Poštnina plačana v gotovini! Izdaja Delavska univerza Domžale, Kolodvorska c. 6. telefon 72-082. -Ureja uredniški odbor. Odgovorni urednik Karel KuSar. - Tehnični urednik Franc Ravnikar. — Izhaja dvakrat mesečno. Naklada 11.000 izvodov. — Za gospodinjstva v obči ni Domžale je glasilo brezplačno. Tisk: Delavska univerza Domžale. Domžale, 14. 5.1977 LETO XVI St. 8 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE D O M 2 A L E Zgodovinski 27. april OSVOBODILNA FRONTA - politična organizacija osvobodilnega boja v Sloveniji in istočasno fronta s funkcijo izvrševanja nove porajajoče se ljudske oblasti. Kako enostavno zveni ta stavek in kako globok je po svojem pomenu in vsebini. 27. april je bil dan, koje Komunistična partija Slovenije kot pobudnik in organizator zbrala ob sebi napredno misleče sile in jih povezala v fronto narodne osvoboditve. Ta dan so ustanovne skupine krščanskih socialistov, levega krila Sokola in naprednih kulturnih delavcev izkazale svojo zgodovinsko privrženost ljudstvu in ga popeljale v najtežji boj malega naroda proti moderno opremljenemu preštevilnemu sovražniku. Pozneje so se ustanovnim skupinam Osvobodilne fronte pridružile še druge politične skupine. Ustanovljen je bil Vrhovni plenum OF in izvoljen izvršni odbor. Že jeseni leta 1941 se je vrhovni plenum konstituiral kot Slovenski narodnoosvobodilni odbor. Vodena po Komunistični partiji Slovenije in Manifestu, sprejetem na Čebinah, je Osvobodilna fronta sprejela program, ki ga imenujemo tudi temeljne točke Osvobodilne fronte. Med drugim je v teh točkah bilo zapisano, da je zoper okupatorja potrebno voditi oborožen upor, da je to izhodišče za osvoboditev in združitev vseh Slovencev, da Osvobodilna fronta ne priznava razkosanja Jugoslavije in da deluje za slogo in enotnost jugoslovanskih narodov. Poudarjeno je bilo načelo samoodločbe in potreba po lojalnosti med političnimi skupinami v Osvobodilni fronti. V pričakovanju Titove štafete na ploščadi pred Veleblagovnico Izhajajoč iz temeljne usmeritve OF, ki je izbojevala ob široki podpori ljudskih množic osvobodilni boj, kot država v državi, kakor jo je imenoval pokojni Boris Kidrič, saj je imela svojo vojsko, svoje sodstvo, pobirala je narodni davek, slovenski narod je izpolnjeval njena navodila in sabotiral uredbe okupatorja, zato ker je bila to fronta, kije povezovala vse dobro misleče ljudi za prihodnost Slovenije. 36 let nas loči od tega zgodovinskega datuma. Kot je OF organizirala Slovence v patriotičnem boju proti okupatorju inje temu cilju podredila vsa hotenja, žrtve in aktivnosti, tako je po osvoboditvi združevala široke ljudske množice za obnovo in izgradnjo, za gospodarski razvoj in neodvisnost. Skozi vsa ta obdobja je zraslo v vrstah Osvobodilne fronte veliko število aktivistov, ki so bili nosilci novega delovnega poleta. Biti aktivist OF in kasneje SZDL ni bilo lahko. To so zmogli le predani ljudje, ki so vedeli, kaj hočejo in kakšnemu cilju sledijo. Le taki so lahko povedli množice v različne oblike boja za uresničevanje zastavljenih ciljev. Pravi aktivist je bil tisti, ki je živel in delal med ljudmi, z njimi čutil, se boril in jih usmerjal. Rasli in kalili so se v delovnih kolektivih, v akcijah v krajevnih skupnostih in v različnih organizacijah in društvih, rasli in razvijali so se v aktiviste sodobnega trenutka in časa samoupravne socialistične družbe na vseh področjih družbenega življenja. Tudi vsakoletno podeljevanje Priznanj Osvobodilne fronte slovenskega naroda pomeni oddolžitev za nesebično delo vsem tistim, ki so v teku revolucionarnega boja, povojne graditve in današnje stvarnosti vztrajali pri izvajanju postavljenih nalog in širili ideje, ki so bile sprejete v najtežjih časih naše zgodovine. To pomeni, da ob prazniku podeljujemo-Priznanja OF za to, ker hočemo med množico aktivistov poiskati tiste, ki so skušali s svojim delom dajati zglede drugim v neprestanem revolucionarnem dogajanju v naši samoupravni socialistični družbi. Marija Ivkovič DRAGI TOVARIŠ TITO! Komunisti občine Domžale zbrani na slavnostni seji Občinske konference Zveze komunistov Domžale, kjer smo v svojo sredo sprejeli 117 novih članov, ti pošiljamo najlepše pozdrave. Seja je bila organizirana v počastitev 40-letnice ustanovnega kongresa Komunistične partije Slovenije, 40-letnici tvojega prihoda na vodstvo Komunistične partije Jugoslavije in tvojemu 85. rojstnem dnevu. Naše čestitke in želje ob tvojih praznovanjih ne smejo biti samo manifestativna oblika naših trenutnih aktivnosti, ampak naša stalna prisotnost v vseh družbenopolitičnih dogajanjih v naši občini in celotni družbi Vemo tudi, da ti bo najlepše darilo naša aktivnost, naše delo, učenje. Obljubljamo ti, da bomo vso našo energijo prenesli na naše delo in aktivnosti, da bomo obujali in razvijali revolucionarne. tradicije, da bomo krepili bratstvo in enotnost, da se bomo borili za razvoj in krepitev našega samoupravnega socialističnega sistema. Komunisti iz občine Domžale, zlasti še novo sprejeti, ti želimo, da bi še dolgo vodil vse naše narode in narodnosti v miru in neuvrščenosti, da bi bil zdrav in zadovoljen z našim delom, mi pa ti obljubljamo, da bomo še bolj aktivni, da bomo še bolj uresničevali sprejeta stališča in da bomo še zvesteje sledili revolucionarnim potem naših borcev in tebe, dragi naš tovariš Tito. Komunisti občine Domžale SKLEP 0 PODELITVI REDA NARODNEGA HEROJA Komunisti občine Domžale in ostali predstavniki družbenopolitičnih organizacij, zbrani na slovesnosti ob 40-letnici ustanovnega kongresa Komunistične partije Slovenije, 40-letnici prihoda tovariša Tita na vodstvo KPJ in njegovem 85. rojstnem dnevu ter ob sprejemu U 7 novih članov v Zvezo komunistov, potrjujemo sklep, da se tovarišu TITU TRETJIČ PODELI RED NARODNEGA HEROJA. Domžale, dne 20. aprila 1977 Stališča in sklepi 6. seje občinske konference SZDL Domžale Osrednja tema 6. seje Občinske konference SZDL Domžale, 31. marca 1977 je bila OCENA URESNIČEVANJA SPREJETIH sklepov in stališč za uveljavljanje celodnevne osnovne šole v občini Domžale. Obravnavala je problematiko z vidika razrednega interesa delavcev, kar seveda zahteva tudi nadaljnje odklanjanje še nekaterih preostalih teženj po proračunskem urejanju področij, ki jih že intenzivno po-dnižbljamo. Težnje za proračunskim urejanjem področij družbenih dejavnosti, zlasti pa vzgoje in izobraževanja, kot obliko odtujevanja dohodka od delavcev, že dokaj uspešno uveljavljamo. Kljub vsemu pa velja družbenopolitično aktivnost naravnati tudi v tej smeri in tako krepiti samoupravni socialistični sistem. Konferenca je pri oceni uresničevanja sklepov glede celodnevne šole ugotovila znaten začetni premik, saj smo v občini v tem obdobju uspeli vključiti preko 15 % šolskih otrok v oddelke celodnevne šole, pri čemer je opozorila, da je dosedanji razvoj celodnevne osnovne šole dosežen le v mestu Domžale in da doslej še ni doseženo potrebno razmerje pri vključevanju otrok v to obliko na podeželju, kar seveda ne zagotavlja odklanjanja socialne neenakosti med otroci. V zvezi s tem je konferenca sprejela naslednje: - Celodnevna osnovna šola pomeni tudi reformo osnovne šole, zato je prav zaradi tega treba ugotavljati uspešnost otrok, ki so te oblike deležni v primerjavi z uspešnostjo otrok v šoli, ki te oblike nimajo ter je potrebno o učinkih celodnevne šole glede na uspešnost otrok seznanjati delavce in delovne ljudi - Konferenca resno opozarja, da je treba v aktivnosti preprečevati nekoordinirano in neusklajeno delo med posameznimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi, zlasti na področju gradnje stanovanj in zagotavljanja šolskega prostora. Uresničevanje samoupravnih planov mora potekati na podlagi poprejšnjega medsebojnega usklajevanja. - Konferenca je bila enotna, da je treba kar najbolj pohiteti z izdelavo predloga družbenega dogovora o uporabi družbenih sredstev za investicije v družbene objekte. Teze so obravnavale že vse samoupravne interesne skupnosti na vzpodbudo komisije in sveta za družbenoekonomske odnose pri Občinski konferenci ZKS in SZDL. - Pri uresničevanju sprejete politike in vseh programov je po mnenju konference zlasti potrebno, da se izvajalci programov (v tem primeru šole) odprejo do svojih krajevnih skupnosti in svojega okolja. Poleg oblike sodelovanja s starši so izvajalci v sistemu svobodne menjave dela in sredstev dolžni sodelovati na zborih delovnih ljudi. — Hitra rast prebivalstva, novih sosesk in uvajanje sodobne šole narekuje že sedaj družbenopolitično aktivnost za uresničitev planskega cilja glede nadaljnje izgradnje šolske mreže in kot pogoje zato podaljšanje samoprispevka delovnih ljudi. — Konferenca pričakuje od samoupravne interesne skupnosti za vzgojo in izobraževanje v občini, da na podlagi ocene, obravnavane na tej konferenci, seznani javnost preko občinskega glasila o dosedanjih rezultatih po obsegu in vsebini in da istočasno na podlagi razvoja politike posreduje delovnim ljudem konkretno zasnovo nadaljnjega razvijanja celodnevne osnovne šole v občini, pri čemer naj razvija maksimalno aktivnost za zagotavljanje te oblike otrokom tudi tam, kjer je do sedaj še niso deležni. — Vsa hotenja in aktivnost moramo navezovati na planske cilje in na ustvarjeni dohodek v materialni proizvodnji. To zahteva od slehernega investitorja skrajno racionalnost že pri sami projektni zasnovi, pa vse do uresničitve investicije. Varčevanje, ki naj ne bo v škodo funkcionalnosti, nam lahko zagotavlja več prostora za otroke vključene v celodnevne šole. — Družbenopolitična aktivnost za nadaljnji razvoj in uresničevanje reforme osnovnega šolstva, zlasti uvajanje celodnevne šole, mora zagotavljati vključevanje vseh delovnih ljudi in kar najboljše priprave za resnično demokratične razprave v združenem delu tako v TOZD, kot v krajevni skupnosti. V okviru Socialistične zveze so dolžne to aktivnost uresničevati vse družbenopolitične organizacije, medseboj usklajene, sicer pa v metodah aktivnosti samostojne. — V spletu vzgoje in izobraževanja ter priprave mladega človeka na uspešno delo in kot socialističnega samoupravljalca je tudi področje usmerjenega izobraževanja. Konferenca meni, da je še do konca tega polletja potrebno obravnavati tudi oceno uresničevanja sklepov glede usmerjenega izobraževanja. V zvezi s tem je potrebno, da samoupravna interesna skupnost pripravi oceno najkasneje do 15. maja 1977, zavzame stališča in vse skupaj posreduje občinski konferenci SZDL, da bi pravočasno opravila svoje delo. V nadaljevanju svojega dela je Občinska konferenca SZDL sprejela izoblikovane zaključke na seminarju v Kadršah. Poudarjeno je bilo, da ti zaključki služijo organizacijam SZDL kot orientacija za nadaljnje delo. Konferenca je potrdila tudi zaključni račun za leto 1976 in zapisnik nadzornega odbora. V razpravi so delegati tudi odločili, da se sprejme predložen finančni načrt v smislu zakonitega dotoka sredstev do konca prvega polletja. O vseh spremembah, ki bodo v drugem polletju nastale glede fi-nansiranja splošne porabe in tako tudi SZDL, pa je treba obvestiti delegate Občinske konference SZDL. Na končuje bil sprejet sklep, da je potrebno proučiti, ali je potrebno pri predsedstvu Občinske konference SZDL ustanoviti svet za proučevanje uresničevanja političnega sistema. OBČINSKA KONFERENCA SZDL DOMŽALE ZAKLJUČKI o družbenopolitični aktivnosti za pripravo in vodenje javne razprave o samoupravnih sporazumih SIS v menjavi dela in splošni porabi 1. Metoda priprav in organiziranja javne razprave bo potekala v skladu s samoupravnimi akti TOZD in KS ter zakonom o združenem delu. 2. Družbenopolitične organizacije - sindikat v TOZD in SZDL v KS - pripravijo program javne razprave z opredelitvijo kdaj, kje, kako, kdo in zakaj. 3. Družbenopolitične organizacije so dolžne, da se zagotovi največja možna mera demokratičnosti v javnih razpravah tako, da bodo delavci lahko povedali svoje mnenje in da bo vsem omogočeno razpravljanje. 4. Strokovne službe, zlasti poslovodni organi so dolžni, da se delavcem posreduje vsebino programov skupaj z lastnimi ocenami razmer v delovni organizaciji po zaključnem računu in na takšen način, da bodo delavci to razumeli. 5. Strokovne službe naj zagotavljajo tekoče zapisovanje vseh pripomb, vprašanj in predlogov že v samem procesu priprav na javno razpravo in v teku javne razprave, vse pripombe se bodo pošiljale na koordinacijski odbor za družbeno dogovarjanje in samoupravno sporazumevanje pri občinski skupščini 6. Obrazložitve programov v javni razpravi morajo biti pripravljene tako, da bo delavcem jasno, kaj je tisti del programov, ki se že tekoče izvajajo in kaj se v programih predlaga kot novo. 7. Delavcem je potrebno pomagati z ustreznim tolmačenjem pri njihovih opredelitvah o programih, ali so pripravljeni ob enakem deležu dohodka, kot lani podpreti programe SIS in predlog proračuna. Delavce je potrebno obvestiti, da posebna številka Občinskega poročevalca vsebuje vse programe s področja menjave dela in sredstev in da naj jih prečkajo še pred sklicem zborov v delovnih organizacijah. Prav tako jih je potrebno vzpodbujati, da bi že tudi vprašanja in predloge dajali v manjših enotah - skupinah in se nato odgovori podajo na zboru delovnih ljudi 8. Javno razpravo je potrebno organizirati tudi s te strani da bodo delavci lahko dobili širši vidik od svojega lastnega, zlasti pa posvečati pozornost, da strokovne službe pri posredovanju vsebine in obsega programa ne bodo uporabljale starega načina izražanja, kot da je samoupravno sporazumevanje „obremeni-tev" gospodarstva in ne kot menjava, kot to omogoča zakon o združenem delu. 9. Kritiko na storitve in usluge izvajalcev družbenih dejavnosti ne kaže dušiti; družbenopolitične organizacije pa so dolžne pomagati delavcem, da bo kritika konstruktivna in ne posplošena, ali da bi se poskušala posploševati oziroma izkoriščati s strani posameznih, ki jim samoupravni odnosi ne ležijo. 10. V okviru razprav o samoupravnih sporazumih je potrebno vključiti tudi železniški in luški promet in elektrogospodarstvo ter pri tem izpostaviti, da na področju elektrogospodarstva v letu 1977 samoupravni sporazumi ne prinašajo obveznosti. 11. Strokovne službe naj zagotovijo, da bo cilj razprave s pojasnili izpostavljen na konkretnem primeru. Recimo ob sprejetju predlaganih samoupravnih sporazumov bi delavec z osebnim dohodkom x prispeval za vsako dejavnost x % in skupaj X % ali dinarjev. 12. Vpeljati je potrebno prakso, da izvajalci programov družbenih dejavnosti ne bi le enkrat letno poročali o uresničevanju programov, ampak da bi se skozi leto srečevali v organih samoupravljanja, kadar bi to bilo na dnevnem redu. Enako, kot v delovnih organizacijah, naj bi se razprave organizirale tudi v krajevnih skupnostih s tem, da delovni ljudje ne bi razpravljali o vrednosti teh programov in zagotavljanju sredstev zanje, ampak bi se prvenstveno osredotočili na svoje lastne plane in na predlagane programe po obsegu, kraju in času, ki zadevajo njihovo krajevno skupnost. Predsedstvo obč. konference SZDL Predsedstvo obč. sveta Zveze sind. Domžale Nova proizvodna hala TO KO Domžale V počastitev letošnjih jubilejev in praznika 1. maja je delovni kolektiv TO KO dal svojemu namenu novo proizvodno halo. Slovesnost je bila 29. aprila in so ji mimo predstavnikov družbenega in političnega življenja naše občine, nekdanjih direktorjev in celotnega kolektiva, prisostvovali tudi Andrej Verbič - predsednik Gospodarske zbornice SRS, član sveta federacije Viktor Avbelj in član predsedstva SRS Tone Bole. - lastna sredstva 12,760.000 din - kredit Lj. banke 10,000.000 din - inozemski kredit 6,840.000 din Projektant je bil Biro 71 Domžale, izvajalec del pa GIP OBNOVA, katerima je tov. Okršlar izrekel zahvalo za solidno opravljena dela. Predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Andrej Verbič je pozdravil delovno zmago kolektiva TOKO in druge uspehe, ki jih dosega na domačem in tujem tržišču. V novih obratih bodo delovni pogoji boljši in tudi sodobna oprema bo omogočala kvalitetne izdelke Gostje in delavci na otvoritvi nove proizvodne hale TOKO Domžale dročju predstavlja vrhunsko kvaliteto. Naj poudarim le-to, da bo v letošnjem letu kar 18 naših delovnih organizacij prejelo visoko mednarodno priznanje — Zlati merkur, kar pomeni uveljavitev v mednarodnem gospodarskem življenju in kar ni nepomembno za nadaljnji razvoj in mednarodno menjavo dela. V vaši delovni organizaciji ste vprašanju kvalitete in oblike dali nedvomno veliko pozornost. O tem priča podatek, da ste za svoje proizvode dosegli vrsto domačih in tujih priznanj, kar 22 najvišjih od-ličij na domačih sejemskih prireditvah, številne pa tudi v tujini, med katerimi velja omeniti srebrn pokal Instituta za promocijo, eleganco in prestiž iz Londona. Vse, kar ste dosegli v dosedanjem razvoju ne sme vzbuditi samozadovoljstva, ampak mora pomeniti pobudo za naprej, trden boj za boljšo kvaliteto, za boljše delovne rezultate, skratka za napredek." Nato je sledil kulturni program, v katerem sta nastopila recitator Milan Marinič in Stabljanski oktet. Slovesnost je bila zaključena, s podelitvijo plaket delavcem, ki delajo v TOKO že 20, 30 in več let. Tako se je tudi delovni kolektiv TOKO vključil v praznovanje in k slovesnosti dodal še pomembno delovno zmago, ki pomeni boljše pogoje za delo in doseganje še boljše kvalitete in s tem uveljavljanja v mednarodni delitvi dela. r l Občni zbor LB — podružnice Domžale Po pozdravnih besedah je Tone Okršlar, v. d. direktorja orisal dosedanji gospodarski razvoj na področju usnjarsko-predelovalne industrije v naši občini, ki sega v čas med obema vojnama. Začetki obrtne proizvodnje so po vojni prerasli v industrijsko, ki je kmalu dobila vidno mesto v domžalskem in jugoslovanskem gospodarstvu. Kljub temu, da je delo dolga desetletja ohranjalo pretežno ročni značaj in da je bil proizvodni program vedno povezan z velikim številom izdelkov in zaradi modnega značaja mnogokrat menjan, je vendar v zadnjem obdobju TOKO dosegel pomembne uspehe na domačih in tujih tržiščih. Delovni kolektiv je na široko odprl vrata tudi izvozu, saj je v lanskem letu izvozil za 1,794.449 dolarjev na zapadna in vzhodna tržišča, pojavlja pa se tudi v deželah v razvoju in to v Libiji in Kuvajtu. Vendar si je 600-članski kolektiv zadal nalogo, da zgradi moderno halo, v kateri bodo izdelovali predvsem potovalne izdelke, in si s tem pridobi nujno potrebne skladiščne prostore, kajti proizvodnja, ki je sezonskega značaja, potrebuje primerne in velike skladiščne prostore. Tako je bila zgrajena nova proizvodna hala, ki ima okoli 4.000 kv. m. Celotna vrednost znaša 29,600.000 din, od tega predstavljajo sredstva za strojno opremo 8,400.000 din. Viri sredstev so bili naslednji: Še posebej se je zadržal pri vprašanju surovin, saj jih slovensko gospodarstvo ne more nuditi v tolikšni meri, kot bi bilo to potrebno. Zaradi tega je po njegovem mnenju potrebna široka povezava navzven, predvsem pa je potrebno iskati izhod v kvaliteti, ki tudi dosedaj kolektivu ni bila tuja, kar pričajo mnoga domača in mednarodna priznanja. V nadaljevanju govora se je tov. Verbič dotaknil samoupravljanja in delitve po rezultatih dela. To je sedaj tisto, kar moramo krepiti in potem rezultati ne bodo izostali. ..Dosedanja praksa je pokazala, da visoko kvalitetni izdelki uspešnih delovnih organizacij združenega dela najdejo možnost plasmaja na vsakem še tako zahtevnem tržišču in da so konkurenčni.Seveda je za to potrebna vrhunska kvaliteta. Sodim, da ste prav vi v eni izmed panog slovenskega gospodarstva dokazali, kaj je vrhunska kvaliteta in da vaši izdelki na kateremkoli tržišču in da so konkurenčni Seveda je za to potrebna vrhunska kvaliteta. Sodim, da ste prav vi v eni izmed panog slovenskega gospodarstva dokazali, kaj je vrhunska kvaliteta in da vaši izdelki na kateremkoli tržišču s svojo kvaliteto in obliko vzdržijo tekmo z ostalimi izdelki, o čemer govorijo tudi vaši izvozni dosežki. V usnjarski industriji pomenijo nekaj več le vrhunski izdelki, v katere je vloženo mnogo znanja, mnogo ustvarjalne sposobnosti, mnogo novega v oblikovanju, kar prav na tem po- Na 10. občnem zboru Ljubljanske banke — podružnice Domžale so izvoljeni delegati obravnavali poslovanje banke v lanskem letu, razpravljali o uresničevanju postavljenih nalog v prvem letu srednjeročnega planskega obdobja in o tem, kako bo potekalo poslovanje v letošnjem letu. Iz podanih poročil je bilo razvidno, da je banka dobro zaključila poslovanje v preteklem letu in da so doseženi rezultati veliko večji, kot pa so bih planirani. Tako se je bilančna vsota od 690,675.000 din v letu 1975 povečala na 980,579.000 din, kar predstavlja 42 %. Takšno povečanje pa je imelo za posledico, da je LB - podružnica Domžale lahko močno sodelovala tudi pri naložbah v delovnih organizacijah in s krediti omogočala redno poslovanje delovnih organizacij. V razpravi, ki jo je vodilo delovno predsedstvo - Vinko Pecelj, Francka Marinšek in Franc Lapaj-ne - so sodelovali: predstavnik Ljubljanske banke Bojan Maher, predsednik izvršnega sveta skupščine občine Domžale Viljem Drža-nič, direktor podružnice Albin Klemene, Miro Varšek, Milan Likar, Božidar Habič, Slavko Bajec, Miha Brinšek, Herman Breznik, Franc Roglič in člani delovne skupnosti Vsi so poudarili, da je podružnica bila prisotna v domžalskem gospodarstvu in da je skušala s svojimi sredstvi reševati odprta vprašanja naložb, kakor tudi vplivati na razreševanje mnogih finančnih vprašanj. Predsednik izvršnega sveta Viljem Držanič je opozoril na to, da je podružnica bila prisotna pri izdelavi srednjeročnega programa razvoja in da se vseskozi zaveda velikega pomena investicij, ki jih izvajajo delovne organizacij. Opozoril je na to, da moramo biti v sedanjem obdobju vedno prisotni pri reorganizaciji bančnega in kreditno monetarnega sistema, saj bo od tega v veliki meri odvisen nadaljnji razvoj domžalskega gospodarstva. Tudi ostali razpravhalci so bili mnenja, da je bilo v preteklem obdobju veliko narejenega in da bo potrebno pomagati kolektivu, da bo še nadalje uspel izvajati naloge, ki jih sprejemajo posamezni organi podružnice. Tako so bili na podlagi predloženega programa in razprave sprejeti med ostalimi naslednji predlogi sklepov, kot napotilo za delo izvr- (Nadahevanje .ia 4. strani) (Nadaljevanje s 3. strani) Silnega odbora in ostalih odborov, ki zastopajo komintente oziroma delovne organizacije in varčevalce: meri odvisen nadaljnji razvoj domžalskega gospodarstva. Kakršnokoli drugačna rešitev bi pomenila drobitev denarnih sredstev, kar pa ni ne v interesu Delegati so na 10. zboru Ljubljanske banke - podružnice Domžale razpravljali o mnogih vprašanjih te denarne ustanove v naši občini in sprejeli tudi sklepe o nadaljnji organiziranosti prvenstvena naloga izvršilnega odbora mora biti usmerjena v to, da bo reorganizacija dala pogoje za ustanovitev temeljne banke, kajti od tega bo v veliki delovnih organizacij in ne občinskega gospodarstva; - glede na to, da so skoraj vse delovne organizacije v investicijah, morajo vsi pomagati pri tem, da se zagotovijo sredstva za pokritje letošnjih obveznosti, ki predstavljajo skoraj 30 milijard S din. Ta sredstva bo mogoče zbrati in s tem omogočiti tudi nadaljnje kreditiranje pod ugodnejšimi pogoji; na področju komunalne in stanovanjske izgradnje je potrebno zasledovati takšno politiko, ki bo pomagala razreševati nekatere probleme iz preteklosti in ki bo v bodoče pozitivno vplivala tudi na sam življenjski standard delovnih ljudi; na področju kreditne politike za stanovanjsko izgradnjo je potrebno še naprej odobravati posojila za gradnjo individualnih hiš ali nakup stanovanj, ker bodo s tem rešeni mnogi problemi delavcev in socialna varnost zaposlenih; poslovanje je potrebno približati delovnim ljudem oziroma varčevalcem in v ta namen čim-preje zgraditi ekspoziture v Domžalah, na Viru, v Trzinu in Preserjah - Radomljah ter agencijo v Moravčah. To bo omogočilo, da varčevalci in ostale stranke ne bodo izgubljali po nepotrebnem časa in tudi vrste, ki se sedaj pojavljajo na poštah, kjer delovni ljudje dvigajo osebne dohodke s hranilnih knjižic, bodo odpravljene; — še naprej se je potrebno prizadevati za razširitev hranilne službe na posameznih šolah in urejevati izplačila osebnih dohodkov v samih delovnih organizacijah preko delavcev podružnice oziroma za to pristojne službe — izvršilni odbor bo moral rešiti vprašanje obrestnih mer, ki so zmanjšane, vendar v razponu. Zaradi tega bo potrebno sprejeti tako politiko, ki bo najbolj gospodarna in istočasno spodbudna za vse, ki sodelujejo z banko. O tem bo potrebno obveščati vse komintente, kot tudi varčevalce in tiste, ki pričakujemo najrazličnejše kredite. Na zaključku je bila izvoljena tudi delegacija za 22. zbor Ljubljanske banke, ki jo sestavljajo: Miro Varšek — Papirnica Količevo, Slavko Bajec - Tosama in Nina Kotar - Napredek Domžale. O izvrševanju sklepov bomo obveščali delovne ljudi in občane v našem glasilu. ar Slovesnosti v občini ob letošnjih praznovanjih Delovni ljudje in občani so v naši občini organizirali vrsto najrazličnejših slovesnosti ob letošnjih jubilejih: 40. obletnici ustanovnega kongresa KPS, 40. obletnici prihoda tovariša Tita na vodstvo KPJ, 85-letnici njegovega rojstnega dne, ob 27. aprilu, dnevu ustanovitve OF slovenskega naroda in delavskem prazniku 1. maju. Proslave, svečane seje, shodi in srečanja v delovnih organizacijah in krajevnih skupnostih nam dovolj zgovorno kažejo, da smo dojeli vsebino in zgodovinski pomen tega, kar je tako odločilno vplivalo na našo stvarnost. Srečanja s predvojnimi komunisti in revolucionarji so nas popeljala v čas, ko so bili postavljeni temelji naše narodne svobode, ko je med zatiranjem zažarela iskra upora, ko seje dvignil k uporu izkoriščeni delavec, obubožani kmet in preganjani izobraženec. Mnogo je bilo izrečenih prisrčnih besed, v katerih je bil prizvok spoštovanja do tistih, ki so stopili na barikade in ostali na mejnikih svobode tudi takrat, ko je bilo najhujše. Vendar se besede niso ponavljale, čeprav so imele isti izvir, ker so se zlile v mogočno reko hotenj in svobodne ustvarjalnosti Spomini na ječe, na bajonete, na vihro krvave vojne, na delavni polet na ruševinah požgane in izropane domovine, na odločnost proti vsem, ki so kakorkoli hoteli kratiti našo svobodo, so bili živi in Slavnostna seja občinske konference ZKS Osrednja proslava ob letošnjih jubilejih je bila 20. aprila, ko je bila slavnostna seja Občinske konference ZK in predsedste družbenopolitičnih organizacij v Kinodvorani v Domžalah. Ob tej priliki je bila v Glasbeni šoli odprta razstava o delavskem in revolucionarnem gibanju v naši občini. Na otvoritveni slovesnosti je dr. Miroslav Stiplovšek orisal razvoj delavskega gibanja v naši občini, se zadržal na velikih stavkah v tridesetih letih in ljudsko-frontnem gibanju, ki je značilno za obdobje koncem tridesetih let. V svojem nagovoru je povezal dogodke, ki so povezani z razvojem Komunistične partije v naši občini, z delovanjem v času ilegalnega dela komunistov in priprave ljudskih množic za boj za narodno in socialno svobodo. Osvetlil je delo tistih, ki so se zavedali poslanstva masovnega gibanja in ki so organizirah velike shode, kot je bil shod Ljudske fronte na Taboru nad Ihanom, na Limbarski gori in drugod, poudaril njihov pomen in načrtno delo med množicami, ki so ob napadu na našo državo pripeljali do množične vstaje. Slavnostno sejo je pričel Peter Košir, ki je pozdravil vse udeležence, novosprejete člane v ZK in prisotne goste, med katerimi sta bila mimo vidnih borcev, revolucionarjev in predvojnih komunistov, tudi Miha Marinko in Viktor Avbelj-Rudi. v njih je bil izrečen prisrčni trenutek slovesnosti in kraja, kjer so bile besede izrečene. Več kot petdeset srečanj, pa vendar povsod vedri obrazi, sproščenost, zahvala komunistom, revolucionarjem, vizionarjem naše sedanjosti in povsod ena sama velika želja, da bi s po vseh poteh vodil tako smelo, kot že 40 let tovariš TITO. Svobodni smo in to je prišlo do izraza, ne samo v besedah, ampak tudi v kretnjah; mladost in svobodna pomlad je zajela vse in porojevala tudi odločenost, da bomo stali na braniku, ki pomeni našo enotnost, enakopravnost in nosi s seboj najbolj humano prepričanje, da smo vedno pripravljeni za sodelovanje z vsemi, da se zavedamo zgodovinskega poslanstva besed: Proletarci vseh dežel, združite se! V teh sestavkih, kijih objavljamo, bomo skušali povzeti nekaj misli s posameznih srečanj, toda to ne pomeni, da nismo prisotni vsi, saj smo se vendar srečevali, saj smo bili povezani z mislimi in hotenji, da vsi mislimo enako in da imamo pred seboj isti cilj: izpričati našo zavest in spoznanje, da bomo skupaj in združeni lahko premagali vse tisto, kar bomo srečevali na naši poti v bogatejši jutrišnji samoupravljalski dan naše socialistične stvarnosti Sekretar komiteja Občinske konference ZKS Domžale tovariš Milan Narat med svečanim govorom v Kinodvorani. V ozadju Harmonikar-ski orkester glasbene šole Član Svela federacije tovariš Miha Marinko v razgovoru z dr. Miroslavom Stiplovškom na razstavi v Domžalah Izvajanje tovariša Koširja je bilo posvečeno 117 novosprejetim članom v ZK, ki so bili sprejeti v 31 osnovnih organizacijah ZK v občini. Ko je govoril o nalogah komunistov v današnjem času, je izhajal iz dela KPJ v najtežjih časih in poudaril, da so naloge vseh članov ZK danes podobne tistim, ki so bile postavljene pred člane organizacije v vsem času od ustanovitve naprej. Res je, da je delo drugačno, da so spremenjeni tudi pogoji, saj je v svobodi lažje graditi in ustvarjati, vendar pa se lik. komunista ni spremenil, kot se niso spremenile njegove odgovornosti in dolžnosti. Borba za uveljavljanje samoupravne demokracije terja tudi danes to, da se komunisti morajo neprestano izobraževati, se pojavljati v vseh sredinah idejno usposobljeni in v zgodovini KPJ iskati vzore za svoje delo. „Od komunista se zahteva, da se uči in razmišlja, da bi lahko delal med množicami in da bogati svoje znanje v vsakodnevni praksi, da vidi življenje okoli sebe in da zna povezovati teorijo marksizma z vsakodnevnim bojem za samoupravne odnose v sleherni sredini in okolju," je dejal tov. Košir. Sekretar komiteja Občinske konference ZK Domžale tovariš Milan Narat pa je spregovoril o zgodovinskem boju delavskega razreda za svoje pravice in o tem, da se še danes v svetu borijo mnogi narodi za tisto, kar smo pri nas izbojevali v vihri II. svetovne vojne in revoluciji. Zadržal seje pri na Čebinah sprejetem Manifestu, njegovi vsebini, ki nam mora tudi danes pomeniti osnovni dokument pri uresničevanju naših prizadevanj za sožitje med jugoslovanskimi narodi, kot tudi pri naši politiki sožitja med vsemi narodi in državami v svetu. Stobljanski oktet je nastopal na mnogih svečanostih v okviru letošnjih praznovanj „Ce smo se pred 40 leti borili za nacionalno in socialno svobodo, za kulturni obstoj našega naroda, potem se moramo danes v svobodni domovini bojevati za večjo materialno osnovo, za pravilno delitev ustvarjenega dohodka, za združevanje raziskovalnega in proizvodnega dela in za takšne medsebojne odnose, ki bodo upoštevali tako znanstvene, kot samoupravne dosežke," je med drugim poudaril tov. Narat. V nadaljevanju se je dotaknil negativnih pojavov, ki se odražajo v mnogih sredinah, kjer še niso dojeli, da tudi v današnjem svetu obstojajo nasprotja v političnem in ekonomskem smislu, da tudi pri nas nekateri še vedno mislijo ..malomeščansko" in skušajo v imenu samoupravljanja odločati o razvoju naše družbe in idejne družbene biti. Vsem takim moramo povedati, da smo proti njim, in da je Zveza komunistov dovolj močna, da izbojuje velike bitke, kot jih je ob pomoči naprednih sil v vojnem in povojnem obdobju." Le v socialistični samoupravni skupnosti živeči narodi in narodnosti so lahko močni in odporni v boju proti vsemu tistemu, kar bi znotraj in od zunaj želelo spodkopavati in zatreti našo sedanjo družbeno ureditev." Ko govorimo o tovarišu Titu kot generalnemu sekretarju KPJ oziroma ZKJ, kot ustvarjalcu naše družbene stvarnosti, kot revolucionarju, strate- gu in tvorcu neuvrščene politike v svetu, potem govorimo o velikih uspehih naše socialistične revolucije, potem v njegovem delu iščemo vsebino in smisel boja nas komunistov in vseh naprednih tokov naše družbe, saj nam pomeni neusahljiv vir izkušenj, naukov, znanja in revolucionarne zagnanosti, ki jo bijemo vsi komunisti in delovni ljudje širom Jugoslavije danes in jo bomo morah tudi jutri. Naša partija sije pridobila vidno mesto med delavskim razredom z uspehi in stvarnimi rešitvami mnogih pomembnih vprašanj. Tako je pojem tovariša Tita in njegov boj postal stvar nas vseh in edini smo si v tem, da revolucija ni stvar posameznih vizionarjev, ampak je že zdavnaj postala stvar delavskega razreda in bo večna spremljevalka na naši poti, ki tudi v bodočnosti ne bo lahka, kajti naša revolucija še traja in pod Titovim vodstvom bomo izbojevali vse tisto, kar smo sprejeli v zadnjem obdobju, ki smo ga opredelili z zakonom o združenem delu, s katerim bomo dogradili medsebojne odnose na vseh področjih dela in življenja." Po končanem kulturnem programu, v katerem sta sodelovala Harmo-nikarski orkester Glasbene šole pod vodstvom prof. Majde Golob in Stobljanski oktet pod vodstvom Karla Leskovca, je bila podelitev Priznanj OF in tovariško srečanje. ZVEZNA ŠTAFETA V DOMŽALAH * „Tvoja zasluga je, da so komunisti pred 40. leti spoznah, da je za rešitev narodov edina pot v združevanju vseh demokratičnih sil, ki jim je pri srcu usoda jugoslovanskih narodov in da je jamstvo mednarodnega miru in zaščita malih narodov v kolektivni obrambi vseh ogroženih narodov proti fašizmu. Tvoja zasluga pa je tudi, da mi mladi danes živimo v svobodi. Borba naših narodov in narodnosti za osvoboditev, za neuvrščenost, za prijateljstvo med narodi se nadaljuje in tudi mladi sodelujemo v njej. Vodil si nas, vodiš nas in vodi nas še vnaprej tako uspešno, dragi tovariš Tito. Mladi iz občine Domžale ti želimo, da bi še dolgo vodil vse naše narode in narodnosti v miru, da bi bil zdrav in zadovoljen z našim delom, mi pa ti obljubljamo, da bomo še bolj aktivni, da bomo še bolj uresničevali sprejeta stališča in da bomo še zvesteje sledili revolucionarnim potem naših borcev in tebe, dragi tovariš Tito." To je odlomek iz pisma tovarišu Titu, ki smo ga mladi iz Domžal poslali ob sprejemu Zvezne štafete mladosti. Prostor pred Veleblagovnico je bil okrašen v znamenju jubilejev, ki jih v letošnjem letu praznujemo in sicer: 40-letnico ustanovnega kongresa Komunistične partije Slovenije, 40-letnico prihoda tovariša Tita na čelo Partije, njegov 85-rojstni dan. 35-letnico SKOJ-a in 30-letnico Pionirske organizacije. Mladina in pionirji, ter ostali občani so že okoli druge ure napolnili prostor in prisluhnili kulturnemu programu, v katerem so sodelovale folklorne skupine, dekliški pevski zbor, recitatorji in godba na pihala. Vzdušje je bilo zelo prijetno, vsi pa smo komaj čakali, kdaj se bo prikazala štafeta. Mladi iz Organizacije za tehnično kulturo-radioklub - so nas sproti obveščali, skozi katere kraje in vasi naše občine štafeta gre, nosilci pa so nestrpno pričakovali štafeto na križišču v Domžalah. Nosilec štafetne palice je bil pionir iz Osnovne šole Venclja Perka, kije palico prinesel na oder na ploščadi. Prisotni so s ploskanjem in mahanjem z zastavami in napisi pozdravili prihod štafete, ki so jo spremljali brigadirji, člani teritorialne obrambe, predstavniki telesnokulturnih organizacij, vojaki, pionirji, taborniki in mladinci ter predstavniki Organizacij tehnične kulture. Prebrano je bilo pismo tovarišu Titu, nato pa je štafetno palico prevzel brigadir in jo ob navdušenem ploskanju ponesel skozi središče Domžal do Slaščičarne Bistrice, od koder smo jo domžalski mladinci Mladina iz vse občine se je zbrala pred Veleblagovnico da sprejme pozdrave za predsednika Tita pospremili do Šentjakobskega mostu, kjer smo jo predah mladincem iz Most. Sprejem zvezne štafete je le ena izmed naših akcij, kijih organiziramo v letošnjem letu, v počastitev jubilejev. Vendar jubileje ne bomo 10 praznovali le z manifestativnimi akcijami, temveč smo sklenili, da bomo z delom na vseh področjih praznovali obletnice ter obenem dokazali, da mladi marsikaj zmoremo. Akcije Vsi za večjo storilnost, tekmovanja za najboljšo 00 ZSMS, sodelovanje z JLA, z družbenimi organizacijami in društvi imajo skupni cilj: čim uspešneje izvajati sklepe in stališča, ki smo jih sprejeli na 9. kongresu ZSMS. Naše uspešno delo na vseh področjih bo najlepši prispevek k praznovanju letošnjih obletnic. Stafetna palica s pozdravi našemu najljubšemu slavljencu za rojstni dan Zavedamo pa se. da bomo le s skupnimi močmi, s sodelovanjem z našimi starejšimi tovariši ustvarjalno prispevali k boljšemu jutri. Radi bi čim dosledneje sledili revolucionarnim potem naših predhodnikov in tovariša Tita ter s tem opravičili njegove besede: ,,Srečna je družba, ki ima tako mladino, kot je naša." V. G. PROSLAVA V PAPIRNICI KOLIČEVO POSVEČENA VELIKI STAVKI PAPIRNIC AR JEV Na sestanku osnovne organizacije ZK so ob prisotnosti članov Občinskega komiteja in gostov Miha Marinka, Viktorja Avblja-Rudija, Franca Zupančiča—Marjana, predvojnih komunistov Ludvika dr. Kovača in Stankota Starina ter ostalih sprejeli v Zvezo komunistov nove člane in jim podarili spominske knjige. Osrednja slovesnost pa je bila pred tovarno, katere so se udeležili tudi predstavniki družbenega in političnega življenja občine, med katerimi sta bila tudi narodna heroja Mirko Jerman in Franc Avbelj-Lojko. Poseben pozdrav pa je veljal vsem prisotnim delavcem, ki so sodelovali v veliki stavki papirničarjev leta 1935. S svečane proslave v Papirnici Količevo, katere so se udeležili tudi delavci, ki so sodelovali v veliki stavki leta 1935 „ležKe razmere, ki so vladale takrat na Slovenskem, nizke mezde, neurejeni delovni pogoji, prepovedano sindikalno organiziranje in stalno šikaniranje delavcev je tudi delavce Bonačeve papirnice pripeljalo do tega, da so začeli stavkati. Neposreden povod za začetek druge največje stavke v tistem obdobju pa je bila nenadna odpustitev Franca Bukovca- kovino-strugarja, ki ga je poslalo na delo v tovarno vodstvo Komunistične partije za Slovenijo. Skoraj dva meseca trajajoča stavka, ki je imela močno podporo tudi med kmeti v bližnji in daljnji okolici, se je za delavce ugodno končala. Čeprav ni uspelo stavkajočim izbojevati kolektivne pogodbe, so vendar uspeli, da je bila priznana strokovna organizacija, izvoljenih 6 delavskih zaupnikov z namestniki, za 10 % povečane mezde, Stanko Starin, predvojni komunist je odkril spomenik, ki so ga postavili delavci Papirnice v spomin na veliko stavko urejene delovne razmere in da bodo vsi stavkajoči ponovno dobili delovna mesta. Stavka je dobila veliko odmevnost v slovenski javnosti in napredni listi so pisali, da bodo delavci lahko dosegli svoje pravice, če bodo svojo strokovno organizacijo nenehno tudi notranje krepili. Brez dvoma pa je k doseženim uspehom same stavke v veliki meri pomagala tudi Komunistična partija, ki je bila žc tedaj močno prisotna v dobro organiziranih celicah, kot je bila v Dobu. V spomin na veliko stavko je bil odkrit tudi spomenik, ki ga je odkril Stanko Starin. Spomenik ni samo obeležje stavke, ampak tudi velika odgovornost za zaposlene, da izpeljejo največjo investicijo v občini -postavitev kartonskega stroja III., ki bo omogočil še večjo uveljavitev Papirnice Količevo v občinskem in celo jugoslovanskem merilu. Slovesnost so strnili s kulturnim programom, v katerem so sodelovali recitatorji, pevci DKUD Svoboda Mengeš in Mengeška godba. ODKRITJE SPOMINSKE PLOŠČE IN POLOŽITEV TEMELJNEGA KAMNA V MORAVČAH Moravče so bile v nedeljo. 17. aprila, prizorišče dveh slovesnosti: pred Partizanskim domom se je zbralo veliko občanov ob odkritju spominske plošče predvojnemu komunistu Ivanu PUSTOTNIKU, pri Osnovni šoli pa je bil položen temeljni kamen za novo telovadnico. Prisotne goste, med katerimi sta bila narodni heroj Mirko Jerman in Franc Zupančič-Marjan. je pozdravil Maks Zaje. Sekretar komiteja Občinske konference ZKS Domžale Milan Narat je v svojem govoru poudaril zgodovinski pomen ustanovnega kongresa Komunistične partije na Čebi-nah, pomembnost sprejetega Manifesta, kije bil časovno pogojen in kije pokazal edino pot, ki je vodila k zmagi delavskega razreda in to preko narodnoosvobodilnega boja in revolucije. Moravska dolina je bila v pravem pomenu besede zibelka partizanstva, saj je rojevala borce in v vaseh nudila gostoljubje partizanskim enotam, ki so delovale ali pa prihajale preko tega območja. „Rdeča Rusija" osvobojeno ozemlje v prvih letih vojne - hrani mnogo spominov na ljudi in junaška dejanja, pomeni tisto obdobje v naši zgodovini, ki nam je še vedno blizu, pa čeprav je povezano z mnogimi težkimi in bolečimi trenutki. Med take ljudi, ki so vodili politično delo, je spadal tudi Ivan Pustot-nik, ki je leta 1937 kot invalidski upokojenec prišel v Moravče. Tovariš Ivan se je rodil v revni kmečki družini 1893. leta v Hotiču pri Litiji. Že kot 15-letni deček se je zaposlil v Železarni Štore, bil med prvo svetovno vojno na ruski in soški fronti, po vojni pa je našel zaposlitev v rudniku v Po končani slovesnosti pred Partizanskim domom v Moravčah je krenila kolona pionirjev in ostalih udeležencev proti osnovni šoti Zagorju. Med rudarji se je začel njegov boj za delavske pravice in že leta 1919 je bil sprejet v Komunistično partijo, leta 1925 pa je postal sekretar partijske celice v Zagorju. Sodeloval je v vseh bojih za pravice, vendar se je leta 1936 ponesrečil v rudniku. Tako, kot seje preje srečeval z vidnimi člani partije, se je tudi v Moravčah sestajal z nosilci partizanskega boja in njegov dom je postal partizanska javka. Po osvoboditvi je bil prvi predsednik Krajevnega ljudskega odbora Moravče in sekretar partijske celice. Za svoje revolucionarno delo je prejel visoka odlikovanja, saj je vse življenje delal za napredne ideje. Spominska plošča je le skromna zahvala za vse njegovo revolucionarno delo in bo dajala svetal zgled, kako je potrebno delati za bogatejši jutrišnji dan. Predsednik skupščine občine tovariš Jernej Lenič polaga temeljni kamen za novo telovadnico v Moravčah POLOŽITEV TEMELJNEGA KAMNA ZA NOVO TELOVADNICO pomeni uresničevanje programa za izgradnjo šolske mreže v naši občini. Predsednik skupščine Občinske izobraževalne skupnosti Peter Gubane je zbranim dejal, da smo končno le prišli do tega, da bomo zgradili v občini tiste šolske objekte, ki smo jih sprejeli ob izglasovanju prvega in drugega samoprispevka. To je naša obveza, čeprav se moramo zavedati, da je ravno področje šolstva tisto, ki zahteva vedno nove objekte. Toda tu gre istočasno za reševanje tudi telesnokulturnih vprašanj, saj bo nova telovadnica odpirala velike možnosti tudi delovnim ljudem in občanom za razvijanje mnogih telesnokulturnih dejavnosti, ki sedaj niso imele primernega prostora. Da smo v naši občini z zbranimi sredstvi zgradili toliko šolskih objektov, gre zahvala vsem družbenim dejavnikom, ki so plodno in tvorno sodelovali in vsem tistim, ki jim je bila zaupana dolžnost, da iščejo mimo samoprispevka še dodatna sredstva. Danes ugotavljamo, da z izgradnjo telovadnic v Moravčah, na Brdu in dokončanje šole v Krašnji iz drugih virov, ostane samo še šola Venclja Perka v Domžalah, za katero pa bomo naredili vse, da jo bomo prihodnje leto lahko začeli graditi. Tovariš Gubane je opozoril, da bo potrebno še veliko dela tudi v interesnih skupnostih, saj se bo morala tu krepiti naša delegatska zavest. To pa pomeni, da smo vsi poklicani, da skrbimo za reševanje teh vprašanj na območju celotne občine. Naj šola postane središče šolskega, kulturnega, telesno-kulturnega, kulturno-tehničnega in družbenega življenja v krajevni skupnosti", je zaključil tovariš Gubane. Nato je predsednik skupščine občine Jernej Lenič ob položitvi temeljnega kamna poudaril, daje danes praznik za vso Moravsko dolino in da je to najlepše darilo mladini ob letošnjtfi jubilejih. Mladim je zaželel, da spremljajo gradnjo objekta, izvajalca del GIP Obnova pa je pozval, da čimpreje zgradi objekt, kjer bo mladina lahko nabirala tudi moči in energijo za svoje delo. V kulturnem programu, tako pri odkritju spominske plošče Ivanu Pustotniku, kot pri položitvi temeljnega kamna, so sodelovali številni recitatorji, ki jih je pripravil Janez Vresk, pevski zbor in godba na pihala, kiju je vodil Miro Capuder. Številni udeleženci na obeh prostorih so dokazali, da Moravska živi in se trudi za napredek in za nadaljnjo izgradnjo svojega kraja ob spominjanju na dela svojih rojakov—revolucionarjev, ki so pomagali ustvarjati današnjo stvarnost. PARTIZANSKE TEHNIKE IN TISKARNE NA DOMŽALSKEM OBMOČJU V OBDOBJU 1943-1945 Učenci Osnovne šole Šlandrove brigade so pripravili v počastitev obletnic zanimivo razstavo, ki je prikazovala organizacijo partizanskega tiska na domžalskem območju. Na otvoritvi razstave so bili prisotni nekateri organizatorji partizanskih tehnik in predstavniki političnega in družbenega življenja naše občine, narodni heroji in učitelji šole. Razstavo je pripravil zgodovinski krožek, ki ga vodi Marcela Stiplovšek. Učenci so zbrali veliko gradiva in se pogovarjali s tovariši, ki so vodili ali pa delali v teh tiskarnah Navzoče je pozdravil ravnatelj šole Vinko Cedilnik in v priložnostnem govoru orisal pomembne spomenike naše revolucije in posebej poudaril vehko dolžnost ravno prosvetnih delavcev, katerih naloga je, da posredujejo mladi generaciji resnico o našem narodnoosvobodilnem boju in o vsem tistem, kar je bilo povezano s samim bojem: rast narodnoosvobodilnih odborov in mnogi drugih dejavnosti, med katerimi je tudi partizan-, sko tiskarstvo velikega pomena. Posebej pa seje zahvalil tudi nekdanjemu vodji partizanskih tehnik in tiskarn Karlu Zupančič-Žanu in tiskarju Lojzetu Praprotniku-Samu za njune prispevke in pričevanja o delu na našem območju in pomoči, da so bih posneti vsi objekti, kjer so delovale partizanske tehnike. Gradivo razstave je pomembno tudi zaradi tega, ker je v celoti zajelo to pomembno dejavnost v naši občini med NOB. V kulturnem programu so sodelovali mladinski pevski zbor, Stobljan-ski oktet in recitatorji šole. SLOVESNOST V LEKU MENGEŠ S svečano sejo in sprejemom mladih v vrste Zveze komunistov, so 16. aprila v mengeškem obratu farmacevtsko-kemične tovarne LEK proslavili letošnje jubilejne obletnice. V organizaciji zelo aktivne kulturne skupine osnovne organizacije mladih in ob sodelovanju DKD Svoboda Mengeš so pripravili kulturni program. Poleg tega je Fotokino klub Mavrica iz Radomelj postavil razstavo dokumentov NAŠ KRAJ v NOB, ki jo je odprl narodni heroj Franc Avbelj-LOJKO. V prazničnem vzdušju sončnega popoldneva in ob koračnicah Mengeške godbe so se nato delavci zbrali v znani partizanski vasi Kolovec in ob spomeniku padlih v Rudniku, Tovarišica Marija Avbelj-Nadja je prisotnim opisala tragične dogodke v začetku leta 1945, v katerih so izgubili življenje borci in aktivisti kamniškega okrožja. Organizatorji proslave, člani osnovne organizacije ZSMS, pa so položili venec na spomeniktragično preminulih. Peter Roje Na prijateljskem srečanju delovnega kolektiva delovne organizacije LEK Mengeš so obujali spomine na tragedijo v rudniku Marija Avbelj Nadja, Franc Avbelj Lojko in Jakob Zanoškar Saki PRAZNOVANJE V DOBU m»»OJII lOMMIST MARTIN KOiZU n u mu - ti. ii iui I IJtSOH Mil. km m. Jt »tioHu rm ».trutu uti io it MH4J4U lum j DELOVNI LJUDJE, OBČANI, MLADINA! Slovesnost ob 40. obletnici shoda Ljudske fronte na Taboru nad Ihanom pomeni osrednjo proslavo v naši občini. Na tem srečanju bomo obudili spomine na težka leta, v katerih se je rojevala udarna moč delavcev, kmetov in inteligence, združena v enotni LJUDSKI FRONTI, ki je v aprilskih dneh leta 1941 prerasla v Osvobodilno fronto slovenskega naroda. Velikega shoda se je pred štirimi desetletji udeležilo preko tisoč ljudi, ki so sledili klicu komunistov in revolucionarjev in v senci bajonetov izpričali svojo delavsko in narodno pripadnost. Ko bomo po štirih desetletjih odkrili spomenik v spomin na to srečanje, je naša DOLŽNOST, da pridemo na Tabor in da se oddolžimo tistim, ki so snovali našo svobodo in se s kleno petjo dvignili v uporu in niso omagali ne v boju in ne v izgnanstvu. SVOBODNI smo in zaradi tega izpričajmo našo zavest s tem, da bomo PRIŠLI 21. maja na TABOR in 22. maja k Jamarskem domu na GORJUŠI. Z našo prisotnostjo obogatimo cvetoči maj, mesec naše svobode, mesec naše sedanjosti in oprimo pogled v še srečnejši jutrišnji dan. Pripravljalni odbor PROGRAM slovesnosti ob 40. obletnici shoda Ljudske fronte na Taboru Sobota, 21. maja: - ob 18. urina TABORU nad Ihanom ODKRITJE spominskega obeležja ob 40. obletnici shoda Ljudske fronte - srečanje mladine in občanov ob 40. obletnici ustanovnega kongresa KPS - kulturni program in obujanje spominov ob tabornem ognju Nedelja, 22. maja: - ob 10. uri OSREDNJA proslava pri Jamarskem domu na GORJUŠI - pozdrav udeležencem - slavnostni govor - kulturni program: združeni pevski zbori, recitatorji in godbi TOVARIŠKO SREČANJE z udeleženci shoda Ljudske fronte pred štiridesetimi leti Na spominskem obeležju na Taboru nad Ihanom, ki bo ostal pomnik kasnejšim rodovom bo napis: NA TEM MESTU JE BIL 23. MAJA 1937 VELIK SHOD LJUDSKE FRONTE, Kl GA JE V BOJU ZA NACIONALNE IN SOCIALNE PRAVICE DELOVNIH LJUDI IN PROTI FAŠISTIČNI NEVARNOSTI ORGANIZIRALA KPS. OB 40—LETNICI KPS ZGODOVINSKO DRUŠTVO ZA SLOVENIJO Sekcija za krajevno zgodovino Skupščina občine in Kulturna skupnost Domžale bodo organizirali 19. in 20. maja v Kinodvorani v Domžalah SIMPOZIJ SLOVENSKIH ZGODOVINARJEV O KRAJEVNI ZGODOVINI Na simpoziju o krajevni zgodovini in 25-letnici KRONIKE, časopisa za slovensko krajevno zgodovino, bodo s svojimi prispevki sodelovali: dr. Miroslav Stiplovšek, Jože Žontar, Mirina Zupančič, dr. Ferdo Gestrin, Katica Kobe-Arzenšek, dr. Vasilij Melik, dr. Janko Pleterski, Ivan Vidali, dr. Tone Ferenc, dr. Metod Mikuž, Vladimir Žumer Olga Janša-Zorn, Marjan Matjašič, dr. Janko Prunk, dr. Milan Ževart in Vera Vodušek-Starič. Vidni slovenski zgodovinarji bodo obdelali zgodovino domžalskega območja vse do današnjih dni. VABILO MLADIM ŠPORTNIKOM IN STARŠEM Dne 25. maja 1977 popoldan ob 17. uri bo v dvorani Komunalnega centra športno zabavna prireditev, kjer bomo razglasili šolske občinske zmagovalce. Izbrali bomo tudi športnika občine za leto 1977. Na prireditvi bodo sodelovali znani slovenski športniki in športni komentatorji. Za prijetno razpoloženje bodo poskrbeli mladi glasbeniki. ZTKO občine Domžale Domžalska alpinistična odprava v Taurus Člani Alpinističnega odseka Planinskega društva Domžale dosegajo v zadnjem času vedno večje uspehe. Alpinistični odsek obstaja takorekoč že od same ustanovitve PD Domžale in je bil prva leta zelo aktiven in uspešen. Kasneje je začela dejavnost upadati, z njo pa se je manjšalo tudi število članstva, dokler ni 1. 1964 odsek popolnoma propadel. Šele čez šest let so se znova pokazale težnje po ponovni oživitvi te panoge v Domžalah. Odsek je v letu 1970 štel enega alpinista in štiri pripravnike. Kmalu se je pokazalo, da je to število za samostojen odsek občutno premajhno, še posebno, ker so bili vsi člani še neizkušeni. Naslednje leto so se zato, kot Alpinistična sekcija organizirali v okviru AO Kamnik. Naslednja leta so bili med najaktivnejšimi alpinisti v Sloveniji. Opravili so prve vzpone v Centralnih Alpah (Mont Blanc, Monte Rosa, Matterhorn), vedno bolj uspešni pa so bili tudi doma, kjer so preplezali več prvenstvenih smeri in opravili več težkih ponovitev. Stane Klemene se je udeležil jugoslovanske alpinistične odprave v Kavkaz. V teh letih sta bila načelnika najprej Stane Klemene, nato pa Slavko Šikonja. Uspehi so se kar vrstili, najbolj pa je v alpinistični javnosti odjeknil uspeh domžal-sko-kamniške naveze (Klemenc-Pollak—Kramar), ki je v sto urah prva pozimi preplezala Zajedo v Šitah. To je bil eden največjih dosežkov jugoslovanskega alpinizma v naših stenah. Število članstva se je počasi večalo in tako smo na po- budo AO Kamnik 1. 1975 ustanovili Alpinistični odsek PD Domžale. Zaradi še vedno skromnega članstva, smo bili prisiljeni sodelovati z AO. Mengeš, ki je bil ustanovljen istočasno. Sodelovanje se je izkazalo za zelo uspešno. Za prvega načelnika je bil izbran Matjaž Veselko. Največ pozornosti smo posvetili uvajanju mladih v naše vrste. Stane Klemene se je udeležil jugoslovanske alpinistične himalajske odprave na Makalu 1. 1975. V 1. 1976 je bil Slavko Šikonja udeleženec jugoslovansko-poljske odprave v Hindukuš in je tam osvojil 7492 m visok vrh Nošaka. Sorazmerno visoka kvaliteta se je seveda odrazila tudi v kvantiteti. Letos nas je že enaindvajset in se lahko pripravljamo na še večje dosežke. Tako bomo v 1. 1977 organizirali prvo samostojno alpinistično odpravo. Naš cilj je doslej slabo raziskana gorska veriga Taurus v Mali Aziji. Številne, še deviške stene, nam nudijo obilo možnosti za prvenstvene smeri. Udeležencev odprave bo deset, v baznem taboru pa bomo ostali mesec dni. Odprava bo v juliju in avgustu. S to odpravo bomo kronali svoje uspešno delo v zadnjih letih, počastili pa bomo tudi štirideseto obletnico ustanovitve KP Slovenije, štirideseto obletnico prihoda tov. Tita na čelo KPJ oz. ZKJ ter petinosemdeseto obletnico rojstva našega velikega voditelja. M. V. C V. TEKMOVANJE OB PRAZNOVANJIH tekmovanje V počastitev 85. rojstnega dne maršala tita in 40-letnice njegovega prihoda na Celo kp Jugoslavije V okviru širokega programa tekmovanj s katerimi bodo strelci proslavljali 85. rojstni dan maršala Tita in 40-letni co njegovega prihoda na ček) kp Jugoslavije je Strelska družina TRZIN na pobudo Občinske strelske zveze Domžale izvedla 25. marca v Trzinu I. TRIM tekmovanje v streljanju z zračno puško. Tekmovanja se je udeležilo 14 ekip s skupno 52 tekmovalci. Uvrstitev ekip: I. SD Trzin - 700 krogov, 2. SD DOMŽALE - 646 krogov, 3. „univer-SAL" Ljubljana - 604 krogi, 4. SD trzin II. - 603 krogi, 5. trak Mengeš - 598 krogov, 6. FILC Mengeš II. - 498 krogov, 7. TAMIZ Mengeš-466 krogov, 8 ZRVS Mengeš-jug -463 krogov, 9. SD MENGEŠ - 462 krogov, 10. OLJARNA Vir II. - 452 krogov, 11. FILC Mengeš I. - 435 krogov, 12. OLJARNA Vir I - 404 krogi, 13. SD Mengeš - sekcjja LOKA - 401 krog in 14. MELODIJA Mengeš - 367 krogov. Najboljši posamezniki: Andrej Perne - 185, Franci Mušič -178, Tomo Habat - 172, vsi trije iz SD Trzin, Dominik Grmek - 169, Janez Juvan, st. - 166, oba SD Domžale, Bojan Mušič - 166, Vilko Kralj - 165, oba SD Trzin, Maks Hrovat - 165, SD Domžale, Zvone Poje - 161, SD Mengeš, Dušan Hamberger - 159 SD Trzin. KARATE-DROŽDEK PRVI V nedeljo, 24. aprila, je bik) v Rimskih Toplicah slovensko prvenstvo v karateju za mladince in sicer po posameznih kategorijah. Tekmovanje je bilo uspešno za domžalske mladince, saj je v lanski kategoriji zasedel prvo mesto Damir DROZDEK, v polsrednji pa 3. mesto Branko KRNJAK. V srednji kategoriji je bil kandidat za naslov Zlatko Durkin, vendar je bil zaradi premočnega udarca diskvalificiran. Damirju Droždku želimo veliko uspeha na državnem prvenstvu. slavko SonUg VABILO Ob letošnjih praznovanjih, ki jih praznujemo v spomin na naše obletnice, VABIMO flubitelje KARATEJA, da si ogledajo demonstracije in zaključni del I. dela občinskega prvenstva, ki bo v NEDELJO, 15. maja 1977 ob 15. uri v dvorani Komunalnega centra v Domžalah. Vstop prost. Vabljeni!