Za zadovoljevanje večine skupnostnih potreb narodu zadostuje lastna državna oblast. Za zadovoljitev nekaterih širših potreb, ki niso kulturno specifične, stopajo narodi v medsebojno pogodbeno povezavo, v smislu katere nastajajo skupne večnarodne zveze to ustanove, katerih pristojnosti, sestava in poslovanje se razvijajo v pogodbeno določenih okvirih,
Ciril A. žebot
FOR A. F REE SLOVENIA
Novejši družbeni In politični razvoj v Jugoslaviji se giblje v smeri naraščajočega pritiska za uveljavljenje izvirne suverenosti republik. Pritisk v tej smeri je zaradi izrazitih kulturnih posebnosti ter kričečega gospodarskega izkoriščanja in zapostavljanja posebno močan in vztrajen v Sloveniji. Ta razvoj narekuje tudi Slovencem v svetu, da podprejo novo slovensko državno in demokratično uveljavljanje.
Ciril A. žebot
LETNIK XXII. — VOLUME XXII MAJ—JUNIJ 1971.
Published monthly by: Sloven ian National Federation, of Canada, 646 Euclid Ave. Toronto, Ont. Canada. ŠTEVILKA 5.-6. — NUMBER 5—6
rSLOVENCEM V TORONTU!
Vsem, ki so se prijavili za potovarije z letalom ob priliki posvetitve slovenske kapele v \Vashingtonu v avgusta sporočamo, da je bilo število prijavljenih za veliko letalo z znižano voznino prenizko, (manjše letalo bi bilo predrago) zato, na žalost, odpovedujemo to potovanje. Vsa imena smo poslali v Washington. Svetujemo, če se slovesnosti udeležite z dragimi prevoznimi sredstvi, da potrdite vašo prijavo s pismom na naslov: "Dedication Com-mittee for Slovenian chapel, P.O. Box 6295, Washington, D.C. 20015" Pripravljam odbor za potovanje.
SLOVENSKA KAPELA V VVASHINGTONU VABI
Slovenci 'in Slovenke! Obišče čimprej novi del raztavišča "Ontario Plače" videli boste polno novega in zanimivega._
RDEČE VRTNICE SO ZACVETELE...
Mesec junij je čas vrtnic. Njihova lepota in prijetni vonj prevzame človeka. Čudovit sovpa-dek v juniju 1945! Rože na vrtovih slovenskih vrtov in rdeča kri, ki je pognojila slovensko zemljo.... Nad 12 tisoč slovenskih mož in fantov, protikomu-nističnih borcev je bik> v kratki dobi nekaj tednov zverinsko, brez sodbe poklanih od tako-imenovame „herojske Titove armade". Krvniki nad lastnimi brati...
To je kratko zgodovinsko dejstvo, ki ga nihče ne more izbrisati. Cim dalje se ta krvavi dogodek oddaljuje, tem bolj prihaja na dan resnica. Poklani so bili slovenski ljudje od slovenskih ljudi samo zato, ker nLso hoteli sprejeti komunističnega brezbožnega in breznaroctoega nauka.
Nič ne pomaga jokati. Jok dejstva ne izbriše! Tudi nič ne pomaga preklinjati morilce, nobeden od pomorjenih »ne bo zaradi tega bolj srečen v večnosti. Naši junaki so šli v smrt brez kletvice )ia ustih, brez sledu vsakega maščevanja. Pravico maščevanja so prepustili Bogu. On, ki je Pravica in Ljubezen, naj sodi. Dobili smo Pričetvalcc pred večnim Sodnikom in pri-prošnjike za nas vse, ki se priznavamo k slovenstvu.
Priprošnja teh naših mučen-cev je velika in učinkovita. Le eno samo dejstvo: Veliko število slovenskih liovomašnikov v Sloveniji. Vsi ti so šli skozi rdeče šole in ohranili v sebi klic božji k duhovništvu.
„Oče, odpusti jim, saj ne vedo kaj delajo" je molil Sin božji na veliki petek na križu za one, ki so ga obsodili na smrt in smrtno obsodbo tudi izvršili. V Gospodovi molitvi prosimi: odpusti nam naše dolge, kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom". Pozabiti zločina, storjenega nad našimi brati, protiko-munističnimi borci, ni mogoče. To je človeško. Toda Kristus, ki je nedolžen umrl za nas vse na križu, tudi za morilce naših junakov, povezanih z bodečo žico, nam je dal vzgled, kako je treba odpuščati. Ne iz maščevanja in stalnega prekinijevanja ter zmerjanja, temveč iz junaške samoodpovedne volje, ki odpušča iz vsega srca, bo zrastla lepša narodna bodočnost.
Rdeče vrtnice na slovenski zemlji še cvetejo. Vedno lepše i in lepše iz leta v ieto ter iz globine zemlje (pošiljajo k Bogu-Sodniku in Odrešeniku prijetni vonj s prošnjo: Dobri, nebeški Oče, ne pozabi slovenskega naroda. Zanj smo dali svojo kri. Naj bo slovenski narod enkrat srečen na svoji zemlji, naj Ti daje prost vsake tiranije večno zahvalo za nas, ki smo zrastli iz te zemlje in za vse one, ki hočejo dobro slovenski domovini! Omehčaj trda srca onih, ki Te
ODLOČEN NASTOP SLOVENSKIH ŠTUDENTOV. ŠTUDENTJE SE UPIRAJO KOMUNIZMU.
Študentje filozofske fakultete v Ljubljani -so 26. maja zasedli fakulteto. Vzrok za zasedbo fakultete so študentje izrazili v 13 točkah — od protesta proti kazenskim postopkom proti trem študentom, preko žalitev za suverenost sodišč in reforme na univerzi in študija na njej do problemov socialne diferenciacije — kot poroča DELO. Za mirno zasedbo fakultete so dobili privoljenje dekana fakultete in njenega pedagoško znanstvenega sveta. Med pritožbami študentov je tudi ta, da so organi pregona (policisti) 8. maja prelomili eksteritorijal-nogt univerze in zaplenili razo-besene letake v filozofski fakulteti.
V protestu so študentje navedli, da besedila teh letakov ni mogoče razumeti tako, kot sledi iz preiskovalnega postopka proti sestavijalcu letakov, ter da sodne oblasti zavlačujejo obravnavo in čakajo na počitnice. V posebnem letaku so študentje označili sodni proces za političen, ki sovpada z današnjim zatiran jem študentov. Zagrozili so celo z gladovno stavko. — Na pritožbe študentov je odgovoril v DELU (2<>. maja) sam javni tožilec dr. Anton Skobir, ki je razodel, da je eden obtoženih študentov "v gostinskem lokalu Mrak v Ljubljani z grobimi izrazi sramotil predsednika republike in hkrati s hudobnim namenom in neresnično prikazoval družbene in politične razmere v državi z izjavami: 'To ni socializem, proč z rdečo
buržuazijo, dol s komunisti......
Rdeče knjižice bi zažgal sredi Trga ^revolucije v Ljubljani.... Glej komunistične svinje, kaj počenjajo, to ni socializem...." Javni tožilec je dalje objavil, da je v teku kazenska preiskava zoper študenta filozofske fakultete A.F, ker je "po lastnem priznanju 5. in 6. maja izobesil v avli Filozofske fakultete v Ljubljani dva plakata, ki ju je sam napisal s flumastrom z naslovom: 'Dogodilo se je v Ljubljani 24. aprila 1971. Študentje — nastopil je čas gverile —strnimo se v boju proti avtori-tarizmu in porajajočemu se kapitalizmu". Javni tožilec pravi, da iz teh besedil izhaja sum, da je ta študent storil kaznivo dejanje sovražne propagande, ker je ščuval k nasilni spremembi družbene in drž£fl|ie ureditve". Javni tožilec nato zagotavlja, ba do postopek proti študentom "tekel strogo v okvi-ririh določil kazenskega zakona in brez nepotrebnega zavlačevanja. Izjavil je tudi, da se javno tožilstvo ne bo pokoravalo kakršnimkoli nedopustnim pritiskom...." Kako bo potekal sodni pO'
Bližajo se dnevi posvetitve Slovenska kapele v ameriškem Narodnem svetišču v VVashing-tonu. Mogočna cerkev, posvečena Marijinemu Brezmadežnemu spočetju, je največja katoliška oerkev v Združenih državah in sedma največja na svetu. In v tem katoliškem središču Amerike so si Slovenci zgradili svojo kapelo — slovensko kapelo Marije Pomagaj z Brezij. Izmed vseh spomenikov, ki so ji jih postavili v tej deželi Ameriški Slovenci, bo Slovenska kapela najtrajnejši in najpo-mebnejši versko-kulturni spomenik.
Posvetitev 15. avgusta letos bo krona vseh prizadevanj in vsega dela — od prvih dopisov vodilnim slovenskim osebnostim po Ameriki do spominske knjige, ki bo izšla za to priliko. Nabiralna akcija za zgraditev kapele je zajela vse ameriške Slovence — od vzhodne do zahodne Obale in celo iz Kanade. Za kapelo so prispevali vsi — stari in novi naseljenci, premožni in siromašni, upokojenci in otroci. Zato bo tudi posvetitev 'kapele — praznik vseh ameriških Slovencev vseh živečih generacij. Prišli bodo od blizu in daleč — tudi iz Kanade, raznih delov Evrope in posebna skupina celo iz Slovenije. Letos bo prvič, da bo posebno letalo pripeljalo veliko skupino ude-lencev iz Slovenije direktno v
ameriško prestolnico. (Prvo skupino je pripeljal škof Jeglič na Evharistični kongres v Chi-cago leta 1936). Rojaki iz domovine bodo : prišli pod vodstvom slovenskih škofov in duhovščine. Svojo udeležbo so najavili posamezniki iz zelo oddaljenih krajev Združenih držav, v skupinah pa bodo prišli iz Nevv Yorka, Bridgeporta, Forest City-ja, Chioaga,a Jolieta, Denverja in najmočnejša skupina — 10 avtobusov — iz Cle-velanda. V okviru posvetitvenih svečanosti bodo organizirane razne kulturne in družabne prireditve, ki bodo na programu v petek 13. in v soboto 14. avgusta zvečer. Zunanji obiskovalci si bodo v posebnih avtobusih mogli v soboto čez dan ogledati in obiskati največje zanimivosti in posebnosti ameriške prestolnice: Belo hišo, Kapitol (Kongres), VVashingtonov, Lincolnov in Jeffersonov spomenik ter Arlington z obiskom Kennedy-jevega groba. V soboto 14. avgusta zvečer pil je na programu slavnostna akademija in nato banket. Podrobnejši program prireditev bo objavljen kasneje kakor tudi spored cerkvenih slovesnosti s posvetitvijo kapele v nedeljo 15. avgusta.
Tridnevne svečanosti ob posvetitve Slovenske kapele naj bodo zares naši SLOVENSKI DNEVI V \VASH INGTON U! NAS VIDEN JE!
Na proslavi 20. letnice "Canadian Scene" se je predsednik
Ontarijske zveze g. V. Mauko razgovarjal s predsednico ga. Ossler. (Canadian Scene do-
bavlja iinformacijske članke o Kanadi etničnim listom.)
IZREDNA PRILIKA
Iz Slovenije bo s posebnim letalom prišla v Washington večja skupina udeležencev za posvititev Slovenske kapele. Iz Brnika pri Ljubljani bodo odpotovali v petek, 13. avgusta in prišlili v Washington še sitega dne. Udeleženci bodo lahko prisostvovali vsem tridnevnim prireditvam ob posvetitvi Slovenske kapele v Washingtonu, nato pa bodo lahko odšli zasebno na obiske svojih sorodnikov ali pa si v skupini ogledali še Nevv York, Cleveland in Toronto. Odhod letala je 19. avgusta iz Toronta. Cena za letalski prevoz iz Ljubljane v Wash-ington in nazaj iz Toronta v Ljublajno je $333.00 dolarjev. Mnogi bodo tako imeli zdaj priliko, da se bodo srečali s sorodniki, ki jih niso videli že 20 ali 30 let. če imate sorodnike, s katerimi bi se radi srečali tukaj v Ameriki, imate zdaj priliko, da jih povabite. Sporočite jim naj čimprej pišejo na upravo DRUŽINE v Ljubljani, ki ima pokroviteljstvo nad tem potovanjem. Posebno' letalo Boeing 707 bo prišlo v Washington v pet^k 13. avgusta, odpotovalo pa 19. avgusta iz Toronta.
NOVA KUŽNA BOLEZEN V JUGOSLAVIJI
Gospodarstvo socialistične Jugoslavije je stalno v takih težavah, da ne pomagajo nobene reforme, nobene petletke, nobene devalvacije valute in nobeni stabilizacijski ukrepi. E-
nostavno ne funkcionira. Član beograjske vlade Miran Mejak je v parlamentu odkrito pove dal: "Pri nas se nelikvidnost in poslovanje z izgubami širita (kot nalezljiva bolezen." (DELO, 27. maja). Poročilo dodaja, da so se poslanci s tem mnenjem strinjali.
Na proslavi "dršavljanskega dne" v St. Lavvrence Hali, se so razgovarjali ministeri za državljanstvo v Ontariški vladi g. J. Varemko, Častni predsednik »tnične tiskovne Eveze v Ontario Dr. J. Kirschbaum in predsednik 5ste ter urednik našega lista g. V. Mauko.
KOLIKO JE SLOVENCEV!
ne poznajo in še danes nočejo gtopek proti omen.jenim trem nič slišati o spravi, niti o po- ; žtudcntam {n in kako bodo na pravi krivic, ki so jih storili. tQ reagirali dmgi študentje, bo
M. G.
Po prvih uradnih podatkih letošnjega popisa prebivalstva ima Slovenije 1,725.088 prebivalcev, kar je za 8.4% (več kot leta 1961 in za 14,7% več kot leta 1953. Ljubljana ima zdaj 257.640 prebivalcev, Maribor 172.000, Celje 58.000, Velenje 29.000, Koper 35.000, Kranj 56.300, Domžale 32.000, Novo mesto 50.000 in Nova Gorica 51.400. V občini LjubljanaHcenter je števila pre-bivalstna nazalovalo, v drugih pre delih Ljubljane pa zelo napredo-alo, prav tako v drugih industrijskih središčih kot Maribor, Domžale, Koper, Kranj, Celje itd. Po najnovejših podatkih dela v tujih državah 49.563 Slo-
mo še poročali, saj je to prvi primer odločnega in javnega upora študentov proti komunističnemu režimu.
vencev. Stanovanj v Sloenviji so našteli 473.390 Poleg Ljub-Ijane-Centra še izkazujejo naj gostejšo naseljenost Trbovlje, Piran, Maribor in Celje.Najboli redko pa so naseljene občine Kočevje, Tolmin, Cerknica, Mo zirje, Ilirska Bistrica in Sežana. Števila gospodinjstev se je po večalo za 12,4% na skupo 516.000. V Sloveniji je 600 pošt, v številu telefonov pa je daleč pod evropskim povprečjem: na sto prebivalcev pride le 6.2 telefona, med .tem jo je evroDski provreček 15.
Jugoslavija ima zdaj 20,505.000 ljudi, od tega Beograd 1,204.00. Iz Jugoslavije je skupno zaposlenih v tujini 683.000 delavcev. Hrvatska ima 4,423.000, Bosna in Herceg. 3,743,000 in Makedonija 1,647.000 prebivalcev. Zagreb šteje zdaj 602.000 prebivalcev.
• SPOMINSKA KNJIGA. Za posvetitev Slovenska kapele bo izšla posebna Spominska knjiga (Dedication book), za katero je dozdaj ,poslalo svoje prispevke toliko visokih cerkvenih dostojanstvenikov 1 in (uglednih osebnosti (iz javnega življenja kot najbrže še za nobeno podobno slovensko / publikacijo. Knjiga bo obsežna in bogato ilustrirana. O njeni vsebini bomo še poročali. Kdor ne bo mogel priti ina posvetitev, tmj si to pomembno knjigo naroči po pošti na naslov: SLOVENIAN CHAPEL COMMITTEE, P.O. Box 6295, \Vashington, D.C. 20015.
BLAGOR MU, KI—VERJAME
Vida Tomšič se je na stara leta očividno začela ukvarjati s pravljicami za nedoraslo mladino, kajti v članku ob 30. letnici Slovenskega poročevalca (DELO 15. maja) je med drugim zapisala: "Kadar koli gre človek po svetu, ga domotožje po informacijah iz našega tiska opozori, da smo uspeli v veliki mero nuditi obsežnejšo, boljšo, odgovornejšo informacijo in vpogled v svetovne in domače godoke, kot jo človek dobi drugod".
OBIŠČITE "LJUBLJANO"
IN 40 DRUGIH "PRESTOLIC SVETA1
V	TORONTU
V	8 DNEH, ZA $3.00 POTNI LIST CARAVAN '71 JE VSE KAR POTREBUJETE
V Trorrtu imamo zopet "Caravan"! še enkrat lahko vidite "Ljubljano" in 40 drugih prestolic po vsej Metropoli Toronto. Stopite na palubo Caravan '71. letos, že tretjič, vam je dana največja in najboljša možnost, da z vašim potnim listom zade-nete počitniško potovanje v živahni Acapulco. Naslednji žreb bo v kratkem — zato si nabavite po znižani ceni $3.— vaš potni list (med časom "Caravan" bo stal $4.—) še danes pri: Attractions tickct office, Eaton's Oueen St., College St., Yorkdale; Simpsons Travel Service, Downtown, Yorkdale, Sher-vvay, naročilnice dobite pre-„ , , „.	ko Customer Service, Fair-
vrevv in Cedarbrae; Moodey's v Colonnadi; Arcade Ticket Agency, 137 Yonge St., Gray Coach Terminals, ali v vašem ^stnem paviljonu. Za nadaljnet informacije kličite: 363-2389 ali 363-0792. Do danes so zadeli potovanja: V. Leihmets, EZ Lyle, G. Meyers, M.G. Bailey, Al. Kivilo,' Tonu Toome, Adele Kittask, Lee Havvkins, Mrs. S. Kavvaguchi, Mrs. Brucc W. Parker, Mrs. J. VVhiting, Miss J. Huggins.
CARAVAN -71 21. JUNIJ — 1. JULIJ
CARAVAN -71 Box 4026
Postal Station "A" Toronto 11, Ontario Canada
Da, želim biti svetovni potnik v Torontu in se prijavljam
za Caravan Avapulco Vacation Dravv. Prosim, pošljite mi......
potnih listov po vaši posebni preprodajni ceni za $3.00
vsakega. Moj (ček, poštno nakaznica) v višini $........................
je priložen.
Ime: .. Naslov:
(prosim tiskajte)
Mesto . ........................................................ (Zone).
... Poštna
Pokrajina (država) ........................................................
(Poštna naročila sprejemamo do 20. Junija 1971 )
SD—6—1

'M^ff
sLouensla\
fbk x h * t k slov ta j a
Subscription rates $4.00 per year: 30c per copy
Advertising 1 column x 1" $2.80
Published monlhly by ""	Slovenian National Federation of Canada
Member of C.E.P.F.
SLOVENSKA DRŽAVA Izhaja prvega v mesecu.
Letna naročnina znaša: Za ZDA in Kanado 4 $, za Argentino 250 pe-zov, za Brazilijo 60 kruzeirov, za Anglijo 20 šilingov, za Avstrijo 35 šilingov, za Avstralijo 2.50 avstr. L., za Italijo in Trst 800 lir, za Francijo 600 frankov. Naročniki v Argentini morejo poravnati naročnino tudi v upravi »Slovenske poti". Za podpisane članke odgovarja pisec. Ni nujno, da bi se avtorjeva naziranja morala skladati v celoti z mišljenjem uredništva in
izdajatelja.
VOKALNI KONCERT
mladinskih pevskih zborov pri Mariji Pomagaj 27. in 28. marca 1971. Dvorana Marije Pomagaj (Ker nam je v prejšnji številku primanjkovalo prostora, zato danes objavljamo programe gornjega koncerta.) PRVI DEL Otroški zbor
Toronto
KONCERT "VRBE'
V soboto 1. maja 1971. je ob 7.30 zvečer nastopil v "Slovenskem taktirko zborovodje g. Ignacija Križmana s koncertom "Sloven-dornu" na 864. Pape Ave. v Torontu, mejami pevski zbor "Vrba" pod skih narodnih in umetnih pesmi, z naslendnjim programom:
1.)	Mešani zbor
CVETKE TRGAM .................................................................... (A. Vauken)
V TUJINI ........................................................................... (A. Grocbming)
BELOKRA NS J K. A BALADA ............................................ (V. Vodopivec)
KJE SO MOJE ROŽICE ........................................................ (G. Ipavec)
2.)	Moški zbor
KAJ KLEPLJE ............................................................................ (L. Hafner)
KO LANI SEM .............................................................................. (C. Pregelj)
PISEMCE ...................................................................................... (P- Jereb)
JAS PA MOJ HVAŽEK ....................................................... (P. Kernjak)
3.)	Ženski zbor
ČRIČEK V VRTU ................................................................ (R. Simoniti)
MRAZEK ...................................................................................... (M. Tome)
ROŽMARIN .................................................................................... (L Ocvirk)
4.)	Mešani zbor
SLOVENSKA ZEMLJA ............................................................... (J. Aljaž)
PESEM O VIGREDI .............................................. (Lisičjak—Karmolc)
MED CVETLICAMI .................................................................. (M. Tone)
Reči moram, da je koncert dobro uspel ter nastopajočim in dirigentu izrekamo naše častitke zavedajuč se, koliko truda in prostih ur po večerih so vsi nastopajoči darovali slovenski pesmi na oltar. Upajmo, da nam bo zbor tudi v bodoče pripravil še druga prese-lečenja. —EC.
"Otroški zbor jo je urezal" ZVESTOBA SLOVENIJI, domovinska pesem; Radovan Gobec; petje enoglasno.
DOLI V KRAJU, narodna, priredil Luka Kramolc; dvoglasno. POREDNEZI, narodna, prir. Luka Kramolc: dvoglasno. BEŽIMO, TECIMO, CIGANI GREDO, narodna, prir. Janez Kuhar; dvoglasno, s klavirjem.
Mladinski zbor
WINNIPEG, MAN.
•	V pokrajinskem muzeju v
VVinnipegu je Slovenija predstavljena z več predmeti, izdelki slovenske ljudske umetnosti: slovenski par v narodni noši (lutke), kozolec, idrijske čipke itd.
•	Od oktobra 1970 imajo naši rojaki na radijski postaji CJOB-68 vsako nedeljo ob 9.30 dopoldne polurno kulturno oddajo, v slovenščini in angleščini. Oddajo pripravi g. Jože Me-jač, C.M., s sodelavci. Kulturna oddaja povezuje naš živelj v provinci Manitoba, angleškemu občinstvu pa daje spoznati obstoj slovenskega naroda in prisotnost slovenskih emigrantov v Kanadi. Finančna vzdrževate-Ija oddaje sta slovenska župnija in Slovenski klub v Mani-tobi.
•	Slovenska šola deluje že od leta 1964; letos šteje 67 gojencev in gojenk. Pouk imajo v prostorih župnije Brezmadežne- j ga spočetja ob petkih in sobo-. tah; šola se je morala zateči k bližnji angleški župniji, ker so prostori pri slovenski cerkvi premajhni. Šolo vodi župnik, g. Jože Mejač, C.M.; poučujejo: g. J .Mejač, g. Stane Galič, gdč. Brigita Babič in g. Tone Pikel.
•	V nedeljo 25. aprila je Slo vence v VVinnipegu na svoji turneji za Baragovo beatifikacijo obiskal vicepostulator g. Tone Zrnec, C.M. in jim govoril o Baragi v nedeljo pri vseh mašah in popoldne predaval ter kazal skioptične slike v cerkveni dvorani.
WASHINGTON
• Novi slovenski doktor znanosti Na Katoliški univerzi (V VVashingtonu je promoviral za doktorja klasičnih jeziko Rev. Stanko Ceglar. Za doktorsko disertacijo jc predložil razpravo iz srednjeveških latinskih filozofskih spisov. Na njegovo promocijo je prihitel iz daljnje Kanade njegov brat Rev. Karel Ceglar, ki je tudi salezijanski duhovnik. Novi doktor se namerava posvetiti študijem v Washingtontu je Rev.
Stanko Ceglar opravljal vsak mesec slovensko sveto mašo, h ka teri so se zbirali v VVashingtonu in okolici bivajoči Slovenci. Za njegovo promocijo in slovo je g. J. Zore priredil sprejem, ki so se ga udeležili mnogi njegovi prijatelji. Dr. Ceglarju želimo mnogo uspehov na novih prodočjih dušnopastriskega in vzgojnega dela!
•	Slovenski novomašnik v am. prestolnici. V Narodnem svetišču Brezmadežnega spočetja je prejel nevomašniško posveče-nje Rev. Anthony Prosen ki je končal višje teološke študije na Katoliški univerzi. Rev. Prosen, ki je sin slovenskih staršev iz Glevelanda, je študiral prej v Detroitu, Chicagu, Cincinatiju in Salzburgu ter poučeval na raznih šolah. Članke s področja sociologije in teologije je objavljal in še objavla v mnogih strokovnih revijah. Novo mašo je daroval v fari sv. Lovrenca v Clevelandu.
•	Slovenski dnevi.
Po dosedanjih prijavah za posvetitev Slovenska kapele lahko zapišemo, da še nikoli ni bilo toliko Slovencev zbranih v ameriški prestolnici, kot jih bo za Slovenske dneve od 13. do 15. avgusta. Posamezni udeleženci bodo prišli iz Italije, Avstrije, Zahodne Nemčije, Anglije, Kanade in velika skupina s posebnim letalom iz —S lovenije.
Mladinski zbor $ solistom Blažem Potočnikom
POZDRAV SLOVENIJI, besedilo Marjan Jakopič, glasba Radovan Gobec; triglasno in klavir.
KDO NA SVETU VESELO ŽIVI, narodna, prir Slavko Mihelčič; štiriglasno a capella.
LEPA JANA, ljudska iz Prekmurja, prir. Matija Tome; štiriglasno ob spremljavi klavirja.
DRUGI DEL
Mladinski zbor PREKO POLJA. PREKO TRAT, Ciril Pregelj; a capella.
VUŠTNEJŠA JA NI, koroška narodna, prir. Matija glasno in klavir.
LEPO MI POJE ČRNI KOS, ljudska, prir. Miro Kofol; štiriglasno;
melodija zgrajena na kontrapunktični podlagi.
KOSOVA SVATBA, ljudska, prir. Oskar Dev; petje triglasno.
PESEM O PLATOVU, ruska narodna, za mladinski zbor in moški
solo priredil Walter Babiak; soli t s Blaž Potočnik.
PESEM O BRATSTVU, Rafko Irgolič, priredil Walter Babiak; petje
štiriglasno in solist Blaž Potočnik; klavir.
TRETJI DEL Dekliški zbor
petje v triglasju
Tome; štiri-
Bridgeport. Conn.
• Še živimo, četudi so nas obsodili. da moramo umreti nasilne narodne smrti Storimo pač, kar moremo. Ker ne najdemo zadoščenja slovenskemu narodnemu čustvovanju doma, gremo pač tja, kjer ga najdemo in kjer nas razumejo. Samo krako povemo, kje smo bili in kamor bomo še šli. V New Yorku je skromna, toda slovenska cerkvica Sv. Cirila in Metoda. Tam župnikuje v Ameriki rojen, toda slovensko zaveden Father Ric-hard Rogan, o. fm Trudi se, da bi ohranil slovensko faro. Je v tem ozira občudovanja vreden in služi za vzgled, kaj se da storiti, četudi so težave. Za vzgled tudi našemu duhovonemu gospo-
Dekliški zbor z dirig č.g.t. T. Zrnecom, C.M.
DOBRO JUTRO, BUOTRA, koroška narodna, prir. Matija Tome;
štiriglasno.
ENA SAMA REČ ME GREVA, koroška narodna, Matija Tome; štiriglasno.	>■
VSI SO VENCI BEJLI, prekmurska narodna; prir. France Marolt; petglasno.
Dekliški zbor in orkester MARTINČEK, narodna, prir. Tončka Maroltova; triglasno. MJESEČINO, belokranjska, prir. Tončka Maroltova; triglasno. O HAPPY DAY, črnska duhovna; prir. Edwin Havvkins; triglasno, solistka Ivanka Kumelj.
MI SMO SREČNI, duhovna Sodobna, priredili jo slovenski glas*
beniki v Torontu; triglasno, solistka Ivanka Kumelj.
*
Pianistki: Anica Mihevc in Marjefka Skubic.
Napovedovacla: Vilko Čekuta v slovenščini, Tilka Kvas v angleščini.
Chicago
•	90-letnik. V nedeljo 18. a-prila je slavil 90-letnico življenja g. Leo Maldič. Kdo ga v slovenski fari ne pozna? Znan je po svoji delavnosti in orga-nizatorični sposobnosti. Kjer je bilo treba storiti kaj v dobro slovenske soseske ali splošno katoliške dejavnosti, tam je bil zraven tudi g. Mladič Kot poverjenik mesečnika Ave Marija, kot soustanovitelj Društva Najsvetejšega Imena, Tretjega reda, pri Ligi slovenskih katoliških A-merikancev. Kljub visokim letom se še vedno zanima za vse, kar je v zvezi s faro sv. Štefana, katere trden steber je bil vedno. Za 90. obletnico ga je počastilo Društvo Najsv. Imena. Bila je koncelebrirana sv. maša, pri kateri so somaševali p. Leonard Bogolin, p. Blaž Čema-žar in domači župnik. Po maši in skupnem obhajilu je bila slovesnost v spodnji cerkveni dvorani z zajtrkom. Bog daj g. Mladiču še več let v zdravju!
•	Novi slovenski grobovi. Kar tri so odprli prav za Veliko noč svoja žrela. Najprvo je odšla v večnost gospa Albina Novak. O njej več na drugem mestu. — Po daljši bolezni je odšel v večnost g. Frank Gerželj, bivši podčastnik jugoslovanske vojske. Poleg žene Ivanke zapušča tudi sina Janeza, ki je kapetan ameriške vojske. Prispel je z letalom iz Nemčije na pogreb svojega očeta. — Na Veliko noč je zaspala gospa Jožefa Palčič, žena že pok. oronižniške-ga podpolkovnika Stanka Palčiča. Zapušča hčerko Sonjo, poročeno Pfeifer. Ohranimo vse pokojne v lepem spominu!
•	Velika noč je bila prav lepa. Tudi vreme je po svoje k temu pripomoglo. Višek je bila slovesna peta slovenska maša, katero je pel župnik p. Tomaž. Pevski zbor, pod vodstvom dr. Fišingerja je prav lepo prepeval. Na cvetno nedeljo so prišle v veljavo pristne slovenske butarice. Vsa čast ge. Fi-šingerjevi!
•	Zlata maša p. Odila Hanj-ška bo 18. julija pri Sv. Trojici v Slov. goricah. P. Odilo je splošno znana osebnost iz vrst sinov sv. Frančiška. Rojen je bil v Zi-biki na štajerskem. Izvrsten govornik, voditelj duhovnih vaj, v Lemontu dalj časa tudi voditelj slovenskih romanj. Kljub že visokim letom, je šel za misijonarja v Avstralijo med tamkajšnje slovenske novonaseljence. Izvrsten pevec. Dobil je priimek »pojoči misijonar". Kamor je on prišel, je vse pelo, tudi taki, ki niso imeli posluha. Gog daj p. Odilu dočakati še biserni jubilej v njemu tako ljubljeni Sloveniji!
•	Prvo sveto obhajilo otrok farne šole sv. Štefana je bilo v soboto 1. maja ob petih popoldne. 45 otrok je prejelo bošjega Gosta Jezusa v svoja srca.
•	Slovenske poroke. V soboto 1. maja sta sklenila večno zakonsko zvezo g. Franc Mikec in gdč. Vida Plankar. Franc Mikec je bil in je še vedno aktiven pri Slov. radijskem klubu. — V soboto 29. maja pa je bila poroka gdč. Marije Kranjc z g. Ka-zimirjem Hozianom. Nevesta je bila lani kraljica Slovenskega dneva. Obema paroma iskrene čestitke z željo, da bi Bog dal obilje svojega blagoslova na njih življenjski poti.
ONTARIO
lUVlNCE If IPPMTVNITT
Government Information
FROM THE DEPARTMENT OF TREASURY ECONOMICS
Proračun za leto 1971 predstavlja natančen pregled in obravnavanje vseh predlogov in programov ontarijske vlade ternji-hov vpliv na državljane te province. Proračun predstavljen zbornici je odsev teh predlogov in programov v obliki zamišljenega in močnega denarnega načrta za Ontario. Ima namen doseči štiri točke:
•	Vrniti polno zaposlenost ekonomske rasti v Ontariu z podpiranjem rasti aktivnosti na zasebnem področju;
•	obdržati čvrsto kontrolo nad
veru za 11 centov pri velikem zavoju, na jugu pa bomo zvišali ceno istemu zavoju za 15 centov. Tako po cena za 24 steklenic piva $ 4.65 pvosod v Ontariu. To je še vedno najnižja cena pivu v Kanadi. (V veljavo stopi 15. 5. 1971.)
Odprava dovolilnic za ribolov prebivalcem Trenutno morajo prebivalci On-tarija kupiti dovolilnico za ribolov, ki stane $ 3.00 na leto, da lahko ribarijo v tej provinci. S prvim januarjem 1971 (nazaj) je ta dovolilnica odpravljena in bo vsakemu prebivalcu, ki si je to za 1971 že nabavil, denar povrnjen, če pošlje svojo dovolilnico na: The Department of Lands and Forest, Oueen's Park.
Ontarijska vlada je prepričana, da bo s tem daljnovidnim denarnim načrtom, začrtanim v proračunu, Ontario stopil na pot še bolj dinamične in proizvajalne bodočnosti. The Hon. VVILLIAM G. DAVIŠ Prime Ministerr of Ontario
PAPEŽ NAVAJA JUGOSLOVANSKO USTAVO
V uradnem nagovoru papeža
Pavla VI. ob obisku Tita je bil javnimi izdatki, da se tako urav-1 tu(M naslednji ^^^
"Z zanimanjem smo opazili, da vaša ustava poudarja med-svojimi temeljnimi načeli med drugim "počlovečenje družbenega okolja", "okrepitev vza-
novesi davčna višina ter zadrže inflacijskih pritiskov; • zagotovitev dragih prednosti j vladnega programa, kot je: večje kanadsko sodelovanje v na- j
šem ekonomskem življenju, pre- jemnosti jn sodelovanja med življanje in ohranjanje Okolja, ljl)dmi» "spoštovanje človeške-ter zagotoviti vrednost življenja ga dostojanstva" in "celostni za vse naše državljane.	j razvoj človeka kot svobodne
Obdavčevanje in izdatki v 'tem
osebe".
"Predstavljamo si, kakšno podporo more dati Cerkev s svojim naukom in pristnemu izvajanju teh in podobnih plemenitih načel, ki so temelj družbenega sožitja v posameznih državah in med narodi vsega sveta.
"Cerkev želi zase le zakonito svobodo za izvrševanje svojega duhovnega poslanstva in za svojo iskreno službo človeku, posamezniku in skupnosti brez kakršnegakoli drugega cilja, ki se ne ujema z njenim verskim in moralnim poslanstvom...."
proračunu dajejo najvišjega poudarka tem ciljem.
Najvažnejše stvari proračuna IZPREMEMBE DAVKOV
NIČ NOVIH DAVKOV IN NOBENEGA DVIGA V DAVČNIH STOPNJAH Ontarijski denarni načrti za 1971
Ontarijska vlada se je odločila za izmenično pot pospešavanja gospodarstva v glavnem z znižanjem davkov, z obdržanjem istočasno rastnih razširitev med omejitvami svojih dolgoročnih finanmh možnosti. S temi možnostmi vlada namerava povečati privatne ekonomske dejavnosti in investicije, zvišati zaposlenost brez poživitve inflacijskih pritiskov.
»Nursing Homes" postali del zavarovanih zdravstvenih uslužnosti
S 1. aprilom 1972 bo Ontario raztegnil svoj zdravstveno-zava-rovalni načrt s tem, da bo kril tudi »Nursing Homes" in zdravstvene uslužnosti doma (Home Care Services). Uslužnosti izhajajoče iz te odločitve bodo:
•	Odstranjeni bodo težki de- i lajno se je vključil tudi glavni narni izdatki družin ter isti po-; urcdnik DELA, Mitja Gorjup, razdeljeni preko vsega prebival- tki je v svojem stolpcu Pogovor
stva-	z bralci 21. maja zapisal: "Po
•	Razbremenjene bodo bolmš-	vsej Jugoslaviji tečejo široke niče, ker se bo zmanjšala zahte-1	razprave; posamezniki, organi-va jx> aktivni služnosti;
STARA PROPAGANDNA LAJNA
Da je Jugoslavija v resni krizi—ne samo zaradi nesposobnega vodstva, slabega gospodarjenja in nerešenega vprašanja narodov, je spošno zano. Saj o tem poroča tudi svetovni tisk. Samo domači režimski tisk ta položaj zakriva ali pa prikazuje tako, kot da je to preteklost in da je zdaj vse v redu, vse urejeno. V to propagandno
• Mnogi bolniki bodo lahko dobili postrežbo doma v lastnem domu in lastnem občestvu.
Petodstotni krediti na investicijske davke Nov glavni popust v provincij-skem korporaeijskem obdavčenju je pridejan zato, da bi se pospešile gospodarske investici-
zacije, družbene skupnosti dajejo izjave, podpirajo, predlagajo.
Razumljivo je, da vse to vrenje ni naključno. Prišli smo do ene tistih točk v našem družbenem razvoju, ko je bilo nekako videti, kot da ne vemo kam; če pa smo že vedli kam, potem največkrat nismo vedeli
je in da bi ti vsi skupaj ustva- j lkako. Ali pa nismo hoteli ve-
du pri Sv, Križu. — Na cvetno nedeljo smo bili pri Sv. Cirilu in Metodu, tam smo opravili velikonočno dolžnost ter dali blagoslo viti naše slovenske butare ali presmece kakor pravijo pri nas v Prlekiji. V septembra tega leta
ako Bog da zdravje in srečo, bomo spet šli tja zapet. Se že vadimo. Slovenska pesem nas drži po konci in nam daje upanje, da še ni vsega konec. Kako bo, bomo poročali. Slovenski pozdrav iz Bridgeporta!	-k-
• V poročilu o velikonočni
konferenci za izobražence pri uršulinkah v Ljubljani v Družini (25. aprila 1971) poroča P.K. med drugim tudi: "250 UNIVERZITETNIH PROFESORJEV
Ob razmišljanju o slovenski duhovni enotnosti smo bili presenečeni nad 250 univerzitetnimi profesorji našega rodu, ki delajo v Severni in Južni Ameriki. Kaj bi ti zavedni Slovenci pomenili našemu narodu, če bi se nam jih posrečilo pritegniti nazaj v domovino. Treba je, da oh ran i m i in pomnožimo z njitmi stike v narodnem in verskem pogledu".
• Nesreča |v jami Ojstro pri
Hrastniku je zahtevala devet žrtev. Vsi so bili poročeni. Zapustili so dvajset sirot, eden pa bo še rojen.
rili nova območja zaposlitve v Ontariu.
Popust je petodstotni kredit za investicije v strojih in orodju, ki bo nabavljeno po polnoči 26. aprila 1971 ter vključeno v u-porabo v Ontariu do 31. marca 1973.
Znižanje v zapuščinskih obdavčitvah
•	Oprostitve za vdove in vdovce bodo zvišane od $ 125.000.— na $ 250.000.—;
•	Zvišek 1596 davkov (Surtax) bo odstranjen za zaželjene dediče, ki vključujejo otroke in vnuke;
•	zažel jenim dedičem ne bo treba plačati davkov na »Estates", ki so vredne do $ 100.000.—, v primeri s sedanjo stopnjo $ 50.000,—
•	oprostitve za „non-commu-table annuities" bodo zvišane od sedanjih $ 1.200,— na $ 10.000,— v »pomešavi" (in aggregate).
Izenačenje cen pivu
deti?
Naj bo že tako ali drugače, morali smo se dogovoriti, morali pokazati pot, morali povedati, kako bomo hodili po njej.
In lahko rečemo, da je bil dogovor dosežen".
KNJIGA O BRATIH CIRILU IN METODU V LATINŠČINI
V Celovcu je izšla za 120 letnico Bratovščine sv. Cirila in Metoda (ustanovitelj škof Slomšek) bogoslovna znanstvena knjiga dr. Tomaža Kurenta DOCTRINA SS. CYRILI ET METODU DE PRIMATU (Nauk sv. Cirila in Metoda o papeževem prvenstvu). Knjiga je prvi del obsežne študije (drugi del je bil objavljen v Aktih Veleli rad ske Akademije 1937-38). Knjiga bo pomagala zavrniti trditve župnika Mucherja iz
Gospe Svete, k ije izdal že dru-Z namenom izenačiti cene pivu j Gospe Svete, ki je izdal že drugo
v secernem in južnem Ontariu, bomo znižali cene pivu na se-
knjigo v obrambo preganjalcev bratov Cirila in Metoda.
ALLAN J. MacEACHEN:
CAS JE ŽE, DA POČLOVEČIMO TEHNOLOGIJO
Eden vodilnih kanadskih parlamentarcev, dolgoletni federalni minister ter bivši profesor socilogije in, ekonomije na Univerzi sv. Frančiška Ksaverija v Antigonishu, Allan J. MacEachen, Je govoril 15. febCuarja 1971 na 4. letnem inštitutu za eksekutive na vseučilišču North Carolina v Grenboro, N.C., ZDA. Allan J. MacEechen je igral vodilno vlogo pri kanadski socialni zakonodaji in je bil menda prvi odgovorni politik, ki Je zagovarjal zamisel zajamčenega minimalnega dohodka kot novo človečansko pravico v družbi obilja. Njegov govor je bil objavljen v zbirki SOCIAL THOUGHT, ki jo Izdaja Oddelek za socialno akcijo kanadske škofijske konference (marec 1971).
Rudolf Cuješ
Z Vami bi želel deliti nekaj socialnih analiz, ki kažejo preko današnjega mraka v boljšo bodočnost. Sicer ne nudijo takojšnjega odgovora na zapletena vprašanja, s katerimi smo sedaj soočeni, toda te analize nakazujejo smer, v kateri naj potujemo. Kažejo pot k novim obzorjem, ki nam bodo morda odkrila učinkovito politiko, ki jo iščemo.
Svetovni čas težav
Sedemdeseta leta se izkazujejo kot „doba težav", kakor so napovedali nekateri opazovalci. Vsak zemeljski odsek doživlja družbeni nered. Človeške zadeve so v orehodnem stanju; na poti je masovni premik v mišljenju in v strukturah. Tako i-mamo zmedo povsod. Samo na Luni je Jezero Jasnosti.
Severnoameriška bolezen V Severni Ameirki, ki smo jo šc do nedavnega smatrali za i-muno pred prevratom, „se je nekaj pokvarilo" v Ikorajžni novi tehnološki družbi, ki jo je začela graditi naša generacija s tolikim zaupanjem po drugi svetovni vojni. Razvili smo tehnične kapacitete brez primere. Toda imamo tudi javne probleme in zasebne zaskrbljenosti brez primere. Prebivalci ZDA in Kanade doživljajo enako vedno globlje zajedajočo bolezen duha, .ki se zajeda v vsako starostno in premoženjsko skupino.
Znaki kritičnega stanja Litanije naših javnih problemov postajajo daljše: vojske, ki se ne končajo, in oboroževalna tekma, ki se ne manjša. Prepad •med dohodki bogataša in reveža, med okraji zastoja in rasti v vsakem narodu ter med bogatimi in revnimi državami. O-kvara zraka, vode, zemlje in življenjskega cikla. Pritisk prebivalstva. Stiska v mestih in razpadanje podeželja. Izbruhi nasilja in terorja. Brezposelnost in inflacija.Vedno večje potrebe po zdravstveni in socialni oskrbi. Težave z izravnanjem predračuna in davčne obveznosti. Pomanjkanje stanovanj in izstopanje iz šol. Postopno slabšanje prevoza in komunikacij v dobi istočasnih elektronik in potovanja z jet letali.
Vlada in ostale ustanove si prizadevajo obvladati ta naraščajoči inventorij javnih težav. Vsako vprašanje je obsežno in zapleteno. Ti problemi pa tudi niso izolirani drug od drugega. Med seboj so prepleteni in predstavljajo megaprobleme. V svoji celoti vodijo k zmedi duha in zmrznjenju volje. Oblikovalci politike se sprašujejo „ali smo brez moči, da bi jih rešili"?
K temu je treba dodati še ne tako zasebne zaskrbljenosti občanov. Ta bolezen ni omejena na prikrajšane manjšine, niti ne na nesoglašajočo mladino. Tudi ljudje srednjih let in skupin s srednjimi dohodki stavljajo sedaj zaskrbljena vprašanja in izražajo svojo osamelost, aliena-cijo in strah. Te osebne zaskrbljenosti so tudi med seboj povezane in se raztezajo preko Severne Amerike. Zagovornik Črne sile, puntajoči se beli študent, demonstrator za osvoboditev, že mamilom predani mladoletnik in alkoholu predani starši, mestni gverilec.... da, in uporni delavec na Poljskem, samomorilne skupine na Japonskem in ekstremist Rdečih gard v Pekingu so vsi med sabo povezani. Vsakdo med njimi se čuti na svoj lastni način brezupnega, postavljenega pred steno.
Več istega ne zadošča
Počasi se prebuja spoznanje, da nas večja množina enakih u-krepov, več krpanja, več igrač-kanja, ne bo izvleklo iz stanja
današnje krize. Vsi smo postavljeni pred steno — javni voditelji kot zasebni državljani. Ali moremo splezati preko stene? Prevrtati skozi steno? Jo obiti? Boljše kot predati se paniki je, da se malo ustavimo in presodimo svoj kočljiv položaj.
Globlja vprašanja o temeljnih vzrokih
Dogaja se, da skuša naraščajoče število javnih voditeljev in zasebnih državljanov — da si sposodim staro frazo — delati, »agonično precenitev" sedanjega kočljivega položaja. Globlja vprašanja zastavljajo, iščejo temeljne vzroke. Vprašanja, ki jih je slišal David Reisman, da jih stavljajo prebivalci ZDA, slišimo tudi od mnogih Kanadčanov: »Kaj moremo še verjeti? Kdo nas bo vodil? Kam gremo?"
Moj kanadski tovariš, minister za narodno zdravje in skrbstvo, je zastavil podobna vprašanja v svojem nedavnem govoru. G. Munro je omenil: „V naši zgodovinski dobi poindustrij-s'ke družbe postajajo sporne naše vrednote: Kaj predstavlja delo? Kaj je uspeh?" Vzorčno preizkušanje kanadskega javnega mnenja je odkrilo nekaj razo-devajočih odgovorov državljanov, ki nedvomno odmevajo tudi v ZDA. Neka mati je dejala: »Socialni problemi nastajajo zaradi našega načina življenja." Pogled nekega delavca: „Tako smo zaposleni z uspehi, da nimamo časa za ljudi." Neka starejša žena: „Zelo težko je biti oseba v sodobni družbi. Čutiš se zgubljenega." In neki srednješolski študent: „Šola nima nič skupnega z osebo." Socialni aktivist se je izrazil: »Mene o-predelijo po tem, kolikor proizvedeni, ne po dejstvu, da ljubim ženo in pripravim svojega otroka, da se smeje:" In neki komunalni delavec je rekel: »Vsak od nas živi v mehaničnem ovitku. Vsi hlepimo po prijateljih."
Neki urednik tednika v zahodni Kanadi je ponudil naslednjo modrost: »Največji krajevni problem je isti, ki je zarekel celo državo: zgrešena ideja, da je rešitev v materialnih stvareh, množina najprej. To uničuje e-nako bogatine in reveže...."
Isto trdijo nekateri verski voditelji v Kanadi: Dr. Robert Mc-Clure je rekel, predno je stopil v pokoj kot moderator United Church, da sta revščina in o-bilje samo nasprotni strani istega problema: »Revščina prinaša bedo.... (in vendar) vsaka zmerno velika mera obilja, se mi zdi, skoraj izključuje srečo."
Vzorec teh kritik Značilno je, da kažejo vse te analize na tehnično-ekonomski sestav, ki obvladuje severnoameriško kulturo: po uri obvladan svet, za katerega vsi garamo, da proizvajamo in trosimo, megastroj, ki vsiljuje svoje metode in vrednote vsaki ustanovi — vladi, šoli in cerkvi, kot tudi industrijskemu kompleksuu.
Ta po uri obvladani sestav — iki mu na različne načine enako slede kapitalistične, soicalistič-ne in komunistične države — smatra dobrine, dogodke in ljudi za enote časa in prostora, za merljive količine, ki jih je možno obvladati in kontrolirati v skupni službi vedno večje proizvodnje, večje potrošnje.... in, kot da se izkazuje, tudi večje polucije. Zato se sedaj vprašuje vsak kritični glas, vsak na svoj način: r »gospodarska rast, da, toda čemu? In za kakšno človeško ceno? Ali je dajanje prvega mesta materialni proizvodnji res ključ do človekovega blagostanja?"
Vprašanje po vrednotah velestroja Mnogi stavljajo vprašanja po
vrednotah, na .katerih je zgrajen po uri obvladani sestav. Ljudje začenjajo sumiti, da ima veles-troj socialno etiko, ki obubožava; ki oblikuje tehnične velikane in duhovne pritlikavce.
Vprašanje: Je bruto narodni proizvod (GNP) primerno merilo družbene dejavnosti? Kaj s slabimi proizvodi kot so npr. odpadki? Kaj je z vrednotami, ki jih ni možno količinsko meriti? Bruto narodni proizvod je morda bolj zvodljiv kot poučen. Ce ga imamo za edino merilo napredka, bo morda odkril samo, da smo »bruto narodna populacija"?
Vprašanje: Zakaj se osredu-točujejo mnoge javne dejavnosti na učinkovito delovanje sestavov (gospodarstvo, delavstvo, vzgoja) namesto na blagostanje oseb?
Druga misel: Da bi služili nenasitnemu apetitu proizvajalnega sestava, morajo potekati mnoge oblike dela z omamno hitrostjo. To izmozgavanje pušča mnogokrat malo rezerve za druge dejavnosti. Kaj se dogaja kot posledica z medsebojnimi odnosi? Na primer v družini? Kaj se dogaja s prijateljstvi, zasebnostjo, ljubeznijo, smehom, domišljijo? Zakaj navidezno pomanjkanje teh kvalitet?
Velestroj deluje na predpostavki, da je pomanjkanje materialnih dobrin stalno. »Več zate" pomeni očitno tudi »manj zame".... In posledica? Ali ove-koveča ta norma za nekatere snovno bogastvo in snovno revščino za druge ter — tako se dozdeva — notranjo praznoto za večino? Na ta način nekateri »pridobijo" in mnogi »izgubijo". Morda pa na ta .način vsi izgubljamo? Sedanje socialno o-kolje so oblikovali predniki, ki so tekmovali za snovne dobrine in služnosti, ki jih je mnogokrat bilo le malo. Ali pa je tradicionalna domneva, da pomeni »več zate" nujno tudi »manj zame", veljavna še danes? Ta prijem je morda zastarel, celo nevarno nezadosten, posebno še, če upoštevamo širok spektrum človeških vrednot — vključno medosebne odnošaje, .ki so tako nujni za življenje. Mar naj ne precenimo strogo in kritično praktičnost tekmovalne lastne koristi v svetu, v katerem postajamo bolj in bolj medsebojno odvisni, v katerem se razrašča vzajemnost naših interesov v vsakem območju dejavnosti: v kulturni, družbeni, politični in gospodarski?
Končno, kaj sploh je »razvoj"? Jasno je, da mora obsegati vsaka razvojna politika več kot zgolj gospodarsko blagostanje, kolikor je tudi to temeljnega pomena. Upoštevati mora in pospeševati tudi tiste druge vrednote, ki napravljajo življenje človeško — družinske odnose, prijateljstva, udeležbo državljanov in podobno. Jasno postaja nadalje tudi, da ne bomo nikoli dosegli blaginjo v tem polnejšem pomenu, dokler bomo porabljali toliko časa in energije za proizvajanje ter potrošnjo snovnih dobrin brezobzirni in kompetitivni tekmi. Mnoga znamenja kažejo, da daje ta pretirana enostranska zaverovanost manjša in manjša človečanska plačila. Da bi počlovečili tehnično družbo, potrebujemo nov red vrednot. Smo kakor cinasto leseni mož, ki išče srce.... da bomo mogli ljubiti, da bomo mogli živeti.
Dvom v duhovni okvir
Te vrednostne sodbe pa povzročajo same druga, še osnov-nejša vprašanja. Vprašanja o prevladujoči miselnosti ali svetovnem nazoru, na katerem je zgrajena ta po uri obvladana družba. Ce je ta usmerjenost duha povzročila naše velikanske probleme in bolezni, potem ima preveč omejen pogled na stvarnost, in posebej še na človeka. Zato moramo znova premisliti naše temeljne domneve in podstave, način, kako vidimo in razumemo naravo, družbeno organizacijo, sami sebe.
Stvarnost ni nikdar stalna, ni-.ti je ne moremo do kraja razumeti. Nobena poedina kultura, naj si bo še tako prefinjena, ne dojame stvarnosti v njeni ce-
loti. Prevladujoči pogled na stvarnost industrializirane družbe, ki ji pripadamo, je bil oblikovan po kulturnih silah, ki segajo nazaj v južno in srednjo Evropo. Ta prevladujoči pogled na svet označuje abstraktno u-movanje, tehnika in moralni pojmi (kot je etika dela), ki so skupaj proizvedle znanstveno metodo, moderno tehnologijo in naše glavne politično-družbene strukture.
Ni treba še posebej poudarjati, koliko dobrin nam je prinesel ta tehnični pogled na svet. Danes bomo posvetili pozornost njegovim pomanjkljivostim. Ta duhovni okvir, ki vanj nekoč nihče ni dvomil, kaže znake razpada; zdi se, da nam ne more pokazati rešne poti iz naših sodobnih stisk. Zakaj? Nekatere nezadostnosti in omejenosti postajajo očitne:
Ta miselnost nas je učila misliti preveč v okvirih nasprotja — ali-ali, in dobro-slabo.
Po uri obvladana miselnost vidi stvarnost kot vrsto, zaporedje. Vidi jo v drobcih in v kosih, kot dele, ki so ločeni drug od drugega in ne medsebojno povezani. Čas dojema kot odseke, ne kot nepretrgan tok. Prostor mu predstavljajo meje, ne pa obzorja.
To razumevanje stvarnosti vidi tudi človeka kot del gospodarskih sestavov in političnih ideologij. Toda človek je bolj obsežen kot so sestavi, ki jih ustvarja. Osebe so nad in preko 'kateregakolil kojmovnega sestava.
Vase zaprt miselni sestav drobcev in kosov je viden v popularnem lotevanju reševanja prroblemov in odločevanja. Odločitve kot odgovor določenim problemov so navadno tudi pripravljene kot enkratne. Mnogokrat povzročajo take odločitve celo nasprotja z drugimi, ker je njihovo poedino obzorje preozko; ne ozirajo se dovolj na človeške potrebe na sorodnih poljih. V teh primerih je očitno pomanjkanje bolj -celotnega pojmovanja človeka.
Sorodna pomanjkljivost: prevladujoča tehnološka usmerje nost temelji na racionalnosti, ki dejansko izključuje vsa čustva. Tako izgublja stik s čustvi in domišljijo, ki imajo svojo lastno logiko. To priučeno sposobnost koncentracije na nekatere vidike stvarnosti ob istočasni izključitvi drugih vidimo v popularnem pretiranem poudarku na gospodarskih storitvah, ki zanemarja druge sposobnosti in potrebe človeka. Tehnično u-smerjeni človek se prav lahko privadi temu načinu vase zaprtega mišljenja, da se čez čas •niti več ne zaveda, kaj vse izključuje: iz vida izključeno je postalo zanj nestvarno. V resnici pa je to, kar je izpuščeno, zelo stvarno in življenjsko za popolno razumevanje. Če izključimo iz odločevanja življenjsko važne podatike o človeku, ne moremo priti do odgovarjajoče diagnoza vprašanja, ki nas za-posljuje. Od te začetne pomanjkljivosti bo sledila verižna reakcija: neodgovarjajoči proces, ne-odgovarjajoči ali celo kvarni izid. Na ta in na podobne načine nas prevladujoči severnoameriški pogled — ta, ki še vedno prevladuje pri reševanju problemov in pri odločevanju — dejansko pomanjšuje, namesto da bi bogatil naše življenje: Kakšno družbeno spremembo?
V življenju često vemo, česa v določenem položaju nimamo radi, toda obenem si nismo povsem na jasnem, kakšna druga izbira bi bila boljša. Mnogi smo na tej stopnji prav sedaj.... Težijo nas mnoge težave, toda ne vemo povsem zagotovo, po 'kateri poti bi hoteli iti. Če nam je prav ali ne, se zavedamo, da bodo družbene spremembe stalno z nami. Vprašanje je, ali moremo te spremembe določevati. In če moremo, kake družbene spremembe res hočemo. V katero smer se hočemo odločiti?
Hočemo več narodne proizvodnje prihodnje leto in prihodnje desetletje? Je ta preračunljiva bodočnost — temelječa na statističnih projekcijah — vse, kar moremo predvideti? Če je
tako, potem so naši izgledi resnično porazni. Četudi bi hoteli graditi Trdnjavo Severna Amerika, iz katere bi izločili ostalo človeštvo (in zaprli v njo same sebe), bi verjetno ne mogli preprečiti notranjega poloma.
Ali obstajajo »izbirne bodočnosti"? Je možna boljša kvaliteta življenja? Ali je mogoče predvideti počlovečeno tehnologijo? Ali si moremo začeti predstavljati družbeni red, ki bo izpolnil več človeških teženj?
Nekako moramo izumiti način, 'kako zopet sestaviti industrializiranega človeka — znova povezati duha in telo, razum in čustva, njegovo javno in zasebna življenja. Če bo .naša stiska dovolj velika (temu stanju se močno bližamo), če to resnično zares hočemo, bomo že kako našli pravi način. Našli bomo pot, da bomo stopili iz naše sedanje uokvirjenosti »skozi zorno steklo'" v duhovno področje širših obzorij. S tem novim o-kvirjem razumevanja »človeka in njegovega sveta" bomo izdelali popravljeno vrednostno lestvico (povezanost starih in novih norm), določili nove smernice politki ter našli nove metode za njih uresničenje.
To ni prazno dnevno sanjare-nje. Nova zavest se že poraja, se že rojeva. Nekaj prvotnih tipov te miselnosti je že med nami so že del naše lastne življenjske izkušnje, če jih le prepoznamo za to, kar so.
Razmišljanje o nakazilih
Poglejmo ta nakazila:
Med nami so obstajali drugačni pogledi na svet že več rodov. Šele zadnja leta se je bela večina v Severni Ameriki potrudila posvetiti več pozornosti manjšinskim kulturam: kulturam črncev, mehikanskih Ame-rikancev, Indijancev. Te manjšinske kulture vidijo v mnogih ve v skladu z drugačno lestvi-ozirih stvarnost drugače in žico vrednot. Svoje dni je prevladovalo mnenje, da se ne moremo ničesar naučiti od teh sodržavljanov, toda če dovolj pomislimo, se lahko od njih naučimo veliko.
Da navedem en primer: kanadski Indijanec pove enako veliko s svojim molkom kot z besedo; skuša dojeti celotno o-•sebnost. Zanj je lastnina občinska in ne zasebna. Deliti z drugimi je del njegove vsakodnevne izkušnje. Naravo spoštuje in je ne izrablja. Sozveni z ritmom narave in ne z abstraktnimi koncepcijami življenja. Mar je potem čudno, da tipični Indijanec ni interesiran, da bi si prisvojil naše individualistično, grabežljivo in na delo usmerjeno miselnost in način življenja?
Drugo nakazilo je bliže doma, celo na naših stopnicah. Pomislimo na protikulturo mladine: na tkim. »hipijce", na tiste, ki se predajajo mamilom in na mnoge sinove in hčere, na katere naš oboževani življenjski standard ne inapravlja nobenega utiša. Bodimo dovolj trezni, da se vprašamo, zakaj? Zakaj dolgi lasje, zakaj bizarna oblačila, ki so očitni simboli miru in revščine? Zakaj mamila, zakaj pomanjkanje spoštovanja lastnine? Zakaj priložnostno celo nasilje?
Če pogledamo preko pretira-muhavosti, kaj moremo zvedeti? Pozitivno, kaj nam skuša povedati .protestirajoča mladina? Posebno v ljudskih popevkah in duhu „rock-a", ki vsebuje očitno toliko njihovega pričevanja? Mar nam hočejo pokazati, da je osrednja oseba in ne lastnina? Da mora imeti delo smisel. Da ustvarjalni prosti čas — vključno premišljevanje in slavja — človeka bolj obogati kot pa mrzlično kupovanje in prodajanje?
Ta nasprotni pogled na svet je navzoč v vsaki soseščini. Večina mladih ljudi ga deli v različni meri, celo tisti, ki se nam zde popoplnoma »normalni". In generacija zelo mladih se začenja močno uveljavlati. Ti dora-Ščajo — kot bi bilo v njihovih genih — z novimi načini dojemanja, ocenjevanja in obnašanja.
še drugo nakazilo najdemo v lastnem izkustvu. Pomislimo na
razliko v slogu življenja v javnem ali delovnem življenju in med bolj zasebnim življenjem doma in s prijatelji.
Čeprav je družina pod močnim vplivom tehničnih in trgovinskih sil, skuša večina vendarle živeti doma po drugem merilu vrednot, po bolj človečanskem pogledu na svet.Vsakega družinskega člana vrednotimo po njegovi ali njeni vrednosti kot edinstveni osebnosti, ne da bi se preveč ozirali na »storilnost" ali »uspeh". Izkazovanje ljubezni ni vezano na vozni red (ali vsaj komaj keda j). Delo in prosti čas se vrstita bolj po ritmu življenja. Čas najdemo — čeprav ne dovolj — za miren razgovor, za bučno zabavo. In če pride do družinske krize, se po navadi potrudimo, da vidimo problem v njegovem celem človeškem obsegu ' — pa naj gre za sinov neuspeh pri študiju ali za hčerino zapletenost ali za čustveno neuravnovešenost zakonca. V družini si zavestno prizadevamo, da živimo kot osebe v občestvu in dajemo po navadi prednost skupnim interesom — ne lastnim interesom.
V manjšinskih kulturah Severne Amerike, v proti-kulturi mladine, v bolj zasebnem odseku našega življenja v družim in med prijatelji.... v vseh teh primerih vidimo drugačne poglede na svet in drugačne vrednostne lestvice. Kolikor tudi jih na vseh straneh iztiskava prevladujoča miselnost gospodarstva in dela, te stare (nove) .koncepcije vrednostni sestavi kljub temu Obstajajo. Celo širijo se in se uveljavljajo. V njih vidimo o-brise bodočnosti, ki jo bo lažje živeti, prve zelene poganjke nove spomladi.
Bodoča upanja: nekaj jnakazil »nove zgodovine", ki se poraja
Pregled:
Reči smemo celo, da se »nova zgodovina" že poraja. Pesniki in filozofi, družboslovci, politični in verski voditelji soglašajo v tem spoznanju. Ministerski predsednik Trudeau je izjavil, da iščejo Kanadčani »nov sestav vrednot, da nas »prerode"". Vatikan II je opozoril na »rojstvo novega humanizma, v katerem je človek določen predvsem po svoji odgovornosti do svojih bratov in do zgodovine". Svetovni svet cerkva je mnenja, da se človeštvo bori za nekaj, kar je označil za »odgovorno družbo".
Kot ravnotežje za naše slabšajoče se bolezni moremo vendarle pokazati tudi naraščajoče upanje, da bo začel tehnični človek oblikovati bolj človečansko bodočnost. Nekaj nakazil te ,„nove zgodovine" je možno odkriti v določenih percepcijah, vprašanjih in vrednostnih o-rientacijah, ki silijo v ospredje. So mešanica starega in novega, ki izzivajo premislek, čeprav ne vodijo nujno do pristanka. Nekatere percepcije: Premislimo naslednje propo-zicije:
Uvidevati začen jamo, da temelje javni problemi, ki nas mučijo, v našem nezadovoljivem pogledu na svet. To so sorodni deli družbenega izpada tehničnega previška.
Racionalnost ne zadošča. In-dividualizem ni dovolj. Proizvodnja in potrošnja nista dovolj. Če upamo zamisliti politiko, ki bo zadovoljivo služila človeku, moramo predre t-i do širšega, globljega, bolj popolnega koncepta, kaj pomeni biti človek. (Tu se moremo učiti od naših sosedov iz Tretjega sveta. V Južni Ameriki zlasti opažamo »vzbujanje zavestnosti" med množicami. Smeli inovatorji preizkušajo »nove prijeme družbene animacije in udeležbe.)
Ko bomo dali človeku — osebi v občestvu z drugimi — prvo mesto v naših percepcijah, bomo začeli presojati gospodarske sestave in politične ideologije v tej luči. Skušali bomo premisliti, kako bi spremenili sisteme, da bi odgovarjali in služili človeku, ne pa obratno.
Ali je mogoče preurediti severnoameriško tehnologijo, da bo odgovarjala in služila lju-
dem? Kakšno družbeno okolje inaj skušamo ustvariti? Kar je i predvsem potrebno, je širše in globlje razumevanje, .kaj je človekovo blagostanje, četudi še prevladujejo tekmovalne navade, začenjamo uvidevati, cla so dejansko skupne koristi bolj važne kot lastna korist. Več moremo doseči s sodelovanjem v delu za skupne namene in več izgubiti s tekmujočim nasprotovanjem. To je očitno v družinskem življenju in v drugih rned-osebnih odnosih, pa tudi v javnih zadevah. Mnogo več moremo doseči kot izgubiti, če sodelujemo pri zmanjševanju okvare okolja, pri kontroli inflacije, pri pospeševanju zaposlenosti, pri zmanjševanju odvisnosti od javnega skrbstva. Tako prihajamo do spoznanja, da je možno služiti obči blaginji — ki vključuje tudi gospodarsko blaginjo — v Sklopu skupnega sodelovanja. Kar je bilo edino priznano kot bolj moralno, postaja vedno bolj očitno tudi kot bolj praktično. Postalo je celo ključ do našega skupnega obstanka.
Uvidevati začenjamo tudi, da je možno, da bodo izbire politike premostile očitna nasprotja. Znane izbire ali-ali—kot so gotovost ali riziko, javno ali zasebno področje, inflacija ali brezposelnost — morda niso taka nasprotja, kot smo si jih predstavljali. Najbolj obetajoče izbire morejo biti v smeri »eno in drugo". Predpostavljajoč povečano razumevanje medseboj-nosti naših koristi bi moralo biti v naši moči, npr. zamisliti javno politiko, ki bo zagotovila relativno polno zaposlitev in relativno stalnost cen ob istem času. (Kot se je izrazil neki opazovalec, bi mogli Okriti »tretjo filozofijo", »tretjo etiko" in »tretjo politiko", če bi preiskali pomišljaje med našimi popularnimi koncepti ali-ali.)
Nekaj vprašanj:
Izzivalna vprašanja kažejo na nove alternative:
Če izraža družinsko življenje bolj človečanski pogled na svet, mar ne moremo najti poti, da uveljavimo 'ta sestav vrednot na javnem področju gospodarstva in politike?
Ali moremo videti človeka v bodočnosti v današnji mladini? Kako bi mogla nova generacija uspešno prispevati k političnim odločitvam? Koliko manjšin je soudeleženih pri procesu odločevanja? Kako bi mogle skupine samopomoči med zapostavljenimi vplivati na javno politiko?
Kaj je zadovoljiv »življenjski standard"? Kaj sestavlja blaginjo v polnem obsegu človečan-stva? Mar moremo doseči to blaginjo, če smo predvsem osredotočeni na zadovoljevanje snovnih potreb? če hočemo vedno več in več stvari, mar ne bo to vodilo do zanemarjanja drugih temeljnih potreb — družbenih, kulturnih, duhovnih potreb?
Znaki novega sestava vrednot
Če povežemo te zaznave in vprašanja, nam pokažejo, da se oblikuje revidivana lestvica družbenih vrednot. Nekaj očitno prvenstvenih izbir, zopet stare in vendarle nove.
Človekova osebnost ima prvo in osrednjo mesto v družbenem redu.
Toda ne izolirani poedinec. Samo v medsebojnih odnosih postanemo osebe v zadovoljujo-čem smislu.
Družbene organizacije je treba preurediti, da bodo pospeševale ne pa ovirale medčloveške odnošaje. Strukture morajo o-mogočiti osebam, da se skupno razvijajo — vsak na svoj lasten način in po lastni hitrosti. Pospeševati je treba medsebojnost koristi, ne lastno korist. Ekonomsko dejavnost, ki sedaj obvladuje ostale odnošaje, je treba zajeti v širši okvir družbenega razvoja.
Vodstvo se mora izvajati bolj horicontalno (na način zbiranja) in manj vertikalno (na način vsiljevanja).
širša soudeležba je osrednja. Nobeno vodstvo, pa naj bo še tako razsvetljeno, ne more tol-(dalje na. 4. strani)
KUPIM HIŠO v SLOVENIJI (Starem kraju)
Kdo od izseljencev ima na prodaj — eno, ali dvedružinsko niso—v dobrem stanju, (z VTtom—v poštev pride hiša v večjem m prometnem kraju Slovenije. — Plačam takoj v dolarjev. Na točni opis in ceno—pišite na naslov.
A.M. PANIAN
HAUPTSTRASSE 6260 REINDEN.—LU
S\VITZERLAND, EUROPE
Porocevalec "Toronto-Telegrama" v Torontu, pospod Peter IVortlungton, ki je bil izgran iz Moskve je predaval urednikom etničnim listov. Na sliki ga vidimo v uredini. Na levi I. podpredsednik etn. tiskovne zveze I. Boyko, na desni p« predsednik g. V. Atauko.
t GOSPA ALBINA NOVAK
Dasi je že nekaj časa bolehala, je odšla v večnost nepričakovano. Po opravljeni volilni dolžnosti 6. aprila je prišla v spremstvu hčerke Corrine domov, čez dobro uro jo je žadela kap. Z "Zarjo" v roki so jo naišli mrtvo. Dopolnila je 70 let.
S pokojno Albino Novakovo je odšla v večnost, pa tudi zgodovino močna žena. Razgledana, energična, nad vse delavna organizatorka pri Slovenski Ženski Zvezi. Bila je dolgo vrsto let glavna tajnica Slov. ženske Zveze, najprej v Clevelandu pozneje pa v Chicagu. Aktivno je delovala v tej najmočnejši slovenski ženski organizaciji 43 let.
Urejevala je glasilo SŽZ "Zarja", napisla je slovensko kuharsko knjigo, izdala je slovenske pesmi pod naslovom "Za-pojmo". Organizirala je več skupinskih potovanj v Slovenijo, katero je tako zelo ljubila. Rojena je bila v Ribnici in je ohranila tudi v Ameriki pristno ribniško šaljivost. Bila je dobra govorni-
ca. Njena zasluga je, da se je zgradila slovenska kapela v baziliki Marijinega Spočetja v VVashingtonu. ki bo letos 15. avg. blagoslovljena. Na letni kovenciji SŽZ v VVashingtonu, je gospa Novako-va sprožila to idejo, ki je po zaslugi njeni in drugih slovenskih organizatoitjev postala dejstvo in ponos Slovencev v Združenih državah.
Njeno zaslužno delo je bilo povsod cenjeno in upoštevano. L. 1966 je bilo imenovana za slovenstvo zaslužno ženo in prejela diplomo od Slov. Rad. kluba. Nekaj let pozneje je bilo njeno ime vnešeno v Dvorano poznanih starejših državljanov.
Za njo žalujejo hčerki Mrs. Corine Leskovar in Mrs. Gloria Nusko, 6 vnukov in vnukinj, trije bratje in sestra.
Odšla je od nas velika in zaslužna žena. Malo jte takih. Njena dela bodo ostala v spominu slovenstva v Ameriki in bodo šla v zgodovino. Bog ji daj večni mir!	mg
0 POSVETITVI SLOVENSKE KAPELE PIŠEJO
HRVATSKA NEODVISNOST
AntikomultistiČna intteiacku •nala v Nevv Vorku je iždala posebno časnikarsko izjavo v zvezi z načrti hrvatskega voditelja dr. Branka Jeliča, ki hoče zagotoviti hrvatsko neodvisnost s pomočjo Sovjetov, češ da zahodne velesile ne kažejo nobenega zanimanja za narodnostno vprašanje v Jugoslaviji. Antrko-munistična internacionala svari dr. Jeliča, naj se zaveda, da So-vjeti ne dovolijo svobode nobenemu narodu, četudi sprejme
POD SOVJETSKO ZAŠČITO?
komunistični režim. Srečujeva doktrina o omejeni suverenosti socialističnih držav zagotavlja to. Izjava tisku vsebuje dopis Slavka Novaka iz Moskve, ki je bil objavljen v Hrvatski državi (februarja 1971) v originalu in v angleškem prevodu. Izjava zatrjuje, da je Jugoslavija na u-sodnem križišču. „Ali bomo kmalu porabili Brežnjevo doktrino, kakor jo projekcira Moskva, ali pa se bo morala Jugoslavija reorganizirati po švicar-
skem zgledu." Izjava opozarja, da je objavil podobno mnenje k tem dogodkom dr. Miloš Vauhnik v Sokolskem vestniku (1971, 1. številka). Izjava prinaša ilustracijo z naslovom izjave: »Sovjetska strategija — temelječa na Brežnjevi doktrini — vdreti v /.apadn i del Balkanskega polotoka, in se ustaviti »za sedaj blizu Trsta in v Trstu". Načrt priti do obal »toplega morja" po drugi poti."
V Lujubljani bo 23.-28. avgusta lotos posebni kongres, ki zboruje pod imenom: „In-ternational Federation for Information Processing". To je' sedaj že peti tak kongres iste organizacije. Udeležijo se ga univerzitetni profesorji in pa »Computer Specialists". Iz Kanade 'bo le eden delegat: profesor s torontske univerze.
ZAKASNELO SPOZNANJE
"Socialne razlike so čedalje večje. To povroča tudi čedalje večji nemir med delovnimi ljudmi, ki si samoupravljalske socialistične družbe ne predstavljajo kot družbe velikih socialnih razlik". DELO, 28. maja uvodnik.
• Londonska revija »Modem Poetry in Traslation" — ,jMo-derno pesništvo v prevodih" je celotno septembersko številko posvetila novejšii slovenski literaturi .To publikacijo urejata znana pesnika Ted Hughes in Daniel VVeissborn. V antalogiji (opremljena je s topografsko pesmijo Francija Zagoričnika) so predstavljeni Edvard Kocbek, Jože Udovič, Kajetan Kovič, Gregor Strniša, Dane Zaje, Veno Taufer, Saša Vegri, Eranci Zagoričnik, Svetlana Makarovič, Tomaž Šalamun, Aleš Kunaver, I. G- Plamen, Andrej Brvar in Rudi Šeligo. Večino besedil sta v angleščino prevedla Veno in Miehael Scammell, ki je napisal tudi informacijo o Sloveniji in njenih prebivalcih.
"(Kronanje Brezjanske Marije v Lemontu in posvetitev Slovenske Kapele v Ameriškem Narodnem Svetišču sta dva najvažnejša dogodka v zgodovini ameriških Slovencev tega stoletja". To je povzeto iz marsikaterega pisma, ki govore o posvetitvi.
Škof dr. Jenko,, ki se bo posvetitve udeležil, je zapisal, da je Slovenska kapela v Narodnem Svetišču Amerike, ki je posvečeno Brezmadenemu Spočetju Marije, poleg Slovenika v Rimu svojstvena stvaritev, ki sta najbolj pomebni med Slovenci izven Slovenije.
Znani in požrtvovalni delavec in dušni pastir med Slovenci v VVestfaliji, prelat T. Tcn-sundern, ki je veliki prijatelj Slovencev poudarja važnost posvetitve Slovenske kapele in hoče piti navzoč, kot je bil
navzoč pri proglasitvi ljubljanske škofije v nadškofijo in 'kot je bil navzoč, ko je škof Jeglič v Lemontu kronal Brezi-jansko Marijo.
Navzočnost prelata Tensun-derna, ki bo prišel iz VVestfalije, navzočnost škofov, ki bodo prišli iz Slovenije in iz raznih krajev Združenih Držav, in navzočnost romarjev iz Slovenije naj nam bo v spodbuno, da se v čim večjem številu udeležimo tega slovesnega dogodka tudi mi.
Podrobnosti programa bodo še objavljene.
Ce še niste poslali svoje prijave, storite to zdaj; Prijave pošljite na:
Dedication Committee for Slovenian Chapel, P.O. Box 6295, VVashington, D.C. 20015.
Pišite, če Mite prijavno polo.
Pripravljalni Odbor
UPANJA IN OBVEZNOSTI
Iz Uvodnika Družine prinašamo Jiekaj izvlečkov, Uvodnik je bil napisan ob Titovem obisku Vatikana. Uredništvo.
...."Ta obisk je prinesel Cerk-i vi in vernim držvljanom upanja in tudi obveznosti.
"Prvo upanje izraža jb tisti verniki, ki sodijo, da še niso povsem enakopravni drugim državljanom. Z demokratičnim razvojem zlasti v zadnjih letih, je mnogo tega nepritejnega občutka že izginilo, še vedno pa je slišati npr. od nekaterih vernih prosvetnih delavcev, da si še ne upajb neoviranb izpovedovati svoje vere v kraju službovanja.
"Neenakopravnost občutijo učenci
naših verski štol glede služenja vojaškega roka in socialnih pravic. Pozdravljamo pbbudo koordinacijskega odbora pri RK SZDL Slovenije, ki je na svoji zadnji sefji predložil, naj bi se ta neenakopravnost odpravila in bi bili učenci teh šol enakopravni svojim kolegom v drugih šolah.	|
"Drugo upanje gojijo verni občani v naseljih brez potrebnih bogbslužnih prostorov....
"V Sloveniji je še posebej nerešeno vprašanje obdavčitve darov, ki jih verniki dajo za cerkvene potrebe v puščico ali ob "ofrih".... liuzorna bi bila vsa dana dovoljenja za zidavo novih cerkva in cerkvenih objektov, če bodo zbrani prispevki vernikov obdavčeni s 40—60 odstotnim davkom....
"iNaša država doživlja v teih mesecih veliko preobrazbo. Iz unitaristične Jugoslavije nastaja skupnost enakopravnih narodov. Cerkev se čuti del svojega naroda. Narodna vprašanja so tudi njena vprašanja, narodne krize (npr. biološka) so tudi njene krize. Verni državljani želimo sodelovati in kar največ prispevati k rasti naše narodne suverenosti v okviru večnarod-ne Jugoslavije v sodelovanju z drugače mislečimi občani...."
KULTURA
Allan J. MacEachen
ČAS JE ŽE, DA POČLOVEČIMO TEHNOLOGIJO
(Nadaljevanje s mačiti zadovoljivo kompleksnih in spreminjajočih se teženj ljudi, ne da bi bilo stalno v I stiku z njimi.
Da povzamemo, premislimo j "eno in drugo" postopek za raz- i vojno politiko, kakor jo je zago •varjala Svetovna konferenca za vero in mir let 1970. Zastopniki mnogih prepričanj in z vseh kontinentov so se zedinili v naslednjem:
"Univerzalnega modela za razvoj ni. Vsaka dežela si mora ustvariti in mora biti svod-na, da si ustari svoj lastni model .. Pospeševati moramo pluralistično strategijo za spremembe in osvododitev. Nekateri bodo morda izbrali marksistični model, ali pa mešanega. Morda pa bodo v koirst vseh razvili ustvarjalno drugi model, čigar cilj ni vedno naraščaječa potrošnja in zgolj gospodarska rast, marveč dostojna mera potrebščin, družbena pravičnost in osvoboditev od sil, ki razčlovečuje-jo človeka..."
(Delovna skupina II o racvoju, oktobert 1910) Odprt pristop k odločanju
Kako naj potujemo v to bolj človenčansko bodočnost?Z raziskovanjem. Razmišljujoč o svojem lastnem izkustvu. Z združenim razmišljanjem, iskajoč predorov do novih obzorij. Ne da bi bilo .mogoče natančno
tretje strani.)
načrtovati in skrbno programirati bodočnost; to bi bil postopek obvladan po uri. Naučiti se moramo, da bomo ohranili na vsaki stopnji graditve "nove zgodovine" odprte se izbire — kolikor mogoče se izogibati ■ ali/ali izbiram vedno pripuščajoč nove položaje. Tisti, di določajo politiko in državljani bodo morali živeti z več negotovostmi in z manj pravili. Gotovo bo to bolj fmst-rirajoče, toda končno bo vendarle bolj zadovoljivo za vse.
Zaključek
Naše mnenje je, da morejo nove percepcije spremeniti osebe, ki more j a potem skupno spremeniti družbo z javno politiko, ki bo bolj upoštevala človekovo blagostanje. Seveda traja nekaj časa, predno se naučimo gledati na stvarnost v novi luči. Predru-gačiti naše skupno domovanje bo potrebovalo še več časa. V tolažbo nam more biti, da je ta postopek že v teku. Sev eda ne smemo pričakovati utopije, toda z dobršno mero zaupanja smemo pričako-ati boljšo bodočnost. Ohraniti moramo upanje. Z besedami enega vaših sonarodnjakov:
"Od Hirošime naprej smo vedeli, da- mora stari človek odmreti. Človek požirajočih ambicij, človek potrošnje se mora umakniti novemu človeku, človeku razumevanja, služabniku žiljenja. Bodočnost je odvisna od tega, ali se
KANADSKI SLOVANI ZBORUJEJO
Koncem maja je priredil Med-univerzitetni komite o kanadskih Slovanih veliko konferenco, ki je obravnavala predvsem vprašanje jezikov ter kultur v večnarodni državi. Predavali so univerzitetni profesorji iz Bel- j gije, Zahodne Nemčije in seveda' profesorji angelskih in francoz-; skih univerz Kanade kot tudi predstavniki državnih in zasebnih organizacij, ki so »poklicno" zapleteni v vprašanjih etničnega značaja. Teme poedinih odsekov so bile: problemi večnarodnih držav v Evropi; vzgoja in narodnost ;verske ustanove in narodnost; družbena integracija in etnična diferenciacija; etnična identiteta in državna edinost; etnične skupine v Ouebecu ter problemi večjezičnosti. —fš
• Založba Volksbuchverlag
■na 'Dunaju je v zbirki »Buecher-gilde Gutenberg" izdala zajetno knjigo Cankarjevih črtic in povesti po dnaslovom »Der Knecht Jernej". Poleg „Hlapca Jerneja", naslovne novele, so v knjigi še: Peter Klepec, Polikarp, šivilja, Dateljni, Sveto obhajilo, Skodelica kave, Firbec in druge. Knjigo je prevedel 'K. Jirku, v daljši spremni besedi, ki jo je napisal E. A. Rhainhard, pa je predstavljeno življenje in delo Ivana Cankarja. Knjiga je vezana v celo platno, lepo opremljena in ima 204 strani.
bomo odprli pojavu služabnika."
CKelly, Sat. Revieiv 7. marca 1970)
SLOVENCI NA MEDNARODNI KONFERENCI V MONTREALU
Na letošnjem sestanku Slo-, vanske konference severovzhodne Amerike smo bili na petkovem in sobotnem programu (7. in 8 maja) Slovenci zelo dobro zastopani. Prof. Rado Lenček (Columbia Universitv) je predaval odseku »Slovanske civilizacije", v katerem je tudi sam predaval. Glavna misel njegovega referata je bila, da omejitev poučevanja samo na slovanske jezike ne bo ohranilo slovanskih programov na ameriških univerzah. Te je treba Okrepiti s splošnimi predavanji o slovanskih civilizacijah, ki bodo dostopni vsem študentom. Za tiste, ki bodo našli na tem področju osebno zanimanje, bodo sledili bolj specializirani tečaji in seminarji.
V odseku »Južnoslovanska izseljenska literatura" je podal prof. Vladimir Rus, (Čase Wes-tern Reserve University) kratek pregled slovenske izselejmske literature. V pregledu je prikazal, da zlasti za mlajiši rod literarnih ustvarjalcev ne velja 'več opazka Rafka Vodeba v Med-dobju, da smo vsaj 50 let zadaj za svetovno literaturo. Prof. Kos vidi v tem sodobnem prijemu snovi in forme poslanstvo izseljenskega leposlovja. Ko bo zopet vključeno v splošno slovensko leposlovno ustvarjenje, bo pomagalo premostiti omejitve, ki jih doma (nalaga komunistični režim.
Na istem zborovanju je tudi predavala Irena VVinner o slovenski občini.
f
—dreš
•Priznanje iz Ljubljane.
V prejšnji številki smo poročali o smrti in pogrebu velikega raziskovalca' slovenskih ljudskih pesmi na Koroškem, vzgojitelja mladine in profesorja na slovenski gimnaziji V Celovcu, dr. Franceta Cigana. Zasluženo priznanje pdkojnemu dr. Ciganu je izrekdl končno tudi ljubljanski radio, ki je v okviru cikla "Slovenska zemlja v pesmi in besedi" posvetil dne 31. marca oddajo spominu dr. Cigana. Besedilo za oddajo je napisala dr Zmaga Kumer, mnogo glasbenih vložkov — posnetkov ljudskih napevov in pesmi — pa je napravil dr. Cigan še sam. — Upajmo, da bo ljubljanskemu radiu sledil še uradni slovenski tisk in dal priznanje Vsem kulturnim in narodnim delavcem ne glede na njihovo politično pripadnost ali na kraj njihovega udejstvovanja.
•	Nova knjiga v angleškem jeziku. Pri založbi STUDIA SLO-VEMIOA s sedežem v Nevv Yorku in v VVashingtonu je izšla knjiga Johna Arneza: Slovenian Communi'ty in Bridge-port, Conn. Arnez, 'ki je že napisal knjigo o zgodovini Slovencev t Nevv Yorku (knjigo je založila ista založba) je zdaj na 100 straneh popisal nastanek in razvbj slovenske naselbine v Bridgeportu. Ta kriiga je nov doprinos k splošni zgodovini ameriških Slovencev, ter obenem z ostalimi knjigami te založbe pomaga širiti poznavanje Slovenije in slovenske kulture v angleško govorečem svetu. Priporočamo, da si naročite novo (knjigo. Naslov je: STUDIA SLOVENICA, P.O. Box 4531, VVashington, D.C., 20017. Pišite po seznam vseh knjig te založbe.
•	Nova zborovska skladba.
Ing. Franček Gbrenšek, ki že več let z velikim uspehom vodi pevski Zbor Korotan v Clevelandu ter zbor ženske zveze je za posvetitev slovenska kapele v VVashingtonu uglasbil posebno himno MARIJA POMAGAJ. Besedilo je napisal Marjan Jakopič. To je mogočna zborovska pesem, ki jo je zbor Korotan pripravil za posvetitev Slovenske kapele v VVashintgonu.
•	Kriza na akademiji za gledališko umetnost v Ljubljani je dosegla svoj višek na izredni Skupščini, ki je bila sklicana na zahtevo študentov. Udeležili sb se je profesorji in nekateri drugi kulturni delavci — poleg študentov, študentje so nastopili z odločnimi zahtevami za vrsto reform na tej visoki šoli, in za večjo besedo pri vodstvu.
OBIŠČITE VSA "MEDNARODNA MESTA" V TORONTU (CARAVAN '71)
AMSTERDAM	ROME
BERLIN	SCANDINAVIA
BLUE DANUBE BOMBAY BRATISLAVA BUDAPEST	SHANNON SKOPJE-SOLUN SOFIA-OHRID TALLIN TORONTO
COPENHAGEN	TRINIDAD
HONG KONG	VARDAR
JAMAICA	VIENNA
JERUSALEM	VILLE MARIE
KIEV	VILNIUS
KRAKOVV	VOLGA
LISBON	VVARSAVV
LJUBLJANA	YEREVAN
LONDON	.■ ZAGREB Vsi paviljoni so odprti od
MADRID	
MANILA	6—12 zvečer in od 1 popoldne
MINSK	do polnoči v soboto, nedeljo
PARIŠ	in 1. julija 1971.
Iz "Pavlihe...." (lista za pametne Slovence)
Vlomilca pred banko: Nič ne pomagal Še enkrat morava nazaj po 16 procentov, da ne bova zaradi devalvacije na zgubi.
Pogovor dveh zakonskih parov: Vidva se lahko smejeta, ko imata deset milijonov dolga! Kaj pa midva reveža, ko jih imava deset v hranilnici!
Jugoslovani, ako čakate stabilizacije, ne čaikajte je od administracije!
*
Josip Djordja (,podpredsednik ZS, na predavanju v Ljubljani): "Pojem stabilizacije", o tem ne vem nič več, mogoče še manj kot vi tukaj. Jaz vem samo za pomanjkljivost prejšnlje vlade, sedanje vlade in bojim se, tudi prihodnjih vlad. (Stabilizacija je /kot "sveta trojica — en sam bog": obe sta tako zamotani, da ju nihče prav ne razume, a kar se vlad tiče, se pa res ne moretjo spreminjati, ko so v njej domala vedno isti "ministri").
Izrekli so nezaupnico rektorju ter zahtevali odstop še šestih predavateljev.
• Nastop nenavadnega orkestra. V Ljutomeru je imel konec maja koncert simfonični orkester, ki ga sestavljajo slovenski in avstrijski glasbeniki in učenci višjih razredov pomurskih glasbenih 'šbl ter radkersburške glasbene šole v Astriji. Spored koncerta je vodil en avstrijski in dva slovenska dirigenta. Orkester ima v narčtu še koncerte v raznih mejnih krajih na slovenski in avstrijski strani.
! Dr. Slavka Dabčenič (predsed-I nik CK ZKH): "Ne obračajano se v preteklost, temveč v sedanjost in prihodnost." (Kaj vam nisem rekel, kolega, da se nama za prigoljufani vili, rnerep-desa, jahti in miljone ni trleba
bati? To je preteklost!") *
MihailO švabič ('poslanec): "Za resolucijo o ekonomski politiki bom glasoval, ker je zelo lepo napisana.... toda za to, kar se bo izcimilo iz nje, ne morena glasovati! (Vrag vedi, kaj se je izcimilo iz tega modrovanja: je
glasovalzali ne?)
•
Direktor Jugopetrola: "Zaloge kurilnega olija bomo povečali, ker se lansko pomanjkanje olja ne sme nikdar več ponoviti!" (Mož je držal besedo: lansko pomanjkanje olja se ni
ponovilo, letos je večje!) *
Marko Jakše (novinar): "Inšpekcijskim službam ne dajo ustreznega družbenega položaja, da bi lahko —- ne glede na levo in desno — ukrepale, kadar ugotove, da (je bil kršen zakon.— (Na desno še nekako gre, na
levo pa od sile težko!)
*
AFORIZLMI: Resnice ne najdeš v uradu za izgubljene stvari. Ker mnogi lajajo, ne veš, kdo ■te bo ugriznil. Ob dobri glasbi tudi osli poijejo. Rotacijo ljubijo danes samo že zaporniki.
• Državna založba Slovenije
je izdala v prvih 25 letih obstoja 3.809 del v skupni nakladi 22 miliijonov 767.000 knjig. 'Med njimi je bilo 870 izvirnih, prvič tiskanih del. —£š