj. Glavno družbo je za it opal potovalni učitelj Ante Beg. ki je imel z ozirom na pičlo udeležbo kratek govor. V odbor so bili izvo jeni: g. Mat. Š k u 1 j , predsednik: gdč. Anica V a v k n o v a , predsed-asea; g. Fr. S e 1 a k , tajnik; gdč. Ro zalija K o m 1 j a n č e v a , tajnica; gdč. Josipina \V e i s o v a , blagajni-5arka ; g. Fr. M n s a r , blagajnik. Drugi odborniki so: Ga. Pepica Šk u-lova, gdč. Anica Mlakarjeva in Marija P u p a r j e v a ter gg. Mat. Jaklič, Fr. Z n i d e r š i č in Mih. I 1 a r. Preglednika računov sta gdč. Rozika R u p a r j e v a in g. Janez Mlakar, delegat inja za glavno sku[*ščino pa gdč. V a v k n o v a. Za ustanovitev podružnice so se največ trudile gdč. učiteljica Anica V a v k nova, trgovka Anica M 1 a k a r j e-v a , poštna uradnica S t r i t o t' o v a in gg. M u s a r ter S k u 1 j. Ta plemeniti trud je vreden, da se podružnico oklenejo vsi prebivalci ne glede na osebe in stranke, a to tembolj, ker Bučka gotovo ne l>o hotela zaostati za Kako in Škocijanom, kjer se tudi prav kmalu ustanove samostojno podružnice. Mlada podružnica na Bučki šteje že sedaj okrog 30 letnikov. S tem se je na Dolenjskem v prvih 10 dneh novega lefa ustanovila druga podružnica. Vesel ic« t a ni buraško • dra matičnega društva »Sovič« v Postojni se hode vršila dne 30. januarja in ne 2. februarja, kakor se je poročalo. Opozarjamo na -a dan druga društva. Odbor. Vzajemna zavarovalnica za goved v Postojni priredi v nedeljo, dne 23. januarja v prostorih g. Andrej Burgcrja plesno veselico s šaljivo loterijo. Začetek oh S. zvečer. Vstopnina za obitelj I krono, za osebo 40 v. Vlom na pošto. V noči od 9. na 10. t. m. so v poštni urad v Prestra-neku vlomili tatovi, izrezali so šipe ter tako prišli v sobo. Odnesli so okoli 40—50 kron denarja, vse pečate, papirne škarje, nekaj praznih poštnohrauilničnih knjižic in postnih nakaznic. Nadalje tudi nekaj pečatnika. O tatovih ni sledu. Pač pa sta pila v gostilni, kjer se nahaja ta poštni urad cel večer neka dva sumljiva individua. Še ponoči se je obvestilo c. kr. orožništvo v Postojni in St. Petru, katero storilce pridno zasleduje. Katastrofa v Rablju. Rešilna akcija je zelo otežkočena; pravzaprav na kako rešitev ponesrečenih oseb niti misliti ni, ker so brezdvom-no mrtve. Radi bi pa izkopali vsaj mrtva trupla. Dvomljivo je če se bo to sploh moglo zgoditi. V prvem tre-notkn po nezgodi so bili ljudje, ki so se okoli brezdna nabrali, kar nemi groze; nikdo ni vedel kaj naj pravzaprav začne. Sele ko je prišlo na lice mesta vojaštvo iz Predila, so se začela reševalna dela. V brezdnu se je začela prav kmalu nabirati voda in če bi ponesrečenci pod razvalinami bili sploh še pri življenja bi jih prav gotovo pogubila voda. Vzrok nezgode bo dognala šele natančna preiskava. V nedeljo je bilo seveda silno veliko tujih ljudi v Rablju. Prvi je prišel brat ponesrečene gospe zdravnikove. Seveda niso nikogar pustili preblizo. Komisija je dopoldne že imela sejo. Podala se je tudi v rudnik. Koliko časa bodo trajala reševalna dela, se še ne more reči. f Velik dobrotnik srbskih >vele-izdajnikov«. Veleposestnik Lazar Dungjerski v Kikindi je daroval za podporo rodbin onih Srbov, ki so bili v zagrebškem procesu obtoženi »veleizdaje«, 100.000 kron. Predavanje dr. Ilešiča v Zagrebu. »Bratje hrvatskega zmaja« prirede 12. t. m. v Zagrebu v mestni dvorani javno predavanje. Predaval bo predsednik »Slovenske Matice« dr. Fran Ilešič »O Napoleonovi Iliriji s kulturnega gledišča«. Družba mladih tatov. Y sobot:) zvečer je bi! v Prešernovi ulici are-tovan 151etni mizarski vajenec Jožef Rank iz Brega pri Kočevju, ker so je po mestu potepal. Fanta je že od junija mesca iskalo kočevsko orožništvo zaradi jasnega nasilstva, in se ga dolži, da je v družbi nekega 13-letnega fanta na železnični progi pri Kočevju razbil več izolatorjev pri brzojavnih drogih in da je vbil tudi šipo osebnega vlaka. Fant je pobegnil v Ljubljano in vstopil kot mizarski vajenec k nekemu tukajšnjemu mojstru, kateremu pa je kmalu pobegnil. Nato se je seznanil z večimi Fanti enake starosti, s katerimi so kradli v mestu in v Šiški. Prenočevali so po hlevih v senu. Nek gostilničar na Sv. Jakoba trgu je nekaj te iružbe pred kratkem zasačil, ko so nesli izpred sobe steklenice pokalic. V tej družbi sta bila tudi dotična dečka, ki sta v stolni cerkvi, kakor smo že poročali, zamašila z cunjami nabiralnike, da sta potem denar jemala. Voditelj te družbe je bil Rank in je sam izvršil Še veliko drugih malih tatvin. Policija poizveduje po drugih storilcih. Ranka pa je izročila deželnemu sodišču. Tat čevljev prijet. Včeraj dopoldne je policija aretovala 201etnega hlapca Martina Kokalja rodom iz Dragomelja okraj Kamnik, ker je nekemu hlapcu ukradel par čevljev. Pozneje pa se je dognalo, da je Ko-kalj tudi nekemu starinarju ukra-lel par čevljev in jih prodal. Oddali so ga sodišču. Zimsko suknjo ukradel. V nedeljo popoldne je neznan tat ukradel iz mostovža trgovcu Gustavu Xast-nerju črno zimsko suknjo z barzuna-•*tim ovratnikom in žepi s črno svilnato podlago in rumenim vsitim monodramom G. K. V suknji je bilo več ključev, rjave rokavice in je vredna 120 K Dve kokoši ukradene. Ko je včeraj neka branjevka pustila stati svoj kurnik na Sv. Petra cesti ji je rlose-laj še neznana dvonožna lisica ukradla iz njega dve kokoši. Delavsko gibanje. Včeraj se je z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 110 Hrvatov, nazaj pa je prišlo 98 Hrvatov. V Stražo na Dolenjsko se je iM'ljalo 110 Hrvatov. Izgubljeno in najdeno. Konrad Lachnik, inženir je izgubil zlata očala vredna 32 K. — Pomožna uradnica Leopold i na Ivancova je izgubila zlato žensko uro. — Gospa Marija Lenasijeva je izgubila srebrno zapestnico. — Na južnem kolodvoru je bilo izgubljeno oziroma naj dcua, stara denarnica z manjšo vsoto denarja, star dežnik, črn mnf, siv ročui kovčeg in vreča stare delavsko obleke. Izgubila se je od Mestnega trga do pošte ročna torbica z denarnico in 8—9 K denarja. Pošteni najditelj naj jo odda pri upravništvu »Slov. Naroda«. Drobne novice. * Hofrichter nedolžen? »AViener Neueste Nachrichten« javljajo, da niso prišli v preiskavo proti nadpo-ročniku Hofrichtcrju na nobene nove indicije, nasprotno dognale so se take značilne podrobnosti, ki kažejo na to, da je Hofrichter samo žrtev satanskega naklepa, ki ga je proti njemu zasnovala neka tretja oseba. List pravi, da bo že v prihodnjih dneh priobčil v tem oziru senzacionalna razkritja. * Cankarjev »Kralj na Betajno-vi« je imel v smihovskem »Intimnem gledališču« velik uspeh. * Na južni tečaj pripravlja veliko ekspedicijo angleški potovalec Scott. Reuterjeva korespondenčna pisarna naznanja, da je za to potovanje angleška vlada dovolila 20.000 funtov šterlingov. Telefonsku In brzojavna porotna. Nesreča« Žalec, 11. jenuarja. Tu se je pod-sul peščen rov ter pokopal pod seboi več delavcev. Dosedaj potegnili ia peska sele enega ponesrečenca —• TOletnega starčka. Koliko oseb jt pod peskom pokopanih, se ne ve. Grof Pejačevič pri cesarja. Dunaj, 11. januarja. Cesar je včeraj sprejel v posebni avdijenci bivšega hrvatskega bana in sedanjega poslanca hrvatsko - srbske koalicije grofa Teodora Pejačeviča. Avdi-jenca je trajala izredno dolgo, ker se je vladar najnatančneje informiral o političnih razmerah na Hrvatskem. Grof Pejačevie mu je podal verodostojno sliko vseh političnih dogodkov ter jih komentiral s svojimi opazkami. Izvajanja Pejačevičeva so napravila na vladarja izredno velik vtisk. Pod vplivom od grofa Pejačeviča dobljenih informacij, se cesar še do danes ni mogel odločiti, da bi sprejel bana barona Raucha, ki že dva dni čaka na Dunaju na avdijen-co. Po informacijah na merodajnem mestu bo baron Rauch sprejet v avdijenci šele v četrtek ali petek. V tej avdijenci mu bo cesar prav umlji-vo namignil, naj pobere šila in kopita. Baron Rauch je o tem informiran, zato je postal naenkrat silno ponižen ter tiči neprestano v svojem hotelu »Kaiserin Elisabeth«. Pravijo, da je toliko kakor gotovo, da bo za hrvatskega bana zopet imenovar grof Pejačevič. Poslanik grof Forgach le odide i» Bel grada. Dunaj, 11. januarja. Vkljub vsem dementijem, je dognana stvar, da bo avstro - ogrski poslanik grof Forgach odpoklican iz Belgrada. O tem je obveščen že poslanik sam, ki se mu je obenem naročilo, naj čim-najpreje spravi svoje stvari v red. Kdo bo njegov nasednik, se še ne ve. pravijo, da bo neki odličen češlp aristokrat. Ogrska kriza. Dunaj, 11. januarja. Kombina* erja z dr. Lukacsevim kabinetom se je ponesrečila. Dr. Lukacs je bil danes ob 2. pri cesarju in ga je obvestil, da se je tudi njemu ponesrečil poskus, izvleči ogrski državni voz iz blata. Vladar je poveril misijo grofu Kuhen - Hedervarvju, ki se je danes odpeljal v Hedervarv, jutri pa odide v Pešto. Če bo Khuen razpustil poslansko zbornico in razpisal nove volitve, o tem se ni hotel izraziti. Šolstvo v Galiciji. Lvov, 11. januarja. Po najnovejši statistiki je v Galiciji 623 občin, ki nimajo prav nobenih šol. V teh občinah je človek, ki bi znal citati in pisati, tako redek, kakor bela vrana. Vzpričo tako obupnih šolskih razmer pač ni čuda, ako je v Galiciji skorc - 3 prebivalstva analfabetov. Radi republikanske agitacije. Petrograd, 11. jenuarja. V Vilm se je te dni vršila sodna obravnava proti 17 osebam, ki jih je državno pravdništvo obtožilo, da so širili repu bi ikanske ideje in za te nabirali privržencev. Obravnava je bila tajna. Sodišče je obsodilo 6 obtožencev v teško ječo od 8 mesecev do enega leta, ostale pa je oprostilo. Anarhistična zarota. Lisa bona. 11. januarja. Policija je prišla na sled veliki anarhistični zaroti, naperjeni proti osebi kralja Manuela. Veliko Število sumljivih oseb je bilo aretiranih. Sinoči jo policija na razne sumljive elemente na ulici streljala. Izvid gda. prof. dr. C. Baverja, prof. kirurgije na c kr. nemškem vse* učiliŠču, predstojnika kirurg, oddelka na cesar Franc Jožefovi otroški bolnici v Pragu Gosp. J. Serravallo v Trstu. zagotavljam Vas, da Vaše Serra-vali ovo china-vino z železom priporočam že mnogo let v svoji praksi in da sem ga z uspehom rabil tudi v lastni rodbini. V Pragi, 9. marca 1903. Prof. C. Bayer. Veselo življenje je po hribih, ko vsa pobočja zapade sneg. Sankanje, ski, posamične vožnje in tekmovanja — saj je res prava radost. Samo da mora polovica športnikov plačati to veselje s katarom. Pa si lahko pomagajo, ako se navadijo, da vselej po kako Favevo pristno sodensko mineralno pastiljo razpuste v ustih. To varuje občutljive slezne kožice proti afekcijam, pastilje so pa povrh se prijetne m osvežujejo ter razumen športnik brez njih sploh biti ne more. Sodenice se kupujejo v vseh zadevnih trgovinah Škatljica za K 1 25. — Generalno zastodstvo za Avstro-Ogrsko: W. Th. Guntzert, c. in kr. dvorni dobavitelj, Dunaj, IV 1, Grosse Neugasse 17. Žitna cena v Budimpešti Dne U. januarja 1910. Ttrahk Pšenica za april 1910 . . za 50 kg 14*31 Pšenica za oktober 1910 .. za 50 kg 11« Rž za april 1910..... za 50 kg 9*96 Korala za maj 1910 . . . za 50 kg 6** Oves za april 1910 . . za 50 kg 746 HataakaiBaala^naaaaai vb^miaJH^^ eiBoroiosicno ponciML Cts vanja Staajc m i karo- metra s ■ T mm k. ■ Vetrovi ' Nebo 10*. pop. 746 5 . 9 zv. 747 7 0-2 si jvzhod jasno 0 2 si jzahod _ 11. j 7. aj. 747 4 —20 sr.svzhodl oblačno Srednja včerajšnja temperatura —15*, uorm. —2 7 Padavina v 24 urah 0*0 mm. Vsem sorodnik m, prijateljem in znancem spor čamo žalostno vest da je unirl včeraj zvečer po doigi mučni bolezni, previden s sv zakramenti ca. um rajoče, naž ljubljeni oče oz. soprog, gospod Josip Tram puž delovodja tvrdke Zalamik v 56. letu svoje starosti. Pogreb dragega pok jnika b<» v sredo. 12. t m ob * . 4 uri popoldne iz hiše Pred Prulami 23 na pokopališče pri Sv Križu Rajnik se priporoča v blag spomin. V Ljubljani, 11. jaruarja 1910 Žalujoči ostali. I6Če SO elegantno na Koncrres s posebnim vhodom nem trgu ah v bnzini d ž^lne sodnjje Ponudbe ra unravništvo »Si«)v Naroda« pod MDr. P." 101 Rupi 56 takoj srednje velik vrinil * 1 i trgovskega potnika, tudi rabijeo. Ponudbe pod f>KovČeg" aa upravni?^© »Slov. Naroda«. 155 Kot cMIKM tajnih ki je ob enem organ st in zmožen poučevati v orgijanju in petju želi take službe Ponudbe sprejema uprav. »Slov. Naroda. go Zastonj in poštnine prosto dobi vsak moj glavni katalog s čez 3000 slikami porabnih in danlnin predmetov vsake vrste, ki ga na zahtevo pošljem takoj C. in kr. dvomi dobavitelj JAN KONRAD, Most at. 484 rčesko). 34 "- sc*k v kupčiji z graščinami isce premožnega za caVup lepe, Jako cene graščine. PojMKihe pod: „Lepi X asi n tek 5G0,0Qwf* Da uprai *o ov Naroua* Za večjo trgovino z mešanim blagom ra drzeh se i££e dobra moč, vešč posebno manufakture. Ponudbe z navedbo zahtev in rrfTfvc na i se ro^hejo na tvrdU-o Slavoj Jenko, Podgrad-Istrau 154 /Zcčeni moj?/ 32 let star, bolj^egt 3*jaxaja in $ra-nu 3 letno plačo i? 00 %rori, se 33 ti gfpjtaatfM radi strpnega gospodarstva 3 mlado gospo, katero je jade/a ena* ka it oda ali 3 gosoodtčno, fatera bi imela 1 esc je do tega stanu, j}Ji mora pridna in poltena. Prjajna pis**ct naj se pošiljajo pod nasl^^om „P~štenotf 500*ljub Ijana, gla-na polta, lejcče. A a anonimna pisma srn ne bode oyiralo. 151 liš]f=)ls!l=Hš)(= knjigovodinja z letnimi izpričevali, slovenščine in če mogoče tudi italijanščine zmožna, t se išče ob visoki plači za trgovino na debelo v Gradcu. Ponudbe z navedbo visokosti plače na upr. »Slov. Nar.« pod mW» M*H I aa veliko žago na Kranjskem aa vstop s 1. event. ti. Ponudnik mora imeti biti zrn* žen nemščine in hrvaščine ter imeti reference prve vrste. Ponudbe s natančnim opisom dosedanjega poslovanja, rodbinskem stani a in zahtevo plače na g. Araald alpHl, »■iepatto Peresni Mar ntca itov. i. 98 C, kr. avstrijske državne železnice Izvleček iz voznega reda. — >l|amwa*aa Is LlaM|aaa (las. fteL) '■08 s ju traj. Osebni vlak v meri: Trtic, jenemee, Tib i, Beljan, j ni žel, Gorica, dri. iel.. Trat, c kr. dri. šel., Beljak (čea Podrešč co\ Celovec r-aa ijutraj. Osebni vlak v amen: Grosuplje, Rudolfovo, Straio-Toplice, Kočevje. S*aa dspoldno. Osebni vlak v smeri: |ese-o>ce, Beljak, (cei Podroičico), Celovec, Prago, Lfraidaae, Berlin r*40 dopoldne. Osebni vlak v smeri: Triič, Jesenice, Trb>5. Beljak, juž. žel, Gorico, dri iel.. Trst, c. kr. dri ieL, Beljak, (čes PodnšČco), Celovec. I SS popoldno. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Straža-T op! icc, Kočevje, 8*12a popoldne. Osebni vlak v smeri: Triič, Jesenice, Trbii, Beljak, jui. iel., Gorico, dri. iel, Trst, c kr dri. žel., Beljak. (čex Podrofico , Celovec 9 23 zvečer. Osebii vlak v ameri: Triič, Jesenice, Trbiž, beljak, (čex Podroščico), Ctioec. Prago, Draidane, Berlin. r-40 zvsesr. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Straia-Toplice Kočevje. 13 poneef. Osebni vlak v smeh: Jesenice, Trbiž, Beljak, jui. žel., Gorico, dri. iel.. Trst, c *r. dri. Iel., Beljak, jui. žel., (čes Podrt Ščico) Prago, Draidane, Berlin. 11 Man« is Labilan« («rlai r-a« zjutraj: Osebni vlak v Kamnik. t*OS popoldne: Osebni vlak v Kamnik. '•tO iveoer: Osebni vlak v Kamnik, r Maalfaaa fli 7»ia 10 poooldne: Osebni vlak iz Beljaka, /nI iel., Trbiža, Celovca, Beljaka, (Čez Podrt -žico). Gorice, dri. iel.. Trsta c. kr. dri iel., Jesenic, Triiča. a**9 rvocer Osebni vlak iz Berlina, Drai dan, Prage, Celovca, Beljaka, (čez Pcdro Šč'co), Jesenic. • 42 z«ećer: Osebni vlak is Beljaka, joi iel., Trbiža, Celovca, Beljaka (čez Podre ŠČ:co\ Trsta. c. kr. dri. iel., Gonce, dri iel., Jesenic, Triiča. 0-07 zvečer: Osebni vlak iz Kočevja, Straže Toplic, Rudoifovega, Grosuplja. ll"Oa ponoči: Osebni vlak iz Trbiia, Celovca Beljaka (čez Podrošč »co), Trsta, c kr. dri iel, Gorice, dri. žel., Jesenic Prlno* v LinklJaaa (arUvaa Uletaiee) •"aa zjutraj: Osebni vlak iz Kamnika. IO-09 dopoldne: Osebni vlak iz Kamnika a-10 zvečer: Osebni vlak iz Kamnika. Časi prihoda in odhoda so navedeni v srednji evropejskem času. C. kr. državno-železniško ravnateljstva v Trstu. POKORNEGA PELINKOi/EC Najboljši želodčni liker sveta. Od zdravniških avtoritet priporočen kot ugoden, tečen in Želodec jačujoč čisti biljni destilat. Eksponira u na tu krali m\i Odlikovan s 60 zlatimi, srebrnimi in častnimi kolajnami. Zastopnik za Kranjsko: Dobiva se povsod. ♦ 4"?aV Opomba!! Izvrsten glas našega elizira Pelinkovca je dal povoda, ca naša konkurenca prodaja pod istim in sličnim imenom siab?e — čaato zdravfn akodljiva — pijače. Rad. teya pazite na našo z za- konom zavarovano vinjeto in zahtevajte lzrecoo Pelinkovac Pokoru. Vac ostalo naj ao kot ponaredka zavrne. .\ Ed ni proizvajalec: Kralj. povi. dion. tvomiu likera preje 153 FRANJO POKORUT, Zagreb. Ustanovljeno leta 1802. h tisti, o katerem pr.ni znani in odlični kemik milne industrije, gospod dr. G. DEITE v Berlinu, da ima veliko pralno moč večjo nego milo ali milo in soda ne da bi se lotil perila. Jftinlos" pralni presek je torej najboljše kar se more rabiti za pranje perila, varuje perilo kar ^e najbolj da misliti, je poceni in daje 152 bliščečo beloto in je popolnoma brez duha« Zavuek 1 , kg stane nSa?~ •»«•• M ▼ia. Dobiva ^e v trgovinah z. drogerijami, kolonijalnim blagom in milom. Na debelo L. Mlolos, DaaaJ, L MSuerSastel 3. Statnait n tnjtvd 1 oblekmi aabe eaiesse iz starega komisnega blaga in volnenega lodna, nadalje tem nosi ve hlače tramvajskih uslužbencev in predelane vojaške zimske in poletne koce, kakor tudi stare vojaške čevlje in škornje po najnižji ceni pri L. Pi iSBsafan asa iamaf u I. 8 Ugodna prilika! Sode od finega špirita, iz hrastovega lesa, krasni izdelek to varne špirita, zelo močne in trpežne deloma popolnoma nove deloma enkrat rabljene, velikosti vsebine po 300, 350, 4J). 50) 1> 70) litrov za takojšnjo rabo vsakih vrst vina najboljše pripo-roćljivosti odda po prav n?zk»h soli Inih cnah tvrdkalv. A. Hartmanna nasl. Avg. Tomatlć, LJubljana, Marije Terezije cesta. 4415 eventualno tudi kot prodajalka papirnate in galanterijske stroke, IMa alnibe. Vstop s 1. februarjem, lahko tudi s 15. januarjem. Kje, pove upravništvo »Sloven* skega Naroda«. Si 9* Vljudno naznanjam, da priredim Jutri, v sredo. IZ. Jonu rja ca katero vljudno vabim vse cenjene g^ite, prijatelje in znance. predpnstni kroji in špehovka! Začetek ob 8. Vstop prost. Za obilen obisk se pr poroča 146 Beti ?iiko-Xos. izprašani optik Dragotin Jurman Ljubljana, Šelenburgova ulica št. 2 Vsak 3820 četrtek in vsako nedeljo vso noč odprta renovirana Kavarna 46 Najvljudneje se priporočata Viktor in iMarija Izlakar. Kapajle In zaiitevajte edino le je najboljši. Uavna zaloga pri Prvi slov, zalogi čaja in nima oa debelo v Išijasi, 147 ulica štev. 41. Št. 126. 1.56 C. kr. deželna vlada v Ljubljani je z razpisom z dne 1. t. m. št. 30794 ex 1909 z ozirorn na to, da se je v zadnjem času v Ljubi ani pripetilo več lučajev pasje stekline, odredila popis vseh v mestnem okrožju se nahajajočib psov. To popisovanje se bode vršilo dno 17.p 18. In 19. t. pri mestnem zglaševalnem uradu v navadnih uradnih urah. V tem času moraj<3 biti vsi psi naznanjeni in se bo proti onim posestnikom psov, ki bi to nazna> nilo opustili, postopalo kazenskim potom. Tudi se naznanja, da si mora posestnik psa, če se stalno preseli iz mestnega okrožja, izposlovati dovoljenje podpisanega magistrata, da sme psa vzeti seboj. Koniaču se je pod kaznijo naročilo, da mora vsakega, brez nagobčnika vjetega psa brez izjeme takoj pokončati. Mestni lagistrat ljubljanski, dne 10. januarja 1910. Zupanov namestnik: Veščina 1. r. 3C Zaloga moke Vinko imu mi« Kranj Peter NflJDIC Jarše i Liulljani: EmiDsta testa Z,»Sliki: tajen ulita 231. Naročila se sprejemajo v obeh skladi ičih in tudi v LJubljani, Dunajska cesta 32. — Telefon it 165. Karel Meglic lastnik tvrdke Lavrencič A DemieelJ. Žitna trgovina. 4452 BIŠIIEIE Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani. Stritarjeva ulica stav. 2. Mrninte« v Snlfatn, Catovcn, Tratn In Sarajevn. D«lni*ka fll»«nica II Hoaorvni fond 050.000 kron. i Sprejem 14 •krcstijc ti lat vkfi pt 4' IJ U| lanjc m pranji srečke n vrenostn papirje nek ml |2 k0 pt iaenen nraL 1 Izdajatelj in odgovorni urednik B.eto Pn. to.l.miek. lartnma in tisk »Karadns taksne«. 2570 3 9LF