★
PRIMORSKEGA DNEVNIKA
Trst, 4. junija 1950
St. 21 - Leto II.
JOSE DEL BARI O
Odprto pismo Politbiroju Centralnega komiteja Komunistične partije Španije
Eden izmed vodilnih Španskih komunistov Jose del Bario, kovinar, bivši član Centralnega komiteja oKmuni-stičm partije Španije in delegat CK KPS na VI. in VII. kongresu Kominterne, je poslal Politbiroju CK KP Španije odprto pismo, v katerem kritizira revizionistično politiko CK VKP (b) in današnjega vodstva španske partije. Pismo se glasi:
«Od časa do časa me napadatp v vaših dolgočasnih tednikih ,Mundo Obrero’ in ,Luita\ Trdili ste, da sem agent Hitlerja, Mussolinija in Falange. Trdili ste tudi, da sem agent angioame-riškega vohunstva. Zdaj kaže nedvomno zaradi mojega stališča, ki očitno nasprotuje gonji, katero so.sprožili šefi KP ZSSR Proti Jugoslaviji — da znova čutite potrebo neizprosno obsuti •fie z vašimi običajnimi žalitvami ki so, kakor vedno, polne 8 rob osti.
Zaradi vseh teh laži bi vas lahko spravil v kočljiv položaj, Vendar pa se za zdaj omejujem na to, da odgovorim na vaše l*ži s političnimi argumenti.
Za resnično svobodno in ljudsko republiko brez diktata od zunaj
Čudite se, da menim — kar sem razločno povedal vedno, kadar se mi je nudila priložnost — da če se španski komunisti in socialisti revolucionarji, z njimi pa vsi napredni ljudje, zanimajo (kar drži) za rešitev glavnih problemov, ki se pojavljajo kot posledica nove strukture sveta, ki se je začela kovati med vojno proti nacifašizmu, tedaj nas zlasti zanimajo in so pose-13 e j naši tisti problemi, ki so stopil) na plan od trenutka, k0 je Kominform brezobzirno napovedal vojno Jugoslaviji. To so tudi nail problemi, ker je skupni cilj našega boja proti fašizmu v Španiji; upostaviti resnično- svobodno in ljudsko republiko, zares svobodno, popolnoma odvisno, da bo sama odločala, o
gospodarskem in političnem značaju svoje notranje ureditve, da b0 sama odločala o političnih, gospodarskih, kulturnih in drugih stikih s tujino. Skuppj z delavskim razredom naših proti-j
fašističnih narodov smo nerazdružljivo povezani s tem ciljem.
Ko bi bili mi v vojni zmagali, ko bi bili premagali fašizem V Španiji, se ne bi spremenilo niti naše marksistično stališče o mednarodni solidarnosti v odnosih med državami ljudske demokracije in protifašističnimi narodi, niti naše neomajno odobravanje načela proletarskega internacionalizma. Da pa se to stališče ne bi izmaličilo, kakor se je izmaličilo pri vas, mi ne bi privolili v diktat od zunaj, celo ne, če bi prihajal od naših najvišjih prijateljev. To stališče, ki nam narekuje, kakšna bodi mednarodna solidarnost in odobravanje načela proletarskega in-ternackmalizma, ne bo izmaličeno: ne danes, ko je treba popolnoma organizirati združeno in centralizirano akcijo naših narodov v boju proti fašizmu ter za demokratično in ljudsko republiko v Španiji, ne jutri, ko bodo naši narodi z našo pomočjo in neposrednim sodelovanjem obračunali s fašizmom in si znova priborili republiko. Vi pa ste s svojo zmedeno, nemarksi-stično politiko, ki je nenehno razdruževala in ki nikoli ni bila španska, bolj kakor kdor koli doslej preprečili to organizacijo združitve in centralizma.
Proti tistim, ki bi se radi šli kuislinge
Med velikimi primeri, ki naj jih Spanci črpajo iz jugoslovanskega primera, je osnovno vprašanje odnosov: kakšni naj bi bili ti odnosi med socialističnimi deželami ljudske demokracije? Sele ko človek na lastnem vprašanju spozna metode španskih kominformistov, lahko vidi, v kaj bi se Španija spremenila, če bi se uresničile vaše pretenzije in če bi vi prevzeli Bierutovo vlogo. Zato lahko vaši očitki na naslov Racionalizma
5iINA3NCI raSHOMHd
fitoistov’ vplivajo samo/ na tiste, ki še niso sptozmali, da iSSaK-ci]a narodov proti kapitalističnemu imperializmu tako zelo naravna, revolucionarna, mednarodna, med nami pa tako mark3i-stieno-leninistifina. Do jste reakcije mora fatalno priti pri kakem narodu ki se, potem ko si je V krvavi vojni proti nacifašiamu pi iboril svobodo, znajde pred novim in nepričakovanim proti-marksističnim pojavom, da si skuša socialistična dežela (ali dežela, ki se tako imenuje) edino na temelju pravice močnejše* ga podrediti yse male države, ki so tako ali drugače nastopile
jV socializem. Ko bi bili mi v nagi vojni zmagali in ko bi se bul znašli v podobnem položaju kakor Jugoslovani, nihče ne bi mogel preprečiti naše revolte, čeprav smo globoko hvaležni Sovjetski zvezi za prejeto pomoč/ Množice bi se same potrudile, da bi brezobzirno odstranile yse tiste med vami, ki bi se hoteli igrati kvislinge.
Bodočnost evropskega in svetovnega socializma je tesno povožena * zmago v boju, ki ga bijejo jugoslovaoski komunisti
Jeza vam zastira poglej ker veste, da se komunistom in socialistom «3,pira pot, ideja o namenu skupnega proučevanja glavnih problemov, ki stopajo pred nas, da bi posamez in kolektivno pomagali pojasniti te probleme Spancem. Drznem si pripomniti, da je naša dolžnost prispevati naše številne izkušnje, ki so zello važne. Tak/o bomo po možnosti pripomogli, da bomo našli pravilno rešitev. Drznem si to trditi, ker verujem, da je bodočnost evropskega in svetovnega socializma tesno povezana z zmago v boju, ki ga tako hrabro bijejo jugoslovanski komunisti, v boju, ki jim je bil vsiljen na političnem In na ideološkem področju. To prepričanje se širi med našimi tova, riši U dneva v dan. Raivoj, karakteristika tega boja vpričo širokih množiCj ki jih je treba zainteresirati in jim pojasniti, da bodo lahko do kraja sledile razvoju, nas bo privedel do uspehov neprecenljive pozitivne vrednosti. Te uspehe bo španski socializem v zelo veliki meri uporabil.
Jas in mnogi tovariši, ki niso m nočejo postati antikomunisti, niti protisovjetsko razpoloženi elementi, ki pa so politično dovolj razgledani in revolucionarno izkušeni, da razumejo zgodovinski pomen Jugoslovanskega vprašanja’, mi vsi verujemo, da je to vprašanje povezano z nami vsemi. Jugoslovanski borci, Uti so bili v Španiji in ki so nam pomagali v boju proti fašizmu, so pravilno postavili problem, ko so se sestali v Beogradu, da bi kolektivno temeljito odgovorili na lažna poročila obtožnice budimpeštanske fars? proti Ralku. Vaše obrekovanje teh jugoslovanskih borcev proti fašizmu pa je žalitev časti za vse komuniste in vse protlfaišlste Španije sploh.
Očitno postaja, da kakor je bilo vprašanje republikanske Španije leta 1830. stvar vsega naprednega človeštva, ne pa privatna zadeva Spancev, tako je zdaj resnica o novi Jugoslaviji stvar delavskega sveta, ki se bori za napredno bodočnost, za svobodo in mir med narodi, ki si vladajo sami in ki so solidarni in nesebični. To nj samo privatna zadeva jugoslovanskih protifašistov. T0 vpraišanje neposredno zanima delavski In demokratični svet dežel in vsake dežele na svetu. Imenujete nas >tito-iste’ in nas hočete s tem žaliti, čeprav nismo mi krivi, da je Stalin (avtor slavne fraze o Španiji) prevzel nase ln na svojo Partijo velikansko odgovornost za začetek obdobja vojskovanja med socialističnimi deželami. Logična posledica tega je slabitev in razcep delavskega demokratičnega in prot (imperialističnega gibanja v vsaki posamezni deželi in na vsem svetu.
Z gonjo proti ,titoistom‘ skušate prikriti lastne krivice
Razburjate se, če kdo tako govori — jaz in mnogi drugi tovariši pa se kljub temu izražamo tako — ker ne morete mirno prenašati dejstva, da se skuša kdo boriti za svobodo. Bojite se resnice. To stvar skušate skriti za histeričnim hrupom, ki ste ga zagnali proti .titoizmu’. Ta hrup vas spravlja v očitno in smešno protislovje * vsem tistim, kar ste govorili o Titu in jugoslovanskih komunistih tja do zadnjega trenutka, preden »te
zvedeli za resolucijo Romiinforma proti socialistični Jugoslaviji-. ,Titoiste’ imenujete tiste, ki diskutirajo z vami, zlasti pa tiste, ki vas opozarjajo (ne da bj se zmenili za vaše grožnje) na vase velike odgovornosti preživljanje fašizma v Španiji. Vi stalinisti, pionirji, Komnforma, delite vzdevek .titoisiV kot sinonim za fašiste. Da bi pa skušali prepričati svet, da je titolst ln fašist Isto, brez sramu Sirite povsod; da ie Tito, t. j. voditelj in organizator armade Narodne osvoboditve, ki je premagala hitlerjevce, musaolinijevce, gestapovce in ovraše, povrhu pa še notranjo reakcijo, ter učinkovito pripomogla k zmagi zaveznikov nad nacifašizmom, da je Tito, ki je že med borbo ob navdušenem sodelovanju svojih narodov ustvaril temelje Ljudske federativne republike na poti v socializem, da je ta in talraen Tito enak Francu, ki jo ob pomoči drugih generalov in kot oborožena pest združene fašistične reakcije v Španiji razbil našo ljudsko republiko, še pTej Pa sklenil pakt s Hitlerjem in Mussolinijem, ki sta ga dobro plačala. In ni vas sram.
Da bi ljudi prepričali ali skušali prepričati, ste primorani zanikati vsa velika dejanja in epopeje Tita in vseh tistih, ki se imenujejo zdaj .njegova klika’, epopeje, ki ste jih pripoznali, ki ste jih prej hvalili. To gnusno primerjanje Franca in Tita je za vas povsem logično. Vaš boj proti .titoizmu’ je posledica vojne napovedi proti socialistični Jugoslaviji, vojne ki jo netijo in vodijo gospodarji ki vam ukazujejo, kaj naj govorite. Ta propaganda je podobna — če izvzamemo razliko v problemu in oseb-nojtih — vaši propagandi proti posameznim aktivistom in skupinam v ICP Španije ter med aktivisti Enotne socialistične partije (PSU) Katalonije. Dejansko skušate s to kampanjo predvsem služiti gospodarjem, hkrati pa bi hoteli prikriti s plaščem pozabe vse vaše zločine, storjene proti interesom naših narodov. Tako bi radi odvrgli s sebe velikansko odgovornost, ki vas zadene. Vse to Je zaman in vas samo še globlje potiska v to sramotno igro.
Lindi, ki se ne puste varati, ]e od dne do dne več
Vedeti morate, da je od dne do dne več ljudi, ki se ne puste rvarati. Zdaj me imenujete .tltoist’. Prej pa ste mi govorili najhujše stvari, toda za vse to se ne zmenim. Včasih me vse to razjezi, vendar pa se vam ne bo posrečilo spraviti me iz ravnotežja. Zaman govorite, da sem agent sovražnika. Vsi vedo, da sem delavec-kovinar. Sem marxlst in to ml zadostuje. Nikoli ne bom postal brezglav teoretik, pač p p ml bodo Izkušnje, ki sem sl jih pridobil v 20 letih (1923-1943), ter praksa borca in voditelj« komunistov v dolgem obdobju, polnem političnih za-pletljajev, pomagale najti pravo pot. Zato je bilo celo potrebno, da sem odšel od vas. Vem, kako daleč lahko seže vaša politična sposobnost ln v.aša moralna vsebina. Kot član centralnih komitejev KP Španije in Enotne socialistične partije (PSU) Katalonije sem bil več let blizu vas, spoznal sem vas in ne morete me preslepiti. Nikoli me ne boste mogli preslepiti.
Iz tega sledi, da se imam za politično nezmotljivega. Lahko se zmotim kakor vsi ljudje, celo tisti, ki so se kakor jaz kovali v šoli marksizma (vsi razen Stalina, ki je, kakor pravite vi in on sam, nezmotljiv).
Vem, da mi je moja revolucionarna vzgoja pomagala, da sem uspešno kljuboval vsem najhujšim preizkušnjam: celo takrat, ko ste vi, ki se imenujete komuniste, prisilili druge komuniste, ki vas drže na položajih, da so me spravili v obup. Hoteli ste me pognati v sovražni tabor in s tem opravičiti vse svoje klevete. Treba je priznati, da ste neutrudni. Ne bom se hvalil z odločnostjo svoje proletarske zavesti, ker vem, da se je vaši gnusni taktiki — .znanstveno' stalinistični —• v mnogih primerih posrečilo in da se pogosto dogaja da se to, kar skušate zdaj v mojem primeru, pripeti članom CK in celo članom Politbiroja. Prepričan sem, da so španski komunisti in komunisti drugih dežel dovolj močni in da bodo lahko združeni zagotovili zmago resnice. Število borcev za resnico od dne do dne narašča, kar najbolje dokazuje vaša brezplodna gonja Q .Titovih izdajstvih' ln druge klevete proti .titoistom’.
To Js »(titoizem#, katerega se bojite.
Proti temiu «titolzmu» je vaš boj zaman.
Vi nimate dovolj avtoritete, da bi lahko izdajali protifašistične diplome. Nimate moralne avtoritete, da bi kogar koli kvalificirali. Tisto malo moralne avtoritete, ki ste jo nekoč imeli, ste izgubili, ker ste se pokazali kapitulante. Hoteli ste, da bi vsi protifašisti in komunisti kapitulirali pred najbolj izrazitimi organizacijami reakcije, pred ljudmi, ki jih španski proti-faSisti globoko sovražijo. Vse to ste počenjali pod geslom .nacionalne združitve’. Strahovi .Junte suprefna', (.Hunta suprema’
P- glavna skupščina) vas bodo vekomaj preganjali.
Kako si drznete reči, da je .titoist’ fašist?
Ne zaradi vas, marveč zaradi tistih, ki jim bom dal prebrati to pismo (vi ga iz strahopetnosti ne boste priobčili niti v celoti, niti v izvlečku) sem primoran govoriti o .titoizmu’. To bom storil kratko in zato dokaj nepopolno.
Nekaj temeljitih lekcij revizionistom
Tito in jugoslovanski komunisti so prvi opozorili na resnost napake, ki bi nastala, če bi hoteli ustanoviti telo, ki bi utrezalo mednarodni organizaciji, strnjeni okrog KPJ in njenega vrhovnega predstavnika maršala Tita.
Kakor v mnogih drugih, je tudi v tem primeru predvsem važno, da so jugoslovanski komunisti dali nekaj temeljitih lekcij ruskim .boljševikom’. Hoteč opravičiti svojo nacionalistično Politiko, polno osvajalnih namenov bi le-ti radi revidirali, ali bolje povedano, potvorili Marxa in Lenina ter celo same sebe. Ta revizionizem jih spravlja v protislovje z dejstvi, v katerih naj bi se delno zrcalilo stanje stvari. Ta dejstva opravičujejo * akcijami, ki so delno dobre. Te akcije bi bilo treba sprožiti Prej in sicer neovirano, ne glede na pritisk imperialistov, že v avgustu 1939, če Je bila to res zgodovinska nujnost. Ko to govorim, mislim na razpust Komunistične internacionale.
Ruski .boljševiki’ se nočejo spominjati argumentov, ki bi lahko opravičili ta razpust. Voditelje drugih partij pa silijo, da jih pozabijo. Jugoslovanski komunisti tega niso pozabili. Zaradi lega (in zaradi drugih motivov, ki jih je treba osvetliti) so Jugoslovani obtoženi .nacionalizma’.
Razvoj delavskega in demokratičnega gibanja naj bo v vsaki deželi samostojen
Glejte, kaj odgovarjajo jugoslovanski komunisti na vprašanje: kaj menijo o organizaciji, internacionalni, komunistični ali itltolstični’.
«Jugoslavija je odločno proti vsaki ustanovitvi nove komunistične ali podobne internacionale, To stališče izhaja iz našega splošnega stališča nasproti delavskemu in demokratičnemu gibanju. Delavska in demokratična gibanja naj se razvijajo samostojno na temelju pogojev in položaja svoje dežele. Delavska in demokratična gibanja morejo In morajo sodelovati med seboj na načelih enakopravnosti. Upostavitev kakega centraliziranega vodstva, v katerem bi imela katera koli dežela ali katero koli gibanje vodilno vlogo, bi samo zaviralo dejansko sodelovanje...«
(Djilas predstavnikom «Newyork Timesa« in agencije »France Fresse« 6. 11. 1949).
Glede na to slučajno izbrano izjavo, kakršnih je mnogo, menim, da ne bo odveč priznati, da sem že od prej nekoliko ,titoist’. Na takšno podobno stališče sem se postavil tudi jaz in sicer javno takrat, ko je bila razpuščena Komunistična internacionala. Se več, trdil sem, da bi njen nadaljnji obstanek ali njena poznejša upostavitev občutno škodovala komunističnemu gibanju Posebej in protifašistični akciji na splošno.
Iz tega torej sledi, da sem bil .titoist', preden je bil .titoizem’ rojen. Tako sem ob ustanovitvi Kominforma v enem izmed svojih biltenov rekel, da je dviganje na površino nečesa, kar je odmrlo, tVova nesreča za protifašistično gibanje. Reči to ob tej priložnost ni bilo nič kaj posebno .titoistično’. Mi, ki nas imenujejo ,ti-toiste’ mislimo enako kakor Jugoslovani, ne glede na važnost tališča Jugoslovanov nasproti internacionalni .titoistlčni’ organizaciji. Mislimo, da bi bilo napačno sleherno vmešavanje v raz-
fvoj delavskega in demokratičnega gibanja V posamezni deželi,
kajti ta razvoj je treba vskladlti z značilnostmi vsake dežele, za katero gre. Čeprav imamo podobna stališča jugoslovanskih komunistov in komunistov drugih dežel, je odstranjena nevarnost organiziranja .titoistične’ internacionale.
Vem, da vas to ne bo pomirilo. Ne govorim tega samo, da bi vas pomiril, marveč, da vam pojasnim položaj in prekrižam vaše naklepe, da bi varili. Na internacionalnem področju je vse očitno. Kaj pa glede Španije? Kaj mislim jaz,j .titoist’, glede Španije? Mislim isto, kar sem mislil še preden so voditelji ruskih komunistov napovedali vojno novi. socialistični Jugoslaviji.
2e ždavnai mi je očitno Jn zelo dobro vem, kakšna mora biti politična stranka proletariata, Partija španskih delavcev. 2e pred Sedmim kongresom Kominterne, na katerem sem bil delegat Španije, sem navdušeno zagovarja' politično enotnost komunističnih partij in socialističnih strank (kadar vi govorite o nekem Jose del Bariju', pravite, da ne veste, da sem bil že leta 1928. edini predstavnik KP Španije na Šestem kongresu Kominterne). Prav zato, ker sem komunist, sem eden izmed' ustanoviteljev Enotne socialistične partije (PSU) Katalonije, tiste Partije, proti kateri se borite od njene ustanovitve. Proti tej partiji ate se borili že med našo vojno, njeno enotnost pa ste razbili ža leta 1939. Jaz ostanem pri svojem prepričanju, da je treba to enotnost braniti, izkušnje pa so nam pokazale, da se brez enotnosti ne bi bili moglj 32 mesecev upirati in boriti proti fašizmu v Španiji. (Enotna socialistična partija Nemčije ali Delavska partija Poljske ali druge podobne partije niso v nobeni zvezi s tistim, kar je mogla ali hotela postati naša PSU Katalonije). Verujem in vedno bom veroval tole: ko bi se bil primer nos, komunistov in socialistov Katalonije, razširil po vsej Španiji in ko bi ga bili sprejeli, bi se bilo naše upanje, da bomo premagal} fašizem, povečalo, in sicer v kratkem času.
Vi ste odgovorni za porazen konec vojne, konec, zaradi katerega vas bodo madridski komunisti nekega dne poklicali na odgovor. Vežni dogodki m velikanske spremembe, ki so nastale v svetu v teh enajstih letih našega pregnanstva: naše izkušnje in vaša nesposobnost, da bi vodili in organizirali boj KP Španije; vaša politika, ki je stalno kontradiktorna, kfJ1 P uveljavljate po diktatu — vse to me je še bolj utrdilo v prepričanju, ki sem ga že imej o tem, kakšna na( bQ partija proletariata, partija španskega delovnega ljudstva.
Platforma enotnosti španskega revolucionarnega gibanja
Nam je potrebna nova partija, ker niti komunistične partije, nit| socialisHčnc stranke Španijo ni ne v domovini, ne izven nje. Sta samo dve grupaciji okrog šefov. Tega imenujejo komunista. oneca socialista. Okrog teh skupin se je zbral del dobrih komunistov. Ti šefi se niso potrudili, braniti naše republikansko stališče; nasprotno, njihova politika le nain tuja. Ti šefi žive v tujini in pred Spanci zastopajo politiko tujih držav. Ko so bile vlade teh držav na mednarodnem področju prijateljske, sta ravnali ti dve skupini enako. Brž ko pa so nastopile vlade teh držav druga proti drugi sta se tl dve skupini tudi ločili in vsaka je zvesto hodila p0 stopinjah politike vlade, ki ji je vdana. Pozneje bom znova govoril o vsem tem. So skupine aktivistov in celo voditeljev, ki jih vodijo ti šefi. Vsi komunisti in socialisti polagoma spoznavajo, kam jih vodijo njihovi šefi. Razen tega Pa imamo množico aktivistov in voditeljev, komunistov in socialistov, ki nočejo našega republikanskega stališča podrediti koristim katere koli sile v boju za hegemonijo Evrope.
Komunistična ni tista partija, ki čaka, da ji ruska vojska prinese zmatfo
Prietova protikomunistična stranka ni socialistična. Orientirana je na politiko zahodnega bloka in zmago pričakuje ud zmage — morda z orožjem — zahodnega bloka. Komunistična tudi ni partija, ki vsemu nasprotuje in katere šef je Dolores Ibarurri .(ali nekdo drugi izmed vas). Ta partija že enajst let
nima svoje politične linije in čaka. da ji bodo ruske armad* prinesle zmago. Nam je potrebna partija, ki jo bodo navdihovale demokratične in ljudske koristi našega republikanskega cilja. Tej partiji bodo prinesli silo španski delavci in proletarci. Ta partija mora nadaljevati bojno sposobnost proletariata, delavcev, protifašističnih narodov Španije. Verovati mora v možnost zmage, Njena politika mora dajati koristim naše ljudske demokratične republike prednost pred vsem drugim in omogočit; organiziran skupni boj španskih protifašistov, dokler je ta boj znova ne bo privedel do remiblike.
Nam je potrebna partija, ki bo zbrala komuniste in socialiste, kj so se borili ramo ob rami proti fašizmu in ki so kliuho. vali do zadnjega trenutka, po porazu pa ostali zvesti sami sebi in nadaljevali v domovini ali izven nje politiko, ki sta jo uveljavljal; ti dve stranki med vojno, politiko našega delavskega razreda In naših protifašističnih narodov.
Nam je potrebna partija, k- bo sprejela in večno čuvala najboljšo tradicijo in pomembne vrline solidarnosti in tovarištva stare PSOE (Socialistične delavske partije Španije). Partija, ki bo znotraj dejansko demokratična, ki bo pošteno uporabila demokratični centralizem in ki bo dosegla največji uspeh v organizaciji, duhu. disciplini in komunistični bojevitosti. Partija, ki bo ohranila vse pozitivne strani Komunistične partije in socialistične stranke, ki bo podedovala slavo prve in druge, sla-vo, pridobljeno med našo vojno proti fašizmu, partija, ki bo brez obotavljanja zavrgla vse, kar je v teh strankah negativnega.
Nam je potrebna partija, kj bo na podlagi naših lastnih izkušenj', potem ko se bo seznanila predvsem z našo bogato zgodovino, sposobna sprejeti in ohraniti velike nauke, ki nam jih nudi zgodovina zmag in porazov mednarodnega delavskega gibanja, da bo znala to uporabljati v revolucionarni in ustvurial-ni akciji. Nam je potrebna partija, zgrajena na načelih znanstvenega socializma, ki bo po svoji jasni doktrini, politični strategiji in bojni taktik; zares avantgarda proletariata, delavskega razreda sploh. Partija, ki bo skupaj z drugimi demokratičnimi organizacijami, ki se niso odrekle same sebi, avantgarda vsega ljudstva v boju proti fašizmu v domovini in izven nje. Marksistično vzgojena partija, ki sprejema veliki Leninov nauk in uporablja vse, kar je poučnega v boju za našo domovino v aktualnem obdobju.
Nam je potrebna partija, ki bo odprla nove perspektive ljudstvu, ki so ga vsi vodilj za nos. Takšna partija bo moralna vzpodbuda, dd se bo zbralo in aktiviziralo na stotisoče izgnancev, ki so se brez orientacije raztepli po svetu in prenehali biti nada naših rojako\ v domovini. Partija, ki bo postala za vse tiste, ki se bore in upirajo v sami Spamji poroštvo, da bodo žrtve obrodile sadove in da zmaga ni le možna, marveč tudi zagotovljena. Potrebna nam je partija, katere naloga bo, da delavski razred ne bo ostal zapuščen, partija, ki bo poskrbela za naš delavski razred in naše protifašistične nato<f*»
Kdo zdaj organizira vodi in predstavlja protifašistične sile Španije, sile. ki niso kapitulirale in ki ne bodo kapitulirale pred fašizmom? Nihče! Socialisti Prietovega kova in komunisti kakor Uribe so dolga leta tekmovaij meri seboj, da bj sekali glave španskim protifašistom. In res se jim je to posrečilo. Ni več republikanskih strank ne ustanov Ni več republikanskih ustanov, ker je ta gospoda razbila dve veliki delavski stranki, nekaterih so ustanove vedno slonele
Ni uradnega organizma, kj bi koordiniral akcijo heterogenih, razbitih protifašističnih sil, ki bi jim pokazal smer, jih' napravil učinkovite, jih povečal in spremenil v enotno ustvarjalno silo zmage. Brez takšnega organizma narodi Španije zajnan trosijo čudovito energijo. Prepuščeni so zmoti nasprotujočih si programov tega ali onega bloka, polnih so dvomov, nezaupanja in obupa, oslabljeni v krčevitem boju, na katerega »o jih obsodili voditelji.
Narodi Španije se morajo, kakor leta 1936,, zavedati svoje sile, vedeti morajo, kam gredo in kdo jih vodi, kdo jih predstavlja, kdo je odgovoren pred njimi In pred svetom za bodočnost Španije po porazu fašizma.
Nam je potrebna partija, katere prva naloga bo, doseči te glavne pogoje, partija, ki bo znova zajela komuniste in socialiste, ki so tu ostali, teh pa je največ. Partija, ki se bo lahko približala sindikalistom in anarhosindikalistom in ki bo goviv rila z njimi enakopravno.
Partija, ki bo s svojim španskim izvorom in s svojo demokratično strukturo, s svojo taktiko in programom dala garancije naprednim republikancem, partija, ki se bo znala približati organizacijam in strankam Katalonije. Ueuskadije in Cialicije in se pomeniti z njimi. Partija, ki po upoštevala pravico do kritike, pravico do ideološkega in političnega boja in napela vse sile, da se doseže enotnost akcije vseh protifašistov, in sicer nemudoma in na podlagi minimalnega programa. Partija, ki bo poskrbela. da bo španski protifašizem aktivno in ustvarjalno zastopan v Spanijj in izven nje, partija, ki bo tej piočni vojski dala obliko enotnega centralnega vodstva, ki bo popeljala vse protifašistično razpoloženo ljudstvo v odločilni boj zu svobodo.
Partija, ki bo vrnila vrednost idej} ljudske republike, ideji, ki se je porodila v Španiji med našo vojno proti fašizmu, ideji, ki so jo pozneje uporabili v deželah Vzhodne Evrope in ki jo skušajo španski kominformisti potvoriti, ideji, ki je našla svoj najboljši odraz v novi, socialistični Jugoslaviji.
Zh nnakopravnn sodnlm/anj«; delauskih in demokratičnih gibanj
Nam je potrebna partija, ki bo zahtevala ln dosegla sodelovanje delavskih In demokratičnih gibani vsega sveta za svobodo španskih narodov. Partija, ki bo omogočila prav0 mednarodno sodelovanje, kajti samo rešitev tega problema je poroštvo za vsakršno sodelovanje 'in solidarnost med protifašističnimi državami in narodi, kar pomeni: da se doseže dejansko demokratična in napredna vladavina v naši domovini brez slehernega tujega vmešavanja, ne da bi se sama vmešavala v življenje drugih narodov.
Ce menitfe, da je to, kar sem rekel, .titoizem’, vedite, da ml je to vseeno.
Tako gledam jaz na špansko vprašanje, prepričan pa sem. da se te ideje lahko uresničijo, in sicer kaj kmalu, če bi poprijeli za delo. To bi kmalu privedlo du likvidacije fašizma v Španiji in do upostavitve demokratične ljudske republike. Prepričan sem. da bi moglo biti takšno zavestno stališče vseh španskih komunistov, vaše stališče pa ni takšno. Ne glede na to, ali je to .titoizem’ ali ne, menim, da je .titoizem’ res velika nevarnost za vas. Res je, da povzročata stališče Tita in jugoslovanskih komunistov pravo revolucijo v vesti večine komunistov, tistih osamljenih in tistih, ki vam ie slede.
IHa strani jngoslnvanskih komunistov
Razlagi — doktrinarski, ideološki in politični — ki jo postavljajo jugoslovanski komunisti proti gonji ruskih falsifika-torjev — je treba pripisati, da so komunisti naše dežele obogateli z novim znanjem tega že zdavnaj pričakovanega dodatka. Dejstvo je, da je .titoizem’ dodatek k marksizmu. .Tltoisti’ so marksisti in njihovo gibanje se prilagaja ritmu dogodkov. Tl dogodki pa so novi ln zato jih je treba pojasniti. Jugoslovani so našli to pojasnilo v luči marksizma. Posledice se bodo neogibno pokazale tudi izven Jugoslavije. Nevarnost za falsifikatorje je tem večja, če upoštevamo, da so bili v vsaki deželi močni .tltoisti'. še preden je Kominform sklenil nameriti topove na socialistično Jugoslavijo.
Nobenega dvoma ni, da sem bil eden takšnih .titolstov’, ker sem takoj, ko je bila objavljena resolucija Kominforma, avtomatično stopil na stran jugoslovanskih komunistov in proti še* fom KP ZSSR. Tega nisem storil zato, da bi se hotel solidarizirati z vsemi tistimi, ki nasprotujejo Politbiroju Komunistične partije Rusije. Med samimi Spanci Je mnogo skupin, ki so sovražno razpoložene nasproti ruskim komunističnim šefom, Jaz pa se nikoli nisem solidariziral s temi skupinami, čeprav
/
{ Jjj .
lo Prosile. Sam sem poskrbel, da sem obvestil Ju^oslo ^oji solidarnosti z njimi. l«JteeprisUjeno em na strani jugoslovanskih komunistov, in 11	Mnoga vprašanja so podobna povsem tistim ki
i{ jyarn°. pri iskanju rešitve pa jo frapantna podobnost sta-lak]ju^oslovanov ter mnogih voditeljev in aktivistov — vam
^^94^ vam bom primer, ki me je približal titoi7mu' že •bijj 42 Ker imate o tem mnogo dokumentov, ki iih upo-*udi jaz, boste lahko ugotovili resničnost mojih navedb.
/a Španijo kakor tudi /.h Grčijo • razdelitev področij vpliva
K
\ai° ie Churchill vstal v angleškem parlamentu in ko je \ v stalinističnem slogu opravičiti intervencijo angleške ^ Proti silam grške osvobodilne vojske Je rekel: Gre za '^su trockističnih tolp, ki se upirajo slavnostnemu kom-% ' so ga podpisale sile notranjega odpora in celo KP
11	^
^l| s a®rn vas pri tej priložnosti javno napadel, ker ste po-hS	molkom	sokrivi	trpinčenja	grških) patriotov (pred-
le Ba komunistov)! Obtožil sem vas tudi zaradi vaše poli-Sinu!proti Spancem, ki jo nadaljujete kljub tragični grški V Politike, ki se bo končala za Španijo prav tako ža-
kakn ......................... -
^ kor se je končala žalostno za Grčijo.
SJf bila preprosta politika tako imenovane .narodne Ni H v Politika, ki jo je Politbiro KP Rusije vsilil prvi in
®Dn * llkrat‘ ln iz vzrokov-
^imo se določenih dejstev, da nam bo očitna analogija
,f se : n španskega primera in njuna povezanost s tistim,
^enuje zdaj .titoizem’.
K1 Se zgodilo leta 1942.? Sef angleške konservativne 'v sestal v avgustu v Moskvi s Stalinom. Člani Po-6	Španije, ki so se mudili v Moskvi, so 22. septembra
^<Ji0 u 'Postajo, ki jo v Moskvi, še vedn0 predrzno imenujejo S tojjJj^dne Španije — postaja Pireneji), objavili manifest, jVlii 'lonia spreminja politiko španskih komunistov. To so JV 'J*8 bi stoodstotno prilagodili to politiko kompromisu la Vlad, cilj tega kompromisa pa je bil: razdeliti Ev-v bi s Področja vpliva. To je pomenilo, prisiliti KP Špani ie. r e odrekla svojemu centralnemu cilju, namreč uposta-’ *n Pris*l'ti to partijo, da bi uveljavila protinu, atlsko politiko in tako napeljavala vodo na anglosaški
*»]
Pa Pravijo o tem manifestu7 Pravijo:
so presenetili ves svet s triletno krvavo bratomor-
nadaljuje, da bi odvrnil odgovornost od španske
JSftte 3e razvnel Franco na Hitlerjevo in Mussolinijevo {.H j Na eni strani smo bili mi, branilci republikanske zako-k . ^odvisnosti Španije, na drugi strani pa so bili tisti. <, drugačne politične oblike španske države in poli-(w M* 'jenJa...»
»Cest dodaja idiotski izraz, s katerim skuša prikriti %tih Povprečnost ljudi, ki so ga sestavili in ga vsilili in v »_ znano, da niso Spanci: tiqj^pirala pa jih j€ pri tem nemško-italijanska inter-
5, Vj.
l !( ^ Se je spremenilo v novi literaturi KP Španije. Res je, ŽLV Svet občudoval španske protifašiste, to se pravi nas, borili za republiko, Mi smo bili zgled vsemu protinu svetu.
Qq moskovski poziv za sporazinm:vanjr * reakcijo in Frankisli leta 1943
Toda Politbiro KP Španije Je po vrel ln rekel, da so vsi
Spanci pavšalno vzbujali občudovanje slehernega na svetu s svojo vztrajno bratomorno borbo, ki je trajala malone tri leta.
To pa pomeni: ves svet je občudoval «visoke kvalitete španskega vojaka«.
Tako sta se spremenili oblika in vsebina naše ljudske in revolucionarne vojne. Ne gre več za protifašističen narod, ki se dvigne z orožjem v roki proti fašizmu in ki polaga med borbo temelje demokratične republike novega tipa, kakor so storili jugoslovanski narodi.
Človek bi zdaj mislil, da so se republikanci, to se pravi protifašisti. borili proti drugim Spancem zato, ker so le-ti hoteli samo «rirugačne oblike državnega in političnega življenja«. Da bi dosesli svoi nedolžni cilj. so torej fašisti zagrešili samo preprost in odpustljiv greh. ko so si «pomagali» z nemško-italijan-sko intervencijo. Naš« vojna ni bila več posledica izdajalske naoadalnosti koalicije vseh sil španske fašistične reakcije, reakcije, ki se je prej povezala s Hitlerjem m Mussolinijem, da bi v krvi zadušili? naSo demokratično republiko ln spravila na krmilo. Človek bi zdaj mislil, da je sprožil vojn0 samo Franco z nekaj skupinami falar.gistov, da sta mu pomagala samo Hitler in Mussolini, ne Pa fašistični vojaki, duhovščina, zemljiška gospoda, velik-i reakcionarna buržoazija. pristaši monarhije itd. Potem ko so bile torej prve ovir? odstranjene, videli pa smo, Icuko manifest nadaljuje:
«Prehodm moment, v katerem smo, nas sili. da pustimo ob strani razlike, mržnjo in strasti, ki so nas doslej razdvajale, in da damo vrhovni koristi Španije prednost pred vsem drugim...#
«Da bi dosegli to enotnost boja, ki je potrebna za blaginjo Španije, minulost ne SWe postati ovira...«
Minulost ne sm.> biti ovira! Stoletna minulost črne Španije; 32 mesecev vojne in na stotisoče patriotov, ki so se žrtvovali za to vojno; vsa ta minulost naj ne ovira žrtve, da ne bi segla v roko svojemu krvniku
Potem je manifest že lahko nadaljevaj s pozivom na ((nacionalno združitev« in celo «raznih konservativnih sil« In res. manifest ie lahko zanikal pred temi silami republikanske usta. nove, ki so bile na čelu našo borbe, ker se je nehal boriti za upostavitev republike. Namesto tega ie ponujal konservativnim silam, pred katerimi Je kapituliral;
((Formiranje vlade nacionalne enotnosti, ki bo pripravila pogoje. da bo ljudstvo z demokratičnimi volitvami formiralo za-onodajno skupščino, ki bo sprejela ustavo...«
Nič več in nič manji Ista politika kakor politika KP Grčije, ki bi koristila samo monarhistom in drugim 'panskim fašistom; možnost prltj čez velikanski prepad, poln protifašistične krvi, ki nas loči.
Takrat, ko so člani Politbiroja v Moskvi privolili v objavo manifesta in ko so skušali preslepiti svet, češ da je to manifest komunistov iz same Španije, takrat je pravi program komunistov iz Španije vseboval kot osnovne točke upostavitev ljudske demokratične republike tei uveljavljenje republikanske ustave in ustav Katalonije m LenskadUe
Ta program je torej pripoznaval republikansko vlado z Moiksom in Uribejem, pripoznal je vlado Katalonije in Lenska-(iije. Takrat smo imeli organizem, kj je predstavljal enotnost reDUblikanske akcije in v katerem sta sodelovali KP Španije in PSU Katalonije: Špansko demokratično unijo, h kateri je spadalo gibanje španskega odpora v Franclji in kj je bila izraz bojevitega duha protifašistov iz sajne Španije. Ta organizem enotnosti republikanske akcije je v pregnanstvu nadaljeval politiko Ljudske fronte Španije, bil je temelj republikanske vlade it) imel je Isti progTatp kakor Komunistična partija, [melj smo torej program, imeli smo vlado in organizacijo republikanske narodne enotnosti.
Za ta program so *e borili španski protifašisti 32 mesecev. Vlada je bila vlada odpora. Kljub temu moskovski manifest pripominja:
«V španskem narodu so elementi za formiranje vlade narodne združitve... Elementi so, toda doslej ni bilo temelia na katerem bi lahko slonela ta vlada...«
Komunistična partija ie zanikala vse. Razbijala je silo re-
S 5* **** ****** rt™ ***«*
In fasiama. Manifest 12 Mostove je torej postavil protireputoli-kanski program «nacionalne unije« kot program, nasproten programu spamskih komunistov iz samp Španije. Manifest je Povezan s sovražnikom, o katerem je iluzorno misliti, da bi ga tnogli pritegniti ali preslepiti, in s katerimi je posku® pomiritve absurden.
Kakšen ie bil mednarodni položaj v trenutku, ko je bil manifest objavljen? Odgovoriti je lahko;
8. novembra so se ameriške siie izkrcale v Afriki. 15 dni pozneje pa se je začela velika protiofenziva Pri Stalingradu. >Ta dva dogodka sta prepričala celo tiste, ki niso verjeli v voja-fcko zmago zaveznikov nad nacifašizmom. To je bil trenutek, ko je moral biti človek slede bodočnosti Španije neupogljiv. Toda že prve slutnje So dokazale zlo, ki je pozneje Postalo vzrok, da se Je svet razdelil na dva bloka, to se pravi: področje vpliva in sklepi, podpisani v Moskvi avgusta 1942. leta.
Sedanji španski komlnformisti so bili že takrat takšni. Ce bi namreč prišle Španija, Grčija alj druge države Zahodne Evrope pod angleško cono, bi bili komunisti teh držav prisiljeni uveljavljati politiko, ki jim Je bila vsiljena, celo če je ne bi razumeli ali če bi se ji upirali. Vi, najboljši med najboljšimi pionirji Kominforma, pa ste določeni, da k> storite, čeprav ve-®te ker vendarle niste tako neumni — da ta, vam vsiljena politika koristi Anglosasom.
Na konferenci leta 1942. v Moskvi so bili določeni pogoji na temelju medsebojnih koncesij, potem pa so blla na poznejših mednarodnih konferencah natanko določena področja vpliva. Španija in Grčija sta bili menjalni drobiž. Tisti pa, ki so sklenili nečastno kupčijo, so računali na vas kot dobre hlapce pri Izpolnitvi tega kompromisa.
Mnogo nas je bilo med komunisti Spanije in Grčije, nas, nasprotnikov te politike. Mnogo je bilo nas, ki se n? strinjamo s teorijo o »žrtvovanju«. Ml nikomur ne pripoznavamo pravic*, da bi žrtvoval narode. Zato so bili tudi pri nas v Španiji primeri, kakor so Marko® in Volukhiotis, toda zaradi razcepljenosti partijskih sil so nas pri tej priložnosti zadržali razni Santosi in Zaharijadesi. In it Zaharijadesi so pokazali prav toliko bojnega poleta proti španskim komunistom, ki nočejo kapitulirati pred sovražnikom, kolikor so pokazali «poguma», ko so pozivali na sporazum vsakršne generale Zaryase španskega fašističnega tabora.
Odgovorni ste, da v trenutku osvoboditve Francije ni bilo mogoče strmoglaviti fašizma v Španiji
Takšen pogum je pokazal Politbiro KR Spanij«, ko jfe deoembra 1943 objavil drugi manifest, skovan in objavljen v Moskvi, in sicer v imenu KP Spanije (Čeprav je bila večina partijcev in antifašistov proti temu manifestu). Ta manifest govori, da je bila v sami Španiji formiran* famozna »Hunta suprema», in poziva
«javno in slavnostno monarhist* obeh »truj, kakor tudi vojsko na narodno združitev*.
Vojska, to so Francovi generali. Razen tega so dali protifašistično diplomo stranki Hila Robiesst kakor tudi drugim reakcionarnim organizacijam, s katerimi se je moral Politbiro po prejetih navodilih sporazumeti s slogu grških Zaharijadcsov v Libanonu.
Z utemeljitvijo, ki spominja na argumentacijo grških Zaha-rijadesov, kadar pojasnjujejo svojo politiko, ki io navdihujejo Angleži in ki kapitulira pred' grško reakcijo, s takšno argu-mentanoijo so španski Uridesi utemeljili ivojo politiko, s katero so se odrekli republiki. Politika, ki jo "e Moskva vsilila Kopnin istični partiji Grčije, je spravila v Grčiji na krmilo mo-tnarhofašistično vlado anglosaškega tip#.
Iz tega je videti tudi vzrok, da mučenje grških patriotov v Atenah Moskve ni prav nič ganilo. Stalin je bil prisiljen molčati. Churchill se je vzpel na isto tribuno, s katere Je trdil da se ne vojskuje zato, da bi uničil angleški imperij, in 1 te tribune je začrtal linijo, ki se naj Je drl* «dobrl» komunisti vsega sveta (prave komuniste, ki te bor« w Grčiji, j« imenoval «trookistič-
ne bandite*), hoteč preprečiti, d? se tl «dobri» komuni*4^ izgubili na poti solidarnosti z grškimi «puntarjl», kar
«oslabiti» protihitlerjevsko koalicijo.
iH3''
Vam, šefom španskih «komunistov», se kljub vaš«11’* šen ju za anglosaško politiko »nacionalne združitve« ni P°j)( skleniti pakta ne z dvema vejama monarhofašlstov, ne Roblesom in CDA (Narodno-katoliška stranka), ne s * ^ generali Francove vojske, ne z drugimi, ker vse te stra._ j« v razmerah, ki se razlikujejo od grških, ker imajo vse ke popolnoma različne karakteristike.	11
Zaradi vsega tega do pakta ni prišlo. Tega neuSP'
iStl*
zakrivili vi. Storili ste vse, kar je bilo v vaših močeh. ^ mnogo več, samo d.a bi prišlo do pakta. Vsekakor pa i vaša politika med antifašiste v domovini in izven nje 1 razkol, boje in cepitev, in sicer tako zelo, da ste oslabil' ^ protifašizem pred njegovim stoletnim sovražnikom. N0 m Orožje in odprli pot vsem Prietovim kapitulantskim OPe!’,#yl) Odgovorni ste za to, da je protifašizem .v Španiji °^\\S In za okoliščine, ki so mu onemogočile strmoglaviti Španiji v dragocenem trenutku, ko Je bila Francija °sV%e' Ta cilj bi bilo mogoče doseči, da ni Politbiro CK KP 8P®p< pustil popolne kapitulacije španske protifašistične k°a ^ Ameriki ln da ni tako dejansko likvidiral republikanske j
Posledica tega je bila, da so bili španski člani Franciji in borci v Španiji v trenutku osvoboditve FraJ^"^ pravega vodstva, ki bi bilo zares ljudsko in bojevito, ** i' lahko v enotnih in razširjenih vrstah privedlo do zn,a®,j I* politika je potisnila na navadno obmejno ravsanje tls naj bi se spremenilo v odločilno bitko. Špansko vlado ^ teli zamenjati z nekakšno »Hunto supremo», vedeli P* je sploh ni.
Kaj je posledic^ tega? Franco je ostal na krmilu N jf dosegli ste isti uspeh kakor grški Zaharijadesi To je b gibno.	mi
Zato skušajo grški Zaharijadesi in španski Uribesi od sebe vso odgovornost s tem, da obtožujejo «titoizem»' ^ ke so si izmislili grdo lpž: «nož v hrbet na ViclJun. Za W a. skušali najti druge «nože v hrbet#. To nam dokazuje ga je napisal Santiago Carillo z naslovom: #V luči bu**«|p poročila# («Nuestra bandera#, 28. julija 1949). V tel« kjer se naslanja na resolucije Kominforma proti f>ku4a pred španskimi komunisti (Člani francoskega ga gibanja, katerih program je ljudska republika, ne V* ^ supremaa) opravičiti dokončni poraz svoje politike «nl združitve« s fašisti. Na vse kriplje išče «titoiste» in tš2c ljudmi, ki so skušali (zaman) dobesedno uporabiti v t, moskovski manifest, ki ga je Politbiro KP Spanije P**.
Carillo je prekosil rekord vsega pretiranega	’	■
ostudne hipokrizije. Caril0 napada Manzona in Trilla, *j lahko edino očitamo prav to, da sta bila ali da sta ^ d( stati najvestnejša tolmača orientacij in ukazov, ki sta J‘%, vala od Politbiroja in samega Carilla kot Člana politbI^j |)l teh vaših ukazov sta seveda — med vami pa nedvomno n (J kar, ki bi bil «titoističnega» kova — Manzol in TrlljJ ^ storiti isto, kar je hotel storiti Carillo že decembra v
J
t
4
lahko ugotovimo iz besedila konference, ki jo je ^ takrat v Perpignanu.	j
Po osvoboditvi Francije in pred stvarnostjo, ki j* mogoče kamuflirati, se je pokazala vsa nesmiselnost ske politike. Neposredna povezanost s komunisti in iz francoskega odporniškega gibanja, ki so se prosto a f« pred Politbirojem (kakor se je slišal tudi glas notrai” Jp pora), vse to vam Je preprečilo celo prikriti k?*®5 posledice vaše politike »nacionalne združitve«.
Dokazano je, da tudi tisti, ki so kot Spanci in f. sodelovali v francoskem odporniškem gibanju v boju Pr. patorjiu, mislijo povsem drugače o nacionalni združi^) Politbiro. Le-ti pojmujejo narodno združitev kot en republikanci in protifašisti s programom:	boj	za
Kljub vsemu »te hoteli proti volji republikanskih in nih množic Spanije nadaljevati svojo sedanjo politik®-men ste organizirali y novembru 1944 v Toulousu ((Nacionalne unije«.
t,Wig0 c*wHc> je organizator Konference* Irt Svtou ii. **< ki jo je »Hunta supremaa baje poslala iz Madrida.' » tf<j*P°legel odmev vaših glasov, v&šlh govorov, v katerih »<*• <ia 150 “Hunta suprema» takoj osvobodila Španijo 'ta ca ■ °atalo samo še nekaj ur življenja,« je trdil San-" toi/U1° na konferenci v Pertignanu, ko je do neba poveličevan; °usko konferenco v novembru 1944), in že ste bili pri-t>for^*Cu*Uti svojo «Hunto» in znova vključiti v vaš partij-! *naJrarn boj za republiko (januarja 1945): Od vaše politi* K ^aine združitve« je ostal kup simboličnih dekoracij, H t £ toetel, ki jih je nervozna Carillova misel skovala na > r>~-.0 jih priložila «poslanlcl», ki jo je «Hunta suprema« iz Madrida.
Protifašisti še vedno niso preboleli katastrofalnih ll e vaše politike. Franco je še vedno na krmilu, naši na-h Klju?° jefah gladujejo In obupujejo. j?l g0v ^semu temu se vaša kapitulantska politika nadaljujfe. i 1,«5!s*°rlt'e ° republiki, ker vas je množica komunistov in hiVedl°v k temu prisilila. Vaša kapitulantska politika vas jJvijj a do sodelovanja z Lopisovo kapitulantsko vlado, cilj je bil: odkrita anglosaška politika. To politiko ste l Vl{0Z. Večjo vnemo kakor sami prletisti. ti>tt J^vanj^ zunanje politike ruskih šefov vas je privedlo B°lltike, za katero »e kdaj pa kdaj še zdaj navdušujete.
laoija n< postala žetev, kec ja Imela Tite
em dokazal, da sta bili Španija in Grčija žrtvi
"
J^Ht* „ no vaiie prizadevanje, da napadate In obrekujete, da ' p^°tl «tItoizmu», kakor delajo to vsi kominformlstl. To
Področij vpliva. Jugoslavija ni postala žrtev, ker Je a Tita ali celo več Titov. Tam ni bilo ne Uribesov, ne (esov, pa tudi če so bili, niso ničesar opravili. Ni po-
ta ^ate o «tltoizmu», kakor delajo to vsi kominformlstl. To L	hJ.	f.a	bi se izognili argumentom, s katerimi Tito in «tl-
v®5e laži- Predlagam	vam v diskusijo «tItoisti-
%o uT®?1* ki očitno kaže, da je razdelitev namenila enako H:	0 Jugo^lavljI, Orčljl ln Španiji.
s^i	zunanji minister med	vojno Cordell Hull pišei
1(1 J" se	^minih (Knjiga II., str.	1451-1458), kakšna pogaja-
^1 ^	°	Balkanu med vladami Velike Britanije, ZDA
V^va]j ^ aprila 1944. Bistvo teh pogajanj, v katerih so so-lt, J ie k^dsedniki, zunanji ministri in veleposlaniki vseh treh (L elllt0 a (<razdelitev področij vpliva« na Balkanu med ZSSR %i0|'Ui ~lritanijo. Ti dve vladi sta se naposled oktobra 1944, .	°, da bo imela ZSSR odločilen vpliv v Bolgariji,
1C1J«,, nln R°muniji,«medtem ko bo njun vpliv v Jugoslaviji % 394^ Po,B (Aleš Bebler v ((Komunistu«, Beograd, 15 sep-
V^Vo^0 odgovorite na to?
eoir10 nam bo kupoprodaja okrog razdelitve področij v 2vp Sni*a vozel vseh velikih vprašanji, ki so na dnevnem bo ?l 3 "titoizmom«.
^eka>m cel° treba uporabiti podrobnosti prejšnjih vpra-% ‘ bojav'or postaja očitno, da so se v vseh treh držav.ah ^ 11 He g k1* <(titoisti», in sicer že takrat, čeprav ni bil to V°	v’	ne Spancev, ne Jugoslovanov. Ce pa govori-
ti državahl bomo ugotovili, da so v njih nagibi, ki ^itli. s° i-HLI,.<(titoiste« na površje. Primeri teh treh omenjenih
se niso strinjali s mnogo prej, pre-
SS	Ljudje v teh državah, ki <
H J® «tit	Področij, so začeli delovati mnogo
\j?J^evivi2ern>> Postal bavbav Kominforma. Zgrešena politi-Sll a «tit °-V — ne verjamem, da so to boljševiki — je *itm>> in medsebojno seznanila «titoiste», ne da bi ^ rr,i ,yal‘- Sčasoma so se navezali stiki in to ie vse. lslim o ((titoizmu«.
Biiil
vaše politike: Podaljšana življenje ^	fašizma v Španiji
politika ni prav nič boljša od tiste iz časov unije». Na zunaj je drugačna, toda še vedno na-
sprotuje Koristim naSegai republikanskega cilja. C* vsem ft) treba obširno govoriti. Pozornost zasluži, da ugotovimo vsaj nekaj elementov za presojo.
Vi trdite, da je boj za mir in proti imperializmu boj za republiko. Ta trditev, vzeta dobesedno, se zdi pravilna. Toda za kateri mir in proti kateremu imperializmu se borite? Seve-da, vi se borite, vi in drugi komimformisti sveta, za isti mir in proti istemu imperializmu s isto kominformlstlčno taktiko in politiko,
To vaše geslo je trelba razumeti prav narobe. Spanci se bodo re« borili za mir in proti imperializmu, in sicer kolikor bodo sposobni organizirati lastne sile v vojni proti fašizmu v Španiji. Strmoglaviti Franca ln si priboriti republiko, to je naš glavni prispevek v boju proti imperializmu, v boju za mir-
Pravi komunisti, revolucionarni socialisti in vsi napredni 'demokrati vedo, da so narodi Španije dovolj močni, da se osvo-bode in sl zagotove svojo neodvisnost, tako da republika — ko bi bila znova upostavljena — ne pride imperialistom v roke; Pravi komunisti, revolucionarni socialisti in vsi napredni de^ mokrati vedo, da bo republikanska Španija dovolj močna, da ohrani svojo suverenost in da nikoli ne postane steber Imperialističnega bloka, ki bije bodisi ohladno« ali odkrito vojno s svobodnimi državami. Pravi komunisti, revolucionarni socialisti in vsi napredni demokrati vedo, da imajo samo enO možnost boriti se proti imperializmu, in jtcer tako, da organizirajo »lle, da bi zajeli vojno proti fašizmu. Naposled vedo, da je boj za republiko boj za mir proti imperializmu. To je tako In ni« drugače.
Vsak protifašist ve, da mora biti boj proti imperializmu ena izmed njegovih najvažnejših dejavnosti. Mnogo pa n*s je, protifaiistov, ki vemo, da vi s to vašo politiko že zdavnaj podpirate Imperializem, namesto da bi se borili proti njemu. Vrednost politike se ceni po njenih sadovih. Sadovi vaše politike so nadaljevanje življenj« fašizma v Španiji.
Ne anglosaška, ne moskovska kolonija
Od dne do drve povzročate v republikanskem taboru večji razkol. Vsak dan bolj odtujujete Komunistično partijo od njenih najbližjih zaveznikov. Vsak dan izgubljate čedalje več partijskih sil. Dogaja se v.am isto, kar se je dogajalo tudi drugim komunističnim partijam. Dejansko razbijate protiimpe-rialistične sile in jih spravljate v podTejen položaj. Vi demoralizirate in begate zdrave sile. Na pasivnost obsojate in celo sovražniku izročate vse tiste sile, ki nočejo, da bi se njihova domovina spremenila v anglosaško kolonijo in ki se prav tako boje, da ne bi postala ruska kolonija.
Razen tega, zlasti s svojim «pogumom» razbijate protiim-perialistične sjle v svetu, ko slepo poslušate in uveljavljate politiko Kominforma. Stopili ste na stran tistih, ki so nasproti jugoslovanskim sindikatom zakrivili diskriminacijo v Svetovni sindikalni federaciji, ki so vrgli jugoslovanske žene z MDFZ, jugoslovansko mladino iz SEDO, jugoslovanske študente pa iz Svetovne študentske organizacije itd. z vsemi posledicami, ki jih bo imelo to za podobne španske organizacije. Vam je to vseeno, ker postavljate kot pogoj slehernega možnega sodelo-vanja s španskimi protifašisti odobravanje vaše kominformi-stične politike. In potemtakem vi niste samo ovira na poti k enotnosti, marveč jo tudi onemogočate.
Najstrašnejše je dejstvo, da zavestno uveljavljate to svojo politiko cepitve, razbijanja, beganja in slabitve protiimperiali-stičnih sil. Kot sovražnike in imperialistične agente napadate vse tiste, ki vas nočejo ubogati. Niti vam, niti tistim, ki vam komandirajo, ne gre v račun, da bi se španski narodi dokopali do možnosti boja, da bi strmoglavili fašizem in upostavili republiko. Tako priborjena republika bi bila neodvisna* in suverena, kajti tisti narod, ki se je osvobodil sam, ne krivi! hrbtenice in se ne klanja. Vi pa hočete republiko, kakršna je Poljska.
Iz vsega tega lahko sklepamo, da niti vsi protifašisti bojeviti Španije niso «iskali podstrešja«, kakor pravite, in da ga
— 167 —
aiNAaNd iasaomHdt
tudi jiaz nisem iskal pred nekakšnim «reci gibanjem«, kakor ga zaničljivo imenujete.
Socialisti in napredni republikanci, ki sq v tem gibanju, so dosledni protifašisti, ki so ves čas pregnanstva ohranili pošteno, pravo stališče, zvesti ljudstvu in naši republiki.
Socialisti in napredni republikanci so vedno branili tisto, kar so branili naši narodi. Na mednarodnem področju pa so vam dali lekcijo, ki bi se je morali naučiti. Ze od septembra 1939 tja do junija 1941 so obtoževali Angleže kot glavne krivce našega poraza, odločno pa so napadali Hitlerja kot sovražnika človeštva številka 1, vi pa tega niste hoteli storiti. Tedaj ste s svojim stališčem prvikrat razbili našo enotnost, enotnost nas vseh, ki smo šli z roko v roki skupaj s Španijo, da bi še naprej združeni nadaljevali pot kot nepomirljivi pristaši odpora in boja za republiko ter proti kapitulantstvu.
Od nacističnega napada na Rusijo tja do septembra 1942 so bili socialisti in napredni republikanci zopet najzvestejši zavezniki komunistov v boju za republiko in tedaj ste se jim pridružili, da bi utrdili temelje republikanske vlade, ki je niso nikoli zapustili. Septembra 1942 ste jih izdali, da bi začeli svojo katastrofalno politiko «nacionalne združitve«. Izdali ste pakt UDE (Union demokratica espanola — Španska demokratska unija) in potemtakem ste izdali naše ljudstvo. Ponavljali ste hvalnice Churchillu, medtem ko socialisti in napredni republikanci niso imeli iluzij. Zato so po pravici nastopili proti vaši politiki. Ni jim bilo treba čakati, da bi Stalin izjavil, da je ta vojna pravična — v trenutku, ko je nacizem napadel ZSSR.
Brž ko so počile prve puške Proti Hitlerju, je postalo socialistom in naprednim republikancem očitno: odločili so se, da se ne bodo pokorili vaši argumentaciji o »nacionalni združitvi« in niso se pokorili. Koristi našega republikanskega cilja so jim bile več kakor vse drugo. Leta 1945 ste jih znova izdali, ko bi bili morali že takrat z njimi ustvariti «bojevito Španijo«. Izdali ste jih in sodelovali s Hiralovo vlado, z vlado, v kateri je bila večina ministrov razpoložena kapitulantsko. Socialisti in napredni republikanci so ostali postenj in bili so proti tej vladi, y kateri ate imeli vi syoje predstavnike.
Osat afjunf
Sodelovali ste tudi z Lopisovo vlado, socialisti in republikanci pa so napadli vas in to vlado in ustvarili “ jj to Španijo«. Njim se moramo zahvaliti, da so se vsi t‘s' 'vfi lahko postavijo pokonci, postavili pokonci, da bi svej ^ da republika vstaja. Pa tudi jaz se nisem rfiogel znaj1'^: drugje kakor v «bojevitj Španiji«. In ko napadate te Pr‘L? napadate protifašistično Španijo ali vsaj njeno večino. \ željno je, da ste čakali na trenutek, da bi z napadom nSI padli bojevito Španijo.
Dobro je treba proučiti vzroke, zakaj je tisto, bar imenujemo «tituizem»
Naposled, bi vam rad povedal, da morajo komuni®1'^ njimi socialisti in vs; napredni republikanci dobro in ZA proučiti prave vzroke nastanka in rojstva tistega, kar p mo «titoizeun». Tisti, ki tega ne verjamejo, se bodo km31 pričali o tem, ko bodo brali vašo pisunstvo.	.	^
Več načinov je, da te stvari proučimo, najbolj Pa je, da Odpotujemo v Jugoslavijo in tam na mestu vS učimo.	_	jjji
Zato sem prepričan, da bi bilo treba organizirati širlljr; legacijo Spancev, kj bi položila na tehtnico resnice vse.’.fl dite vi, kominformisti, na drugi strani pa vse, kar trdi) slovanski komunisti.	g/
Prepričan sem, da nam bo takšna delegacija storila d dobrega. Nihče se ni v zadnji vojni boril bolje in ^ kakor Jugoslovani. Njihove izkušnje je treba proučiti. («< Republikanska Španija ima v Jugoslaviji odkritosrčne f: riše iz borbe in v njih moramo videti aktivni del na /gsi’ proti fašizmu. Ce hočete skriti prijatelje naše borbe ^ že tako mnogi Spanci prepričani, da nimamo mnogo Pr*jS bežite od odgovornosti.	0ji,
Mi, ki mislimo drugače, bomo svojo nalogo nadaljeV Vi pa ostanite m kričite.
Španski pregovor pravi: «Pes laja, mesečina pa Žre