i
i
“3-2-Ranzinger” — 2010/5/6 — 11:07 — page 1 — #1 i
i
i
i
i
i
List za mlade matematike, fizike, astronome in računalnikarje
ISSN 0351-6652
Letnik 3 (1975/1976)
Številka 2
Strani 77–79
Pavla Ranzinger:
NEKAJ NEBESNIH POJAVOV V LETU 1976
Ključne besede: astronomija.
Elektronska verzija: http://www.presek.si/3/3-2-Ranzinger.pdf
c© 1975 Društvo matematikov, fizikov in astronomov Slovenije
c© 2010 DMFA – založništvo
Vse pravice pridržane. Razmnoževanje ali reproduciranje celote ali
posameznih delov brez poprejšnjega dovoljenja založnika ni dovo-
ljeno.
ASTRONOMIJA gS
52-
NEKAJ NEBESNIH POJAVOV VLETU 1 9 7 6
MRK
Delni Sončev mrk bomo lahko opazovali 29.apri1a. Luna bo na-
vid eznona čel a Sonce ob 09hS9m z za hodnest ran i (s 1 . 1). Do 11h3Om
bo zakrila 64 odstotkov Sončevega premera - to bo naJvečja stop-
nja mrka. Luna se bo postopoma spet umikala in ob 13hOSm bo na
vzhodni strani zapustila Sonce . Navedeni časi so izračunani za
Ljubljano, za druge kraje Slovenije bo nastopil ta mrk največ
štiri minute prej ali pozneje.
Le iz zelo omejenega področja Afrike, Male Azije in Sovjetske
zveze bodo ta mrk videli kot kolobarjasti Sončev mrk.
Dne 13.maja ob 20h16m se bo Luna dotaknila Zem1jine sence na
svojem spod njem robu (sl .2). Začel se bo delni Lunin mrk. Ob naj-
večji stopnji, t.j. ob 20hS4m bo zatemnjenih 13 odstotkov Lunine-
ga premera. Luna bo zapustila Zemljino senco ob 21h33m in mrk se
bo končal.
ZENIT
PRVI STIK
ZENIT
t
S1.
ZENIT
ZADNJI STIK
77
PRVI STIK
ZEML.JINA SENCA
Slo 2
PLA NE T 1
9
78
Merkur, ki kro ž i od pl anetov najbl ižje Soncu, je pri-
meren za opazovanj e le okoli datumov, ko se navidez-
no najbo lj oddalj i od Sonca . Vidimo ga zjutraj, pred
Sončevim vzhodom, ko se za opa zo va lca z Zem lje od-
ma kne najb olj pr oti zahod ni stra ni in to rej vzide
pred Soncem. Zv eč er po zahodu Sonca ga vidimo, ko
se navidezno odma kne proti vzhodn i strani in zahaja
za Soncem . Merkur bo jutra nji pla net oko l i 16. I I .,
15 . VI . i n 7. X. , ve čer n i pa okoli 7 .1 ., 28 .IV.,
2G.VIII. i n 20 . XII.
Venera je skora j dvakra t bol j oddalje na od, Sonca
kot Merku r in je za t o mn ogo prim ernejš a za opazova-
nj e . Ko t Danica bo vi dn a od jan ua r ja do maja, kot
V e č e rni ca pa od avgusta do konca l e t a.
d
Mars bo v prv em t ro m e s e čj u v ozvezdju Bika i n bo
v za četku vide n vs o n o č . Apr ila ga bomo videli v
ozvezdju Dvoj č ko v, zahajal pa bo ved no prej - sre-
di apr~la že ob 01 h25m. Od maja do druge polovice
junija bo v ozve zdju Raka , 5 .VII. pa bo že navidez -
no bli zu z vezde Regul v Levu. V avgustu ga bomo
lahko opazovali le še v zgodnjih večernih urah v
ozvezdju Device. Od oktobra do konca leta ne bo
viden.
Jupite r bo zahajal v januarj u v ozvezdju Rib okol i
polnoči, potem pa vedno prej . Ap ril a in maja ne bo
viden . Sredi junija bo vz šel v ozvezdju Ovna po dru-
gi uri zjutraj. Ko nec julija bo viden že vs o drugo
polovico noči . Tedaj bo v ozvezdj u Bik a, kjer se bo
zadrževal do konca leta. Od okt ob ra naprej bo viden
vso n o č .
Satur n se bo vse leto gibal v ozvezdju Raka. V za-
četku leta bo viden vso noč. Postopoma bo zahaj al
vedno prej, ta ko bo v maju viden le še ·pr vo polovi-
co n oč i. Julija in avgusta ne bo viden. V septem -
bru bo vzhajal Satu rn v jutranj ih urah . V oktobru
ga bomo lahk o opazovali v drugi polovici noči. V
de cembr u bo vzhajal v v e č e r n i h ur ah.
UTRIN KI
Ko Zemlja zaide v r oj meteor skih delcev , lahko opazujemo po-
večano število utrin kov. Del ci raja potuj ejo skozi vesolje po
vzporednih poteh, ki jih zaradi perspekt ive vidimo tak o, kot da
izh ajajo i z iste točke - rad ianta mete ors kega raja. Pona vadi se
roji imenujejo po ozvezdju, kjer se na ha j a radiant raja.
Povečano število utr i nkov lahko opazujemo okoli datumov :
3 .1. (Quadra ntidi) , 22.IV. (Lirid i) , 4 .V. (Eta Aquar id i) , 30 .VII .
(Delta Aquaridi), 12.VIII. (Pe rzeidi) , 22 . X. ( Or io ni di ) , S . XI.
(Tauridi), 16. XI. (Leon id i), 13 . XII. (Gem inidi) in 22. XII.
(Ursi di).
Pav~a Ra n z i n ger
79