Ivan Gams Evropska energetska bilanca in jedrska energija Evropa dobiva še vedno največ energije iz premo- ga. Evropskim državam (s Turčijo in brez SZ) je dal 1.1955 premog 69,6 odst. vse proizvedene (in 63,3 odst. vse uporabljene) energije, 15,3 odst. (oz. 13,4 odst. uporabljene) energije so dobile iz lignita, 2,5 odst. (12 odst.) iz petroleja, 1,4 odst. iz prirodnega plina, 11,2 odst. (oz. 9,9 odst.) pa je odpadlo na hi- droenergijo. Povprečni letni narast energetske proizvodnje je v srednje in zahodnoevropskih državah 2,3 odst., v vzhodnoevropskih državah, kjer forsirajo industrijo, pa nekaj nad 3 odst. Tem povečanim potrebam pa evropski premogovniki ne morejo več zadostiti. Pre- mogovne zaloge (brez SZ) sicer cenijo na 424 mili- jard ton in ob letni produkciji okrog 600 do 700 mili j. ton nakopanega premoga še ni nevarnosti, da bi se zaloge kmalu izčrpale. Toda večina premogovnikov je starih in morajo kopati premog v vedno večjih glo- binah, kar podražuje proizvodne stroške. Glavni, zdaj že stari premogovniki zato ne dvigajo več proizvodnje. Velika Britanija in Zah. Nemčija, oba zelo močna pro- ducenta premoga, zadnji čas nekatere vrste premo- gov že uvažata, predvsem iz ZDA, Francija pa uvaža znatne količine premoga iz Nemčije. Povečano potroš- njo energije zato krijejo zadnji čas predvsem hidro- energija, petrolej in prirodni plin. V razdobju 1937— 1953 je narastla poraba energije za približno 23,5 odst., to povečano energijo pa so dobili: 6 odst. iz premoga in lignita, 11 odst. iz nafte, vse ostalo pa je odpadlo na hidroenergijo. Hidroenergetska produkcija pa se odlikuje po ne- stanovitnosti in njeno naraščanje ni neomejeno. Okrog 4/5 vsega porabljenega petroleja mora Evropa (brez SZ) uvažati. L. 1953 je prišlo 93 odst. vsega uvože- nega petroleja skozi Suez, to je iz Bližnjega Vzhoda. Kako pa je preskrba z Bližnjega Vzhoda odvisna od političnih dogodkov, smo spoznali posebno med zad- njo sueško krizo. Nova najdišča nafte v Lombardiji, južni Franciji, na Spodnjem Avstrijskem, v Madžarski, v Nizozemski, v Zah. Nemčiji in v naši državi v Sla- voniji in Banatu zaenkrat še ne obetajo, da bi zmanj- šala uvoz v Evropo. Petrolej izvažajo samo Avstrija, Romunija in Madžarska, vse ostale države pa so pasivne. Produkcija prirodnega plina zelo hitro narašča (v Evropi brez SZ od 1949 do 1953 za 20 odst.), vendar je energija, proizvedena iz njega, med ostalimi še ved- no majhna. Hitro naraščajoča in cenena hidroenergija pa ima dve slabi lastnosti. Močno je odvisna od stanja voda, posebno pri pretočnih hidrocentralah, prostorno pa je navezana na pretežno gorati svet s precejšnjimi padavinami. Večje ravninske reke si je tehnika pod- vrgla šele nedavno, tako da ima Evropa še vedno dve glavni področji hidroenergetske produkcije, Alpe in Škotsko-Skandinavsko višavje. Med njima je pre- del, kjer je poraba in produkcija energije največja in kjer je k sreči tudi največ premogovnih ležišč (An- glija, severna Francija, Belgija, Nemčija, Češka, Polj- ska). Termoelektrarne dajejo tu daleč največ elek- trike.1 Južno od Alp je energetsko pasivno področje, ker manjka premoga in hidroenergije. Premog za ter- moelektrarne morajo dovažati od daleč. Sem spada večina Španije, južna Francija, del Italije in Grčije. V Evropi (brez SZ) je v dobi 1949t—1953 potroš- nja in proizvodnja hidroenergije narastla za okrog 11 odst. Energetiki pa že računajo, kdaj bo tega na- raščanja konec. Razen Avstrije in jugovzhodnih evrop- skih držav bo namreč hidroenergetski potencial rek kmalu povsem izkoriščen, v industrijsko visoko razvi- tih državah že prej kot v 20 letih, v ostalih prej kot v 30 letih. Odkar je razvoj tehnike omogočil prenos elektrike na večje razdalje, je zato razumljivo, da skušajo države z veliko potrebo po energiji in z že dokaj izkoriščenimi vodnimi silami z bilateralnimi do- govori ali pa v okviru ZN finansirati gradnje hidro- elektrarn v revnejših deželah in jo od tam uvažati. Iz dnevnega časopisja nam je poznan projekt Yougelex- port. V tej komisiji, ki je v okviru Evropske ekonom- ske komisije ZN, se naša država dogovarja z Italijo, Avstrijo in Zah. Nemčijo o finansiranju gradenj hi- drocentral v naši državi, kjer je vodni potencial raz- meroma še malo izkoriščen. Da ima naša država v primeri s sosedami veliko hidro in drugih energetskih rezerv, kaže naslednja tabela: Madžarska Italija Grčija Bolgarija Romunija Albanija Avstrija Jugoslavija (Slovenija V srednje in zahodnoevropskih državah računajo, da se proizvodnja hidroenergije podvoji približno v 10 letih. V Jugoslaviji pa je narast še hitrejši, saj je narastla produkcija elektrike od 1.1939 do 1.1956 od 1173 na 5046 mili j. kWh, to je na 430 odst. V Slo- veniji se je povečala proizvodnja elektrike od 1. 1946 do 1. 1956 približno za 4-krat (hidrocentrale: od 288 na 307 in termoelektrarne od 152 na 600 milij. kWh). i Leta 1955 je odpadlo v Evropi brez SZ in vzhodno- evropskih držav od proizvedene elektrike okrog 60 odst. na termoelektrarne. V Jugoslaviji so leta 1956 termoelek- trarne proizvedle 43,2, hidroelektrarne pa 56,8 odst. vse elektrike. V Sloveniji je odpadlo tega leta za hidrocen- trale 68,5, na termoelektrarne pa 31,5 cdst. o S o < 'nT! k s s - &-a - N G C S ' £ S : 2 2 6 ' 5 6 27 3 33 65 Ä«? , hUr s-> a> - 560 795 174 295 242 1385 ' 245 J Ä ca o tb tu ,Q S? CD (D OD tj