MMic S5T Leto IX, it. 218 LJubljana, petek 14. septembra 1928 Cena 2 Dfn Oflui po tirihfc Uredništvo i Kaaflova attca itev. j/L tL »7« to »«04, ponoči tudi pisl •• a« vrata]*. Dnevnik zalgospodarstvo, prosveto in politiko it iiJm • Praha W)en, Nr« Liubljana, 13. septembra. Umor Egidija Perica razburja že skoro teden dni vso našo javnost in nemilo odmeva ne samo preko naših ožjih slovenskih, marveč celo preko državnih meja. Ako hočemo biti kulturen narod, pravna država, se ne smejo tolerirati načini razračunavanja — osebnega ali principijelnega —, ki so običajni v zakotjih civilizacije. Povrh smo na občutljivi točki Evrope in naši sosedje so za vsak strel v njih soseščini nenavadno tenkoslišni ter nanj reagirajo Cesto bolj, kakor je potreba. Živimo v območju evropske civilizacije in pravnega reda. Izrekanje in izvrševanje pravde ie izključna prero-gativa države in noben drug postopek ne more in ne sme biti dovoljen za raz-računavanje razlik in sporov med posamezniki. To je princip, od katerega ne moremo popustiti niti za las in v imenu katerega bomo vedno zahtevali, da se vsak krivec zagovarja za svoj čin pred nepristranskim sodiščem. V tej zahtevi ne more biti izjeme, ker le potom objektivnega sodišča se razbremenijo nedolžni in krivci občutijo vso težo posledic kršitve zakona. Popolno razčiščenje afere bivših Or-junašev je tedaj v interesu stvari same, je v interesu osumljencev ter njih organizacije in je končno v najvišjem narodnem interesu. Ne dvomimo, da bo sodišče do kraja izvršilo svojo dolžnost Način, kako se je v afero vmešalo glasilo predsednika vlade in notranje ga ministra dr. Korošca, pa je moralič-no pravi zločin. Vse kar je dosedai materijala nabrala policija, in ni dvoma, da so tu poleg resnih stvari tudi mnoge fantastične in že na prvi videz tudi neresne obdolžitve, proglaša «Slovenec» za dokazana in ugotovljena dejstva, akoravno mora sam sebe v istem članku opetovano postaviti na laž. S histeričnim krikom hočejo klerikalci nadoknaditi izgubo, ki so jo utrpeli med poštenimi ijudmi, ko so branili in zagovarjali na vso moč zločin Puniše Ra-čiča in skrivali sokrivce v svoji sredi. Ta črna in krvava pega jih obremenjuje še vedno, zato sedaj namenoma pretiravajo svoje ogorčenje, dasi jim vse groznejši trojni umor v Narodni skupščini ni iztisnil besede obsodbe in so klerikalni poslanci s Korošcem vred še dolgo mirno sedeli pri isti mizi z ljudmi, ki jih je sodišče obtožilo kot Rači-čeve sokrivce in jih končno aretiralo. Vsa leta sem, ko so bili na vladi, klerikalci niso s prstom genili, da se ob-iasni in kaznuje trboveljski umor, akoravno pišejo sedaj tako, kakor da so jim bile vse podrobnosti znane in celo vedo, da so bile znane tudi drugim. Sedaj se zopet derejo, da bi zaglušili dejstvo, da istočasno pod klerikalnim režimom sedi v zaporih sodišč sedem voditeljev komunističnega delavstva. S predrzno lažnivostjo spravljajo v neposredno zvezo« z delovanjem bivše Orjune SDS, dasi so morali lani pod težo sodnih ch»kazov enako kleveto javno preklicati. Seveda se »Slovenec« zaveda goro-stasnosti cele svoje kombinacije in, ve, da karkoli se bo osumničenim bivšim Orjunašem dokazalo, nikdar ne more biti res, da je bila Ljubljana dolgo vrsto let nekako središče krvoločnih zločinskih banditov, pred katerimi je trepetalo celo mesto, katerih so se bale oblasti in prebivalstvo in katerih se ni nikdo upal poklicati na odgovornost. Zato predrzno sumi, da zločinov, katere prikazuje kot dokazana dejstva, »ne bo mogla razkriti niti najbolj natančna preiskava . . . Na tem mestu hočemo pa povdariti še eno. »Slovenčeva« grozna kampanja se ni ustavila pred granicami države. Glasilo min. predsednika in notranjega ministra dr. Korošca pavšalno proglaša vse čine obupnega nacijonalnega odpora v neodrešetiih krajih za zlode-la bivše Orjune in predstavlja Ljubljano kot izhodišče vsake vznemirljive nezakonite akcije v Primorju. Italija paz-no posluša in vestno beleži ves materijal, ki ga iznaša glasilo šefa jugoslo-vensfke vlade in ki ji služi za dokaz, da se iz Jugoslavije sistematično ruši ritjen notranji mir ter ogražajo njeni interesi. A to še nj vse. Glasilo predsednika vlade istočasno sumniči jugosloven-ske oblasti, da ne bodo izvršile svoje dolžnosti in predpostavlja, da bodo pravici zavezane roke. Koroščev list torej vzpostavlja tako rekoč solidarnost državne oblasti z zločinci, ki rušijo tudi notranji mir in red Italije ter tako konstruira direktno odgovornost države za dejanja, ki jih osumničenim bivšim Orjunašean očita. To je naravnost strašna brezvestnost, ki zopet enkrat dokazuje, kako partizanska strast v klerikalcu premaga vse ozire. Sedaj je zadeva bivših Orjunašev v rokah sodišča, a dasiravno glasilo predsednika vlade že tudi proti sodišča dviga podlo insinuacijo, da je tudi tam že na delu »velika tajna kampanja«, noben pošten človek ne dvomi, da bo sodišče v polni meri zadostilo zahtevi javnosti: Fiat justitia. Provizorna rešitev bolgarske vladne krize Obnova Ljaipčevega kabineta je le začasna. — Na pritisk Italije je ostal v vladi tudi general Vlkov. — Konec Demokratiče- skega Z govora vora, ki obstoja zgoTJ-5e teoretično. Posebno pa komentirajo v političnih krogih dejstvo, da je kralj kljub velikemu odporu Burova in Cankova ponovno poveril resor vojnega ministra generalu Vlkovu. Prvaki Demokrati-českega Zgovora so se sporazumeli glede sestave obnovljene Ljapčeve vlade tako, da so prepustili glede zasedbe vojnega ministrstva kralju proste roke. Splošno se ie pričakovalo, da bo kralj pustil Vlkova pasti. Da se to ni zgodilo, pripisujejo v gotovih krogih vplivu Italije in pristašev makedon-stvujuščih, ki imajo v Vlkovu svojega glavnega zagovornika in je on v gotovi meri njihov eksponent v vladi. Zato se smatra taka rešitev krize splošno za poraz one skupine, ki ie osvojila stališče Burova in zahtevala, da se ugodi demarši Francije in Anglije ter razpusti makedonski revolucionarni odbor in povede politika Bolgarije na pot 7b]ižania z Jugoslavijo. Sofija, 13. septembra s. Pred hišo generala Vlkova je bil danes umorjen orožnik, ki ie stal na straži. Menijo, da ie ta umor v zvezi z odkritjem komunističnih organizacij ter z zadnjo vladno krizo. Sofija, 13. septembra pi Kriza vlade ]e bila rešena sinoči z obnovo hi malenkostno rekonstrukcijo bivšega Ljap-čevega kabineta. Ob 8. zvečer je kralj podpisal ukaz o imenovanju nove vlade. Nanovo je vstopil v vlado kot prometni minister RaŠko Madžarov, dočim so vsi ostali ministri obdržali svoje resore. V vladi ie ostal tudi Vlkov, radi katerega sta zunanji minister Burov in predsednik Sobranja Cankov izzvala krizo vlade. V vseh političnih krogih se naglaša, da ie rešitev krize le začasna, dokler ne bo rešeno vprašanje stabilizacijskega posojila, nakar bo šele pričelo def'nitlvno razčiščevanje situacije In reševanje vladne krize. Burov In Cankov sta pristala le pod tem pogojem na nadaljno sodelovanje v Ljiapčevem kabinetu. Današnji sofijski listi obširno komentirajo rešitev krize in povdarjajoč njen provizorični značaj obenem na-glašajo, da pomeni konec Demokrati-českega Zgovora. Zaenkrat sicer še obstoja kot politična edinica, vendar pa se posamezne skupine tako razhajajo v presoji položaja in naztranjih, da je nadaljno sodelovanje nemogoče. »Utro« povdarja, da je to zadnji homogeni kabinet Demokratičeskega Zgo- Silen odmev Briandovega govora Vsa evropska javnost se bavi z Briandovim govorom v Ženevi in ga različno komentira. — Nemci so presenečeni, Angleži rezervirani, Francozi zadovoljni. Pariz, 13. septembra. Očividno na željo Briand a Je pariško časopisje i zpremenilo svoje stališče. Časopisje trdi, da je bilo Briandovo ogorčenje samo slamnati ogenj. Sedaj bo moral Briand dokazati, da nima proti Nemčiji nobenega sovraštva in potrebe po maščevanj«. Zaradi tega bo moral dati dvojne koncesije. Oficijozni »Petit Parisien izjavlja, da so na prvi seji komiteja šestorice že prišli do tega, da so razpravljali o politični strani izpraznitve Porenja. Nemški državni kan-celar Miiller in Briand sta se še enkrat razgovarjala o svojem govorniškem dvoboju. Ko je bilo to vprašanje rešeno in je bilo odstranjeno vsako nerazpoloženje, so razpravljali o jedru tega vprašanja, namreč o pogojih za predčasno izpraznitev Porenja. Berlin, 13. septembra. V razgovoru z zastopniki svetovnega časopisja je nemški državni kancelaT Muller odločno protestiral proti s umni č en ju Nemčije, da ni razorožila in poskusu, da se na ta način odtegnejo druge države splošni razorožitvi. Nadalje je Muller konstatiral, da so dosedanje debate na skupščini Društva narodov dokazale, da je ra,zorožitev Nemčije dovršena. Z ozirom na trditev, da je ustvarila Nemčija jedro za redno armado, je državni kan- celar omenil, da so Anglija, Amerika in druge države tekom svetovne vojne rabile mnogo časa, da so organizirale armado in spremenile mirovno industrijo v vojno. London, 13. septembra. Angleško časopisje zelo ostro obso:2 Brianck>v govor. List »Standart« poudarja, da je bil Brian-dov govor velika indiskrecija, katere svet v nikakem slučaju ne more odobravati. List »Star« obžaluje način Briandovega govora in poudarja, da je ta govor ponovno otežkočil zbližanie med narodi in porušil dobro voljo, s katero so delovali narodi za ohranitev svetovnega miru. Pariz, 13 septembra. Tukajšnji politični kiogi poudarjajo, da odgovarja Briandov govor popolnoma duhu francoskega naroda in evropskemu mnenju. Nadalje poudarjajo tukajšnji krogi, da ni v Briandovem govoru ničesar takega, kar bi moralo razburjati Nemci>o in pričati o iiitransingenci Brian-dove politike. Briand je v svojem govoru le označil stališče francoskega naroda v vprašanju razorožitve in narodnostnih manišin in je hotel s svojim govorom razčistiti vsa nesporazumljenja, ki so vladala glede rešitve teh vprašanj. Briand je hotel v svojem govoru opozoriti javnost na nevarnost prenagljenih mnenj in na potrebo previdnosti v vprašanju razorožitve. Oficijelna pogajanja za izpraznitev Porenja Razčiščevanje načelnih vprašanj. — Velik optimizem v Ženevi. — Važna seja francoskega ministrskega sveta Ženeva, 13. septembra s. Danes dopoldne so imeli zastopniki Velike Britanije, Francije, Nemčije, Belgije in Japonske pod predsedstvom lorda Cushenduna nad pet zahteva po političnih volitvah Novo* imenovani inšpektorji so dobili obširna pooblastila. »Težko je Biti finančni minister, ako so vse državne blagajne prazne!" Odkritosrčna tožba finančnega ministra dr. Subotica. -— Nje* gova konferenca z dr. Korošcem. — Iskanje novih dohodkov in novih davkov Beograd, 13. septembra, p. Danes dopoldne je posetil ministrskega predsednika dr. Korošca finančni minister dr. Subotič ter ostal pri njem v skoraj dveumem razgovoru. Ko je odhajal iz vladnega predsedstva, so ga novinarji spraševali o predmetu njegovih razgovorov z dr. Koroščem za kar so se tem bolj zanimali, ker v zadnjem času sploh ni bilo nikakih posetov resornih ministrov pri ministrskem predsedniku. Dr. Subotič pa je odklonil podrobnejše izjave ter se je na vsa vprašanja novinarjev izognil z besedami: »E gospoda, težko, težko je biti finančni minister, če ni denarja.« Kakor se izve iz krogov finančnega mi- nistrstva, Vb finančni minister refertral ministrskemu predsedniku o obupnem finančnem stanju države. Državne blagajne so prazne fci finančnega ministra skrbi, kako bo mogel kriti redne izdatke prihodnjega meseca. Dela na sestavi proračuna napredujejo zelo počasi, ker ima proračunski oddelek finančnega ministrstva nalog, najti nove vire dohodkov, upoštevajoč dejstvo, da vsi v sedanjem proračunu predvideni državni dohodki daleko zaostajajo za predvidenimi vsotami. To pomeni z drusrmi besedami, iznajti nove davke, kar pri današnjem gospodarskem položaju res na lahko. V Beogradu z amputacijo le še računajo? Nova senzacija Vukičevičevega »Jedinstva«, ki očita dr. Nin-črcu, da je iz strahu pred razpadom države spravil svoje premoženje na varno v inozemstvo Beograd, 13. septembra. Današnja številka zloglasnega »Jedinstva«, ki velja za glasilo Velje Vukičeviča in ostalih hegemoni-stov, objavlja senzacijonalno vest o pripravah nekaterih beograjskih politikov za slučaj amputacije. List naglaša, da se vrše v zadnjem času velike denarne transakoije med Beogradom in Curihom, ker skušajo vsi premožnejši krogi sipraviti svoje premoženje na varno. Med drugimi trdi »Jedin-sfvo«, da je bivši zunanji minister ln znani radikalskl prvak dr. Momčllo Ninčlč te dni deponiral pri neki švicarski banki štiri milijone frankov, kar znaša v našem denarju 45 milijonov dinarjev. Razen tega je baje sklenil z banko pogodbo, po kateri se banka Kraljeva rodbina Beograd, 13. septembra p. Iz vladnih krogov se doznava. da se vrne kraljeva rodbina z Bleda v Beograd šele čez 10 dni. Kmalu po povratku v Beograd bo kralj odpotoval za 14 dni v Vmjačko banjo, kraljica z obema princema pa v Oplenac. Bivši nadvojvoda zahteva 10 milijard za Belje Begrafi. 13. septembra, r. V Ženevo je prispel dr. Lujo Bakotič, naš zastopnik pri mednarodnem razsodišču v Haagu, da dobi od dr. Marinkoviča instrukeije za nadaljnje postopanje jugoslovenske delegacije v Haa gu. Mednarodno razsodišče je namreč fzra žilo svojo pripravljenost, razpravljati tudi o odškodninski zahtevi bivšega nadvojvode Friderika za posestvo Belje. Nadvojvoda zahteva od naše države za Belje nič manj kot 10 milijard dinarjev. Ker pa je to vprašanje že jasno urejeno s trianonsko mirovno pogodbo, je jugoslovenska delegacija zahtevala od razsodišča, naj se proglasi za nepristojno. Delegacija smatra, da bi v nasprotnem slučaju razsodišču prekoračilo svoj delokrog.' v katerega gotovo ne spaia revizija mirovnih pogodb. Zaradi tega protesta je razsodišče končno pristalo na to, da bo na seji dne 15. septembra sklepalo najprej o svoji pristojnosti v sporu gljde Belja. Iz poučenih krogov se doznava, da bo jugoslovenski član haaškega razsodišča univ. prof. dr. Dragan Arandjelovič z V90 jugo-slovensko delegacijo takoj zapustil Haag, ako bi se razsodišče proglasilo za kompe-tentno. Seja vodstva KDK Zagreb, 13. septembra r. Dopoldne se Je vršila seja vodstva KDK, ki so Ji prisostvovali Pribičevič, dr. Maček, Predavec. Krojevič, Ko-Sutnč in Demeihrovič. OstaiJi člani so MS zadržatii, drthjr.i pa se nahajaijo izven Zagreba. Seja je trajata do pol 2. Enoten nastop KDK pri občinskih volitvah v Bosni Sarajevo, 13. septembra, n. Vodstvo tukajšnje organizacije SDS javlja, da je po vsej Bosni in Hercegovini bil dosežen med SDS in HSS sporazum glede skupnega in enotnega nastopa list. pri predstojefih občinskih volitvah. Pogozdovanje Visa — Beograd, 13. sept Ministrstvo ra šume in rude je dovolilo občinski upravi ca otoku Visu podporo v znesku 50.000 Din za pogozdovanje otoka, ki so ga Italijani med svetovno vojno popolnoma devastirali. Češki Sokoli v Splitu Split, 13 septembra, n. Davi je prispelo semkaj iz Dubrovnika 180 češkoslovaških Sokolov in Sokolic, ki se vračajo s pokrajinskega zleta v Skoplju. Nocoj so češkoslovaški gostje priredili lepo uspelo sokolsko akademijo. Hmeljski trg Žatec, 13. sept. h. Miren nakup na deželi Tendenca in cene čvrste. Plačevalo se je 2350 do 2500 Kč za 50 kg brez prometnega davka. Nurnberg, 13. sept h. Dovoz 700 bal, promet 400 bal; cene za prima čvrste, sred* nje blago je stalno v ceni Tržni hmelj 140 do 185 mark, hallertauski 220 do 275 mark. Tendenca mirna, za hallertauski hmelj £vr» sta. obvezuje, da mu poplača vse njegova ites premičnine, če bi mu bilo premoženje nasilno odvzeto. List naglaša, da je to najjasnejši dokaz, da niti dr. Ninčič ne veruje več v obstoj države ter da je politika amputacije napredovala že tako daleč, da so vsi poučeni krogi z vso resnostjo pripravljajo na eventualne perturbacije. Vest je izzvala v Beogradu ogromno senzacijo, ker na eni strani razkriva premoženjske razmere dr. Ninčiča, kar je za beograjsko publiko že samo Po sebi pikantna, zanimivost, še bolj pa zato, ker hoče list ž n.io ustvariti mnenje, da tucfi vodilni srbi-janski politiki, ki ne pripadajo Vukičevidevi skupini, računajo * možnostjo amputacije. Konferenca vukičevičevcev Beograd, 13. septembra, r. Ze tri dsa odlagana konferenca Vukičevičeve skupine se je končno vršila danes od 9. do 12. v ra-diikalskem klubu. Prisostvovali so ji 4 ministri in 17 poslancev. Kakor zatrjujejo udeleženci na današnji konferenci ni več vladal prejšnji borbeni duh, ampak so vukačevičevca zelo pojmirljivo razpravljali o stališču do glavnega odbora. Po konferenci je tajnik radikaiskega kluba dr. Jevremovič zatrjeval novinarjem, da konferenca ni bila omejena na Vukičevičevo skupino, temveč je mogel prisostvovati vsak radikalski poslanec. Jevremovič je dodal, da bo treba v smislu sklepa radikalnega kluba od 8. junija čimprej sklicati takrat izvoljeni klubski odbor, ki ima dolžnost, da v sporazumu s podpredsednikom glavnega odbora Aco Stanojevičem predlaga ukrepe za ozdravitev razmer v radikalni stranki Današaitji konferenci so prisostvovali ministri Dragiša Cvetkovič, Milorad Vujičld, dr. Vlada Andrič in dr. Bogoljub Kujundžič. Od poslancev pa med drugimi Mihajlovid, Svetozar Stankovič, dr. Milan Stojadinovič Vasilje Trbič, in Vasa Jovanovič. Skrivnostna konferenca vladnih šefov Beograd, 13 sept. p. Nocoj od 5. do 7. se jo vršila v ministrskem predsedstvu strogo zaupna konferenca šefov oe tvorne koalicije, ki je vzbudila v vseh političnih krogih veliko pozornost. Nenavadna rezer. viranost udeležencev te konference je iz* zvala vtis, da se četvorni koaliciji resno majejo tla ter da razpravljajo šefi «trdne» ga gradu* o tem, ako bi v zadnjem trenut« ku rešili svoje pozicije. Konferenca je bi« la strogo zaupna in je bil celo onim po« slancem, ki veljajo sicer za desno roko še« fov vladnih skupin, dostop strogo zabra* njen. O pravem predmetu teh skrivnostnih posvetovanj nocoj ni bilo mogoče doznati podrobnosti. Le dr. Spaho je po daljšem moledovanju novinarjev izjavil, da je kon« ferenca med drugim razpravljala o verzijah ki se širijo zadnje dni o amputaški misiji zunanjega ministra dT. Marinkovida v 2e« nevi in Parizu. Ker da so te vesti netočne, jih bo vlada uradno demantirala. Res je bil zvečer preko *AvaIe» objavljen komunike, ki označuje te vesti za neresnične. Grozen samomor slovenskega železničarja v Zagreba Zagreb, 13. septembra, n. Danes je izvrši!! strahovit samomor slovenski strojevodja Adolf Bohinc. Zadnje dni je bil izredno slabe volje In Je tožil o slabih gmotnih razmerah. Da v« je prispel na kolodvor, na že razkurjeno lokomotivo in jo na lahko pognal. Takoj nato je skočil z lokomotive in stekel pred njo do druge lokomotive, ki je stala na istem tiru, oddaljena kakih 20 m. Postavil se je pred odbijač te druge lokomotive in tam počaka!, da je prispela do njega prva, od njega samega pognana lokomotiva, Id je vozila vedno hitreje. Oba stroja sta trčila z veliko močjo drug ob drugega In nesrečnega Bohinca docela zmečkala. Ko so prihiteli železničarji, ki so videli ta grozni prizor, in u&tavili lokomotivo, je bil Bohinc že mrte? ^Amputacija ni vec mogoča!" Sretozar Pribičevič o političnih dogodkih dneva. — Pisma v ženevo, — Vsak stik z Vukičev&em fe izključen. — Amputacija ja padla t vodo. — Dr. Korošec referira ministru dvora. Zagreb, 13. septembra t Danes popoldne •O novinarji obiskali Svetozarja Pribičeviča In ga vptaSali, ali trna potovanje poslanca Večeslav* Vilderja v Pt*80 res službeni gnili], kakor se v nekaterih krogih govori. Pribičevič je odvrnil: »Q. Vilder ni odpotoval v Prago v nobeni politični misiji« najmanje pa Po sklepu KDK atf SOS. Odpotoval fe po zasebnih poslih. Razume se, da se politični voditelji morajo razgovarjati, ako Se srečajo v tako velikem političnem središču, kakor Je Pra- Na rprašanle kaj sodi o pismih posli. dr. Perona ta g«. Radičev« Društvu narodov, Je Pribičevič odgovoril: »O t«j poslastici sem doznal šeje iz listov. Dvomfcn pa, da je to sitorii na tak način, kakor poroča)o listi. Z gospod! Iz HSS se O tem »ploh nismo razgovamli in sem zato glede te vesti o tej spomenici zelo skeptičen. Kar pa se tiče pisma ge. Marije Ra-dičeve, mi tudi ni znano, ali je to storila if »oglaeju s HSS. Gospa Radičeva je vsekakor samostojna in svobodna dama in ne stoji pod nikakršno našo kontrolo«. Kar se tiče Izjave Velje Vukičeviča v današnji »Politiki«, moram naglasiti, da je bil g. Vukičevič izključen h vsake kombinacije z nami in iz vsakega sporazumevanja, dokler v Beogradu ne izpolnijo predhodnih pogojev, o katerih sem že govoril javno. Največja sramota za Srbijo je v tem, da predstavlja najmočnejšo stranko v Srbiji g. Vukičevič, kajti ako je on dejansko njihov najsposobnejši čto-vek, potem Je to znak strahovit* dekadence političnega Življenja v Srbiji.« »Na članke v »Samoupravi* načeloma ne odgovarjam. »Samouprava* priobčiti* veči- noma anonimne napa&pde H) članke, ne moremo upoštevati. Če bi Članke podpisovali Aca Stanojevič, Marko Trifkovič aH kak drug Član radikalne stranka, bi s« Jim odzival. To pot pa hočem Izjemoma vendarle povdariti, da mi nismo nikdar zahtevali intervencije krone zaradi pogajanj z današnjimi srbijanskiroi strankami. Mi smo svoj flas zahtevali to intervencijo zaradi razpisa svobodnih volitev, da bi se moglo pred narodom in pred krono pokazati, kdo sme v naši državi govoriti v imenu naroda. To so razlogi zaradi katerih Je Radič pričakoval in zahteval intervencije krone«. (Vesti o amputaciji, ki krožijo med borznimi krogi, so le navadni borzni manevri. Nastali so zato, ker so šefi vladnih strank deloma odkrito, deloma zavito priznavali, da so Radidu in meni predlagali amputacijo. Javnost in inozemstvo pa? mislita, da Je ta predlog ravno tako mogoč sedaj, kakor je bil mogoč tedaj, ko je nam bil stavljen. Ne verujem, da je potovanje gosp. Marinkoviča v Pariz v zvezi g tem vprašanjem, ker bi se pač ne mogel pojaviti pred resnimi mednarodnimi Činiteljl s tako sugestijo. Ako bi v Parizu odprl usta o tem, bi ga takoj zaprli v najbližjo norišnioo.» « Včeraj sem čital v listih, da je g. Koto* šec bil na referatu pri ministru dvora. To vest so listi objavili kot polslužbeno. Ko* roščevo postopanje je strahovita degrada* cija položaja predsednika vlade. To je Da* vidovičev parlamentarizem, to so tiste ve* like srbijanske parlamentarne tradicije. Vsa ustavna in parlamentarna borba, ki se je vodila desetletja, je končala a tem, da postane ministrski predsednik referent mi* ništra dvora.* Moravska železniška katastrofa pred češkoslovaškim parlamentom Prometni minister o vzrokih in naukih železniške katastrofe na Moravskem. — Parlament je naglasil potrebo modernizacije prometa. — Doslej je že 24 smrtnih žrtev Praga« 13. septembra g. Na današnji seji zbornice se je razvila debata o železniški katastrofi na Moravskem. Predsednik Ma-lypetr se je uvodoma spominjal nesrečnih žrtev železniške katastrofe V daljšem govoru, ki so ga poslanci poslušali Stoje. Nato ie povzel besedo železniški minister Neumafln. ki le uvodoma zavrnil v inozemstvu razširjene tendencijozne vesti, da so odpovedale rešilne akcije, in je ugotovil, da je rešilna služba funkcionirala brezhibno in da so zdravniki in železniško Osobje izvršili nadčloveško delo. Vzrčk železniške nesreče ie po mnenju ministra iskati v modernizaciji varnostnega Sistema, ki ie Še v teku in ki bo najmodernejše Konstrukcije. Po predpisih ie bila kontrola kretnic poverjena dvema osebama. Nastavljen ie tudi poseben nadzornik kretnic, ki nima nobenega drugega posla. Železniška direkcija v Brnu ie, še preden ie bila izločena varnostna naprava, pismeno opozorila na to dejstvo. Minister ie izjavil. da noče preiskavah vprašanje krivde, v koli* kor se tiče železniških nameščencev; To ]e stvar sodišča. Vsekakor pa le postajeiiačel-nik V Zajecih nedolžen. Nadzornik kretnic ntu ie bil telefonično javil, da so kretnice Pravilno postavljene. Oba železniška nameščenca, ki sta po dosedanji preiskavi in po lastnem priznanju kriva nesreče, sta že 16 le* v službi, ki Sta jo vedno izvrševala Nova bolgarska vlada V Sofiji so sestavili novo vlado. Rešitev vladne krize se je tedaj našla, skoro da prej nego se je pričakovalo. Ali način rešitve ne more zadovoljiti. Faktično še je obnovil režim stare vlade in tudi formalno se ni skoro nič spremenilo, saj še je zamenjala samo fina oseba v kabinetu. Sicer pa sta obe nasprotni si krili demokratske koalicije obdržali svoje pozicije in ker sta z ofenzivo pričela Burov in Cankov, se mora konstatirati, da sta doživela poraz* V vladi je oštai Vlkov na poziciji vojnega ministra, kakor je bil v starem kabinetu in to pomeni največ. To pomeni, da ostanejo zveze med makedon-stvuluščimi in vlado kakor so bile in da tudi nova sofijska vlada ne bo niti hotela alti mogla ugoditi francosko-an-gleški intervenciji. Rešitev sofijske krize se tolmači z nekih strani kot provizorna. To je morda pravilno s stališča Burova in Can-kova, ker bi mogla upati, da se jima bo prihodnji ofenzivni sunek zoper nasprotnike boljše posrečil. Ali stvarno pomeni precej defitiitivno rešitev. Zakaj makedonstvujušči in njihovi eksponenti v vladi in vojski se bodo mogli za bodoče ša bolj pripraviti. Zdaj so se Jim razkrile karte nasprotnikov; pokazalo se je Očitno, kateri so njihovi nasprotniki in kolika Je njihova moč. Makedonski odbor je mogel dodobra spoznati, kaka nevarnost mu preti. Pod vtisom tega spoznanja bo nedvomno notranja borba med obema sovražnima frakcijama ponehala in komitet se bo mogel t večjo energijo in pripravljenostjo upreti nasprotnim hačrtom. Ako tedaj računam Cankov in Burov, da bosta mogla prihodnjič svoj napad bolje pripraviti, se bosta gotovo vltela, zakaj nasprotniki bodo še mnogo bolj pripravljeni Zdi se pa« da sta ta dva mož« morala kapitulirati ie sedaj pred spoznanjem, da sploh ne moreta uspeti. Trdi se, da sta se morala ustaviti pred opas-nostlo, da pride na krmilo opozicija z Mali no vini. To se oe zdi verjetno*-za- brezhibno. Ne preostaja drugega, kakor Izvajati konsekvence iz vzroka nesreča ter povečati po dosedanjih izkušnjah varnost na železnicah. Prometni nameščenci so tudi samo ljudje, kakor drugi, t vsemi človeškimi napakami in slabostmi. Dokler bo nemogoče mehanizirati ves prometni režim, bo obstojala nevarnost železniških nesreč. V primeru s češkoslovaškimi Železnicami so, nemške železmice .mnogo bolje izgrajene in vendar so se tudi v Nemčiji v zadnjih mesecih dogodile hude železniške nesreče. V času kratkega obstoja Češkoslovaške nI bilo mogoče doseči v tehnični izgraditvi železnic idealne stopnje, ker bi bili za to potrebni ne milijoni, temveč milijarde. Pa tudi pri absolutni izpopolnitvi vseh prog bo železniška uprava vedno še navezana na človeško pomoč. Vedno bo obstojala nevarnost, da bo en sam napačen gib lahko povzročil nesrečo. Po govoru prometnega ministra se je razvila debata, katere se je udeležilo več govornikov Vsi so naglašali, da ie treba izvajati konsekvence ln kar najbolj izpopolniti železni-ško-prometne naprave. Brno, 13. septembra g. Število smrtnih žrtev železniške nesreče rta Moravskem se je zvišalo na 24. Zdravstveno stanje nekaterih ranjencev ie še vedno zelo cpas-no. kaj Malinov ne razpolaga t dovoli veliko skupino, da bi mogel v parlamentu odbijati napade vseh nasprotnikov, tudi ako bi se mu pridružil Znaten del demokratske koalicije. Bržkone je bil poskus z Malinovim samo formalen, faktično odločitev pa; so izvršili zaščitniki Vlkova, ki so moral položiti na tehtnico močne argumente, o katerih kvaliteti si ni težko napraviti sodbe. Preostane še vprašanje, kaj bo na to solucijo rekla angleško-francoska diplomacija. Jasno je, da nova vlada ne bo ustregla intervencijski zahtevi; poskušala bo bržkone z odgovorom Odlašati, da se najde morda kaka srednja pot, kako se Londonu in Parizu ne bi preveč zamerila. Očividno pa krogi, ki so odločili tako rešitev vladne krize, računajo s podporo one velesile, ki se intervenciji ni hotela pridružiti; gotovo upajo, da bodo mogli s pomočjo italijanske diplomacije napraviti vsaj v Londonu primeren vtis in se izogniti neprijetnim posledicam. Vprašanje Je seveda, v koliko more taka kombinacija uspeti. Francija bo gotovo iskreno vztrajala na svojih zahtevah, koliko resno pa je zainteresirana Anglija, je nekoliko kOČIjivejše, Doslej nasprotja med angleško in italijansko politiko na Balkanu niso prišla še v toliki meri do veljave, da bi mogli presoditi, kako daleč morajo sploh iti. Ako pa bi se pokazalo, da London ipak resno vztraja v skupni poziciji s Parizom, potem bi pač Rim ne mogel triumfirati In v tem slučaju bi ostala rešitev sofijske vlade zares samo provizorna. Iskanje Amnndsena definitivno opuščeno Rim, 13. septembra d Kakor poroča »Agenzfa Štefani«, so poizvedovanji, ki so Jih podvzela ledolomilec »Krasta«, parnik »Braganca« In rlbolovec »Helland« po Armmdsenu, ostala brezuspešna. Ker so »t-»osf&riene razmere sa poizvedovanja v zraku neprimerna, se bo »Braganca« v prihodnjih dneh vrnila. »Cltta d; Milano. bo sredi septembra zapustila $?it*berge in se vrnila v domovino. Tudi »Kr» n« bo opustil nadaljnja poizvedovar;> 3fl Sladkorna kriza na Ceskoslovaskem Praga, 10. septembra. Vsa vprašanja Javnega Življenja je naenkrat potisnilo v ozadje podraženje sladkorja na domačem trgu, s katerim so pred par dnevi iznenadlM Javnost Češkoslovaški producenti sladkorja. Polef pogajanj o novi ureditvi socialnega zavarovanja Je vprašanje podražitve sladkorja in ž njo zvezano vprašanje pro-speritete češkoslovaške sladkorne Industrije največja težkoča, ki povzroča politične in gospodarske zapletljaje. To stvar porab lja opozicija proti vladi hi Jo eksptoatira ravno pred volitvami v okrajne in deželne zastopa prod vladnim strankam. Zadeva je zelo pereča, ker draginja stalno narašča, vlada pa proti temu ničesar ne ukrene. Zaradi sklepa angleških sladkornih rafinerij, ki je onemogočil naši sladkorni in dustriji vsak izvoz surovega sladkorja v Anglijo, so češkoslovaške tvornice sladkorja prišle v tako težak položaj, da Je njih obstoj ogrožen. V krogih producentov sladkorne pese podobnih bojazni ni bilo, ker se že davno delajo poskusi za krmljenje živine s surovim sladkorjem, tako da bi naša Živinoreja ne bila navezana več rta uvoz dragih tujih krmil in bi se vsa doma pridelana pesa porabila za krmo domače Živine. Vendar so ti poskusi šele v začetnem stadiju in za sedaj še ni izgleda, da bi tak vporaba mogla nadomestiti ves dose damji izvoz surovega sladkorja v Anglijo. Poleg tega nemški in poljski producenti sladkorja tlačijo cene našega Izdelka navzdol, ker je njih sladkor na inozemskem trgu cenejši od našega. Tuji producenti plaču jejo peso po 28 kron, tedaj daleko dražje nego naši, ki Jo kupu Je Jo po 15 do 18 kron, pa vendar prodajajo sladkor ceneje nego naši domači. Tovarnarji se že davno pogajajo za dr. žavni prispevek in zahtevajo 200 do 250 milijonov kron, bodisi kot subvencijo, bodisi kot znižanje davkov, ali pa celo tako, da bi se ta vsota v kakršnikoli obliki prevalila na konsumeirta. Zato ta zahteva sil no razburja ne samo konsumente, marveč sploh vso javnost. Finančni minister Engliš je izjavil tovarnarjem, da je predložena produkcijska kalkulacija goljufiva in je briskno odklonil zahteve sladkornih lndu strijcev. Z nekaterih strani povdarja io, da gre v celi stvari le za osebni antagonizem med dr. Englišem in dr. Preisom, predsed nikom Živnostenske banke, ki je sebe osebno in banko angažiral v sladkorni industriji bolj, kakor je zdravo za oba. Zato gre dr Preisu za to, da bi ta industrija uspe vala na stroške države aH pa na stroške konsumentov. Vlada je še pred kratkim pritiskala na tovarnarje in zavlačevala pogajanja. Sredi pogajanj pa so HstI kar na lepem prinesli vest, da so tovarnarji ne glede na pogajatija t vlado podražili sladkor za 60 vinarjev, v trgovini pa se Je cena sladkorja zvišala tako, da bo konsument plačeval sladkor po 7 kron in še več. Naša država je največji producent sladkorja v Evropi, razen tega kupuje sladkorna indu strija peso po nižjih cenah kaikor vsaka druga na svetu; požrešnost naših tovarnarjev Je tedaj naravnost gorostasna. Opozicijski tisk pripisuje krivdo vladi in vladni koaliciji ter imenuje to početje izzivanje in nasilstvo. Prilično enako pišejo tudi vladni listi, v kolikor niso zainteresirani v sladkorni industriji. Jasno je, da bo ta sladkorna zadeva nemalo odrazila na parlamentarnih pogajanjih in močno vplivala na razvoj političnega položaja v najbližjih tednih. Splošno je mišljenje, da so tovarnar)! zlorabili svoje monopolno stališče v državi in valili svoje zahteve na rame širokih slojev naroda. Povišek v ceni znese ravno onih 250 milijonov, ki so Jih zahtevali tovarnarji od vlade. Poznavalci razmer opozarjajo. da je početje tovarnarjev samo demonstracija pred volitvami, ki naj prisili vlado k popustljivejsemu pogajanju in ki naj odvzame pogajanje finančnemu ministru, katerega tovarnarji ne marajo. Z druge strani se zopet opozarja, da je naš sladkorni izvoz razkošje, ki ga mora ljudstvo drago plačevati, toda potreben Je ta izvoz valutni politiki vlade, kajti sladkor nadomestuje naši vnanji trgovini potrebno zlato. Vlada ne more znižati trošarine, ker bi sicer porušila ravnotežje proračuna. Prometni davek-ie obljubila znižati pod gotovimi pogoji, odnosno bi bila pripravljena vrniti ga tovarnarjem. V tem pogledu so mogoča nadaljna pogajanja in stvar nikakor ni tako tragična, kakor io hoče naslikati opozicija. Vlada si pa hoče dobiti gotovosti, da bi ne bila stalno izročena na milost in nemilost zahtevam sladkornih tovarnarjev. Vlada se lahko ž njimi pogaja tudi glede uvoznih in izvoznih carin ali pa lahko predloži zbornici zakon o kartelih. VendaT se bo težko odločila za ta korak, ker so s sladkorno industrijo ozko zvezani pridelovalci pese. Od nje so v prvi vrsti odvisni tisoči pristašev igram e stranke in so njih interesi skoro vzporedni interesom sladkorne industrije. Monsfre-proces na Poljskem Varšava, 13. Sept. d. Prihodnje dni prične v Varšavi monstre*proces proti 18 častni* kom, med njimi proti generalu Jaszinske* mu, enemu polkovniku in enemu podpol* kovniku, ki bo v poljskem vojaškogeograf. Zloraba umora in zločina Nekaj konstatadj iz zgodovine klerikalne morale pisavi klerikalnega cinika, ki bi rad zase napravil «kšeit» is prelite človeške krvi. Povrh je ta klerikalni cinik ie glup dovolj, da niti ne opazi, da so njegove klevete predebele ter da že znto ne morejo preslepiti niti pristašev SLS. Kaj ima opraviti SDS t umorom Egidija Perica? Ia vendar bi »Slovenec* tudi ta umor rad obesil SDS. Kaj ima SDS opraviti z raznimi nerazjasnjenimi zločini iz prej* šnih let, In vendar piše škofov list spredaj tn zadaj, na široko in na debelo, kakor da je vsega, karkoli se je zločinskega dogo* dilo v zadnjih letih, kriva baš SDS. Da ni »slučajno* napoved umora v Narodni skupščini v znanem predlogu Puniše Račiča podpisana od posL Pušenjaka v imenu SLS, klerikalci bi gotovo proglasili SDS za za« veznico morilca. Od trboveljskega dogodka do danes so potekla štiri polna leta. Trboveljski dogod* ki so se odigrali 1. julija 1924., ko je bil v LJubljani veliki župan dr. Šporn, torej uradnik, ki ga je SLS prištevala k svojim. Neposredno po trboveljskem dogodku je prišla na vlado SLS v tkzv. Davidovičevem sporazumaškem kabinetu. Torej neposred* no po trboveljskem dogodku so bili go* spodje od SLS že ministri. Kasneje so bili intimni prijatelji radikalov in od 1. 1927. celo direktni sočinitelji v vladi in torej tu* di v pravosodju. A nikdar niso, tudi po* tem ne, ko so dobili vso moč v roke, zge* nili s prstom, da razčistijo trboveljsko afe* ro in od «Slovenca» tako nesramno SDS podtaknjeno nezakonito akcijo? Kje ste bili, farizeji, ki danes zavijate Oči, zadnja Štiri teta? Kaj so delali g. Suš* nik, g. Oosar, g. Kulovec, g. Korošec v vladi? Ali ni grdobija brezmejne mere, ako si le samo vpričo takega dejanskega stanu upa «SIovenec» podtikati SDS, da je »toč* no vedela, kdo je aranžiral in izvršil trbo* veljski umor in vsa grozodejstva, ki jih je kasneje ta banka izvršila«. Grdobija klerikalnega glavnega glasila pa je še večja, če navedemo še naskdnje:-- Orjtma in SDS, to Je poglavje, ki ga je ponovno načel »Slovenec« že lani in sicer V notici od 22 Januarja 1927. in pa v uvodniku od 31. marca istega leta. V prvi notici — bilo Je dan pred oblastnimi volitvami! — Je »Slovenec« lagal, da je »Orjuno organizirala, oborožila in plačevala SDS<, v uvodniku pa Je trdil, da je SDS »z orluna-škim pohodom v Trbovlje dne 1. Julija 1924. uvedla nad delavstvom v Sloveniji krvavo strahovlado«. Kakor da tiste čase ni bil veliki župan dr. Sporni Kakor da pozneje ni bilo klerikalnih ministrov na vladi! Ali, to še ni vse. Or}u-na, ne SDS, je lani pomladi zaradi gornjih trditev tožila pred ljubljanskim sodiščem. »Slovenec« In 2 nJim SLS sta Imela torej najlepšo priliko, da dokažeta svoje očitke SLS Je bila takrat celo v vladi. Čeprav zatrjuje »Slovenec«, da so bili »zločini bivših Orjunašev več ali manj znatri«, se njegova stranka vendarle ni spustila v pravdo, da dokaže pred neodvisnim sodiščem, kar sme že leta in leta pobalinsko ponavljati brezvestna klerikalna žurnalistika proti SDS, A kaj se Je zgoefilo? »Slovenec« Je, kakor »no že včeraj citirali moral svojo kleveto slovesno preklicati. Taka je morala, ki jo kaže glavni repre-zentamt katolicizma in krščanstva v Sloveniji. Ce je v Sloveniji kak činiteij, ld bi moral odgovarjati za moralni nivo naroda, potem so to pač oni krogi, ki zanemarjajo svoj vzvišeni dutoovni poklic radi agitacije v korist SLS. ZaJostmo in za Slovence uprav usodno dejstvo Je, da Je baš škofov list kot glavno glasilo SLS leglo nemorale. Poljsko-Iitovski spor v Ženevi Svet Društva narodov se je te dni pečal znova 8 poljsko - litovskim sporom, ki ogroža neprestano mirovno stanje vzhodnega dela srednje Evrope. Odločitev, ki jo je sklenil v tej zadevi, ne more nikomur im-ponirati in kaže živo, kako je, recimo, obziren ženevski forum v najkočljivejših problemih mednarodnih odnošajev. Spor med Litvo in Poljsko je bil toliko važnejši, ker je obstojala opasnost, da poseže varšavska vlada z najenergičnejšimi sredstvi v razvoj dogodkov; pred letom dni Se je Pilsudski povsem resno pripravljal na to, da kratkomalo z vojsko zgrabi Litvo in jo prisili priznati obstoječe stanje, odnosno nehati s svojimi izzivanji. Le intervenciji Francije se je imela Evropa zahvaliti, da ni prišlo takrat do oboroženega konflikta; aagotovilo, da bo DruStvo narodov uredilo spor, je šele pomirilo Pilsud-skega. Društvo narodov je žaret interveniralo in pregovorilo obe stranki na neposredna pogajanja, toda ta pogajanja 60 se slabo cb-nesla; dovedla niso do najmanjšega uspeha. Litva je oelo ojacila svojo protipoljsko propagando, uvrstila v 6vojo ustavo člen, da je Vilno — prestolnica litovske države ln se obračala vedno znova na Ženevo fl svojimi stereotipnimi pritožbami. Svet Društva narodov se je moral znova pečati s to nehvaležno afero. Referent o zadevi je bil Beelaerts van Blokland, ki Je podal poročilo tako stvarno, da sta se mu predstavitelja Litve ln Poljske zahvalila za objektivno poročanje. Po tem referatu je Svet Društva narodov izrekel svojo razsodbo, ki pa je seveda daleč od tega, da bi »e Viri »Slovenčevih" in „Hrvatovih" informacij Včeraj smo objavili kratek izvleček iz ljubljanskega poročila zagrebškega «Hrvata», ki se izrecno poziva na to, da ima svoje informacije od policije ter to tudi dokazuje z dobesednim citatom iz dokumenta, ki ga je neposredno po umoru v Riharjevi ulici konfiscirala policija in s katerim morejo razpolagati samo vodilni policijski funkcijonarji. «Hrvatove> informacije objavlja v nekoliko previdnejši obliki tudi ljubljanski «Slovenec», ki v ostalem indirektno sam potrjuje, da jih je dobil skupno s «Hrva-tovim» dopisnikom. Mi smo iz «Hrvata» vzeli nekatere karakteristične podatke, iz katerih izhaja, da sta oba lista bila celo Informirana o namerah policije. Kot klasičen dokaz smo navedli napoved aretacije dr. C., o katerega korektnosti dosedaj še ni nikdo dvomil, da se vidi( kako se iz izvestnih krogov širijo sum«, ničenja ter poskušajo ustvarjati razpoloženja, Naša objava je očfvidno pokvarila intrigo ter znova dokazala, kolike vrednosti je jasna ln odkrita beseda v pravem Času. Današnji «Slovenec» čuti nezgodnosf situacije in zato na vsa usta trdi, da ni od policije dobil drugega kot izjavo, «da je bilo nad 30 ljudi zaslišanih, da se poizveduje dalje in da ima zadevo že sodišče.« Tudi policija hiti zatrjevati, da ni nobenemu uredniku dala nobenih informacij. To je pravilno, ako se misli na policijo kot urad. A nesumljivo je, da potekajo «SIovenčeve» informacije in tudi «Hrvatove» od vodilnega policijskega funkcijonarja, ki razpolaga s celim materijalom. Vodja kriminalnega oddelka, ki vodi preiskavo proti bivšim Orjunašem, je gosp. nadzornik Žajdela. V torek dopoldne se je gosp. Zajdela telefonsko dogovoril z uredništvom »Slovenca* ter je imel potem s «Sloven-čevim» urednikom dolgo konferenco. Kje se je ta konferenca vršila? Kaj je bil predmet te konference? AH se je g. Žajdela informiral o politični situaciji? Drugi dan zjutraj je potem «SIovenec» objavil svoje senzacije, a popoldne Je imel zagrebški «Hrvat» svoje poročilo, v katerem tako jasno označuje svoj vir, da je vsak dvom izključen. * Preiskava o umoru Egidija Perica to« di danes ni dognala ničesar novega, tako da je umor še vedno zavit v skrivnostno kopreno. Policija je sicer včeraj aretirala še enega bivšega Orjunaša, o katerem je domnevala, da je sodeloval pri umoru v Riharjevi ulici ali pa da vsaj kaj več ve o njem, toda kakor se nam zatrjuje, se ta domneva ni obisti-nila in bo aretiranec baje zopet izpuščen, ako ni bil že nocoj. To Je razsodba ženevskega Sveta, ki stt, ga sprejeli obe stranki. Kakor je razvidno, ne predstavlja ničesar drugega, kakor da je Svet napovedal podrobno anketo o sporu. Ker smo lahko popolnoma prepričani, da direktna pogajanja med Poljsko in Litvo ne bodo niti v bodoče dovedla do nlkakih konkretnih rezultatov, je postalo s tem gotovo, da se bo moral Svet Društva narodov v kratkem lotiti nehvaležnega posla, študirati ves kompleks sporov med obema državama in končno, kar bo še mnogo težav-neje, izreči svojo razsodbo. Nadalje ni treba, da bi se za sedaj za stvar zanimali. Opozori naj se le, da se je pred nedavnim v uglednih angleških tistih pojavil nasvet, naj se napravi kompromis v tem smislu, da odstopi Poljska Litvi nekaj obmejnih vasi, seveda brez Vilna. Zelo je mogoče, da bi se razsodba nasvetovala v tem smislu. Ali to bo še ugibanja; preden bo došlo do česa konkretnega, bo nedvomno preteklo še zelo mnogo časa, skem institutu zagrešili več kaznivih' de* . ^ uolcu , janj. Proces bo trajal približno 8 tednov, mogla Imenovati razsodba. Povabljenih je nad 200 prič. Svet Drultva narodov je namreč irrekel „ , . . izjavo, da je njegova dolžnost zanimati »e Prebitek francoskega proračuna Paril, 18. septembra, d. Kakor poroča (Journal), itkazuje francoski proračun za leto 1929. prebitek 65,651.708 frankov. Izdatki so določeni s 45.225,277.701 frank, torej 2.780,328.941 frankov več kot 1. 1928., dohodki pa s 45.280,929.409 frankov, t. j. za 2.784,313.233 frankov več ko« L 1928. ca spor ln forsirati direktna pogajanja med obema državama. Ako pa bi ne prišlo do sporazuma med strankama, tedaj bi moral Svet Drultva narodov odrediti temeljito preiskavo obstoječih nasprotij. Ta preiskava bi bila poverjena ekspertom, ki bi v slučaju potrebe izvedli anketo na mestu samem in bi dognala, kateri praktični ukrepi se morajo izvesti v mejah mednarodnih aktov in v okviru dejanskih možnosti. Petrolejska afera v Bukarešti Bukaretta, 13. sept. d. V torek popoldne je bilo v zadevi velikih goljufij * državnim petrolejskim ozemljem od preiskovalnega sodnika zaslišanih približno 40 oseb. Za* sliševanja so trajala ves dan ter so konča* la g aretacijo petih oseb, ki so bile takoj odpeljane v preiskovalni zapor. Med njimi je neki veleposestnik iz Ploeste ter podžu« pan občine, kjer so se vršile te goljufije. Ostali aretiranci so borzni senzau. Priča« kuje se tudi aretacija nekaterih poslancev večinske stranke. Nansen pripravlja polet na severni tečaj London, 13. sept. d. Polarni raziskovaleo Nansen in njegov danski drug Peter Freu« schen nameravata koncem tega let« potovati n severni tečaj Priprave za to noto« vanje se bodo vršile v Ljenrngradu. Ni Iz« ključen-«, da bo ekspedicija odšla šele apo« mladi. Za potovanje bosta porabila črtka* plov «Zeppelin», ki m že gradi ob Bode** skem jezeru. •JUTRO* st. zio 3 Maši kraji in ljudje Dva vnuka Leva Tolstega v Jugoslaviji Huda povojna ;eta z boljševiško revolucijo so razkropila tudi potomce velikega Leva Tolstega do vsem svetu. V Jugoslavijo ie usoda privedla rodbino pisateljevega sina Ilije Lvoviča. ki je istotako književnik in se nahaja v Ameriki. Njegova žena s hčerko je dalje časa živela v Novem Sadu, dokler ni dobila podpore od češkoslovaške vlade in se preselila v Prago V Jugoslaviii .sta ostala še oba sinova Iliie, odnosno vnuka Leva Tolstega Prvi je Ilija Ilič ki živi z ženo in sinkom v Vršcu, kjer je zaposlen kot trgovski agent ker nima nikakih drugih dohodkov: druži je Vladimir Ilič. ki je dovršil agronomsko fakulteto v Beogradu ter služi v Tetovu kot dnevničar pri skladišču nepredelanega tobaka. Ilija Ilič Tolstoi. tudi književnik, je visok blondinec s tipičnim tolstojevskim obrazom teT je zelo podoben svojemu očetu. On je dovršil v Petrogradu pomorsko akademijo. prepotoval mnogo sveta ter postal končno .trgovski agent ... Je poročen in se mu je v Jugoslaviji rodil sin — pravnuk Leva Tolsteza._ Škandali naše državne uprave Od Mure nam pišejo; Lansko leto ob tem času smo morali ponovno ožigosati po •topanje državne uprave, ki pusti izvrše* vati rama dela, ne da bi se obenem pobri* gala za kritje stroškov, in pusti čakati de» lavce in druge interesente cele mesece na njihove borne prejemke Tako n. pr se iz» vršuje regulacija Mure gori od Radgone proti madžarski meji, seveda ne tako red* no in potrebam primerno, kakor to dela sosedna Avstrija na svojem obrežju, pa vendar dela se vsaj nekaj. To bi bilo v re» du. Ni pa v redu in odločno moramo ob» sojati, da delavci in pa kmetje*vozniki. ki privažajo na podlagi sklenjenih pogodb po= trebni materijal, sedaj letos zopet kakor se je to godilo tudi lansko leto, že od 1. api rila pa do danes niso prejeti niti pare svo» jih zasluženih prejemkov Kako si naša državna uprava predstavlja, da morejo rev* ni delavci sedaj že šesti mesec živeti brez vsakih prejemkov, o tem si res nismo na jasnem. In kak^ pridejo naši kmetje do te» ga, da morajo sicer davke točne odrajto* vati, da pa jim na drugi strani država ne izplačuje tega. kar imajo dobiti na podlagi pogodb? Kakšne pojme si naj ustvarijo ti ljudje o državni upravi, ki od državljanov zahteva točno izpolnjevanje vseh dolžnosti, sama pa svojih obveznosti as izvršuje? Naravno, da ie gJavni krivec teh neza» slišanih it. naravnost demor&iizujočih raz* mer centralna uprava v Beogradu, ki ima v proračunu pač predvidene potrebne zne» ske za regulacijo Mure, ki pa jih je najbrž uporabila v druge svrhe, ker bi sicer mo, rali biti na razpolago. Gospodje so se pač zanašali ra inozemsko posojilo, s katerim je g. finančni minister več ko 6 mesecev farbal našo javnost Sedaj, ko je to posoji« 1 vsled brezglave politike in vsled njiho. v«! nesposobnosti padlo v vodo, pa stojijo tu kakor otroci, ki si ne vedo pomagati. Prvovrstni škandal je, da morajo najrev. nejši med revnimi, naši delavci, čakati na svoje trdo in težko delo prislužene pare od onega delodajalca, ki bi moral biti vzor vsem delodajalcem, od države. V obrambo časti mojega brata »Slovenec« je dne 12. t. m. v svcnje.ni poročilu o Orjunaših trdil o pokojnem Jožefu Tišlenju im o ist< ■< ¥ ilO 12 i U iioi o o: ;:o: ;;o <>■ HO i:0 <>■<> ro; DIOHOiOiCDiOBOiOiOlOiOiOlOlOlOlOlOlO Kulturni pregled Šestdesetletnica Otokarja Bfezine Včeraj, v Četrtek, je praznoval šestdeseti rojstni dan češki pesnik Otokar Bf^zina. metafizik in himnik, znan po svoji tehtnosti in pmenu daleč preko mei svoje domovine. Sodobea Evropa ima dva pesnika te smeri — Francoza Claudela in Ceha Bfezino (s pravim imenom Jebavega); tretjega 'Juha te vrste hrani Indija. To je Bengalec Ta-gore. Ko je Tagore 1. 1914. prejel Nobelovo literarno nagrado in je njpgovo ime zaslovelo širom sveta, so začeli literarni kritiki takoj vzporejati ž njim Bfezino; in ko je letos slavil svojo šestdesetletnieo Paul Claudel. se ie povodom razmišljanja o njegovi metaforiki mnogo razpravljalo tudi o metaforiki Bfezine. Vsi trije. Tasrore. Glau-del in Bfezina so si sorodni po duhu in načinu izražanja, vsi trije stoje v kaosu sodobnega materijalizma kot oznanjevalei boljšega in lepšega življenja. Brezina je nastopil v češki literaturi ob času Cpške moderne, t. j. približno oh istem času kakor nedavno umrli Aitonin Sova in še živeči Viktor Dvk. Njihova skupnost je obstojala samo v času; po smeri literarnega udejstovanja so bili zelo različni. Dočim je I bil Sova realist, Dyk pa žgoč ironik in sa-1 tirik. je ostal Bfezina ekstatik Težišče njegovega pesništva je bilo v metafiziki. Zato je njegova visoka poezija še danes dostopna samo izvoljencem, ki poznajo pesnika cd prvih začetkov do zadnjega kar je napisal. Literarni početki Bfezine segajo nazaj v njegova šolska leta Takrat je pisal novele in črtice. Doba njegovega visokega ustvarjanja pa sega prav za prav samo od 1. 1895. do 1901 Zaporedoma so 'zšle knjige: Tajne daljave. Svitanje na zanadu. Vetri 'd poiov. Stavbarji hramov in Roite. L. 19i?3 je izšla še zbirka esejev »Godba virov«. Bfezinova dela je ilustriral sloviti Frnn-tišek Rilek. ki pomeni v češki upodabljajoči umetnosti približno toliko kolikor rtfezi-na v literaturi. Bfezinov literarni pomen je velik. Danes imajo ntegova dela v prevalu vsi civilizirani narodi. Slovani smo med njimi dobro zastopani. Pri Slovencih so prevajali Bfezino dr Lah, Fran Albrecht in Igo Gruden Prevodi so izšli deloma v ^Ljubljanskem Zvonu«. Dalje je Bfe/ina preveden v ruščino, poljščino srbohrvaščino in bolgarščino. Njegove pesnitve pa imajo tudi Francozi. Angleži in Švedi. Cehi predlagajo letos Bfezino za Nobelovo naerado. Primerjajoč nagrajence zadnjih let z Bfezino moramo reči, da bi bil nadvse dostojen nosilec tega zaslužnega. odlikovanja Jože pijanec, so istotako zlobno iz trte izvite. Vsa naša družina je znana kot trezna in so vsi na dobrem glasu O Jožetu pa je znano da ie še celo v družbi izpil le eno, dve čaši vina Res je da je bil Jože nacijonalist in to iz povsem notranjega prepričanja, saj je vsa naša družina vzgojena kot nacijonal-na. Tudi znanega pohoda v Trbovlje se je udeležil in ie bil pozneje kakor mnogo drugih Orjunašev-7 tednov v preiskovalnem zaporu celjskega sodišča Večkrat je bil konfrontiran z znanci in prijatelji pokojnega Fakina Konfrontirali so ga s komunisti in z raznimi pričami tako v civilni g'asi' tudi moi brat. ie p^te^nil eden izmed f ifistnv revolver I!l crl^sil^ SI S. Rudolf Tišler- sodarski mojster. Litiia. K tragediji trgovca Vaupotiča K našemu poročilu iz Ptuja, objavljenem dne 8 t. m. p,d zaglavjem »Tragedija prevaranega moža« nas prosi pokojnikova vdova, gosua Terezija Vaupotičeva za naslednje pojasnilo, ki za lojalno objavljamo. ker nikomur nočemo delati krivice: -Moi mož. rajni Anton Vavpotič. je bil dolga leta v v?>eh ozirih vesten trgovec, ki se ie izkliušno posvečal rodbini in trgovini. Zadnii dve leti pa so ga trie velike gmotne skrbi zaradi splošne gospodarske krize in večjih nepričakovani stroškov. Kakor v vsaki rodbini, se ie zgodilo tudi tukai. da so nastajali spori, ki iih ie mož skušal tolažiti s pijačo. Situacija ie ^ame nastala taka. da sem z vednostjo in dovoljenjem rnjnega Antona Vavpotiča odš a z otrokom od svojega soproga in sicer z naietim avtomobilom trgovca g Schvvaba. Trditve, da sem pobegnila z dragocenostmi s pomočjo trgovskega potnika g. Uhleria so torej neresnične. S seboj sem mogla vzeti le skromno otročie perilo in svoie obleke, dragocenosti oa sploh ni bilo Sredstva za ootova-nie mi ie dala na razpolago ga. Penkova. ki ie moja sestra. Za blago, naročeno od mene. ie poslal račun le en trgovec, in sicer g. Zarja, trgovec v Ptuiu Dottčno blago se nahaja še sedai v stanovaniu. Drugih dolgov sploh nisem napravila Po ze materi rajnkega sem sledniemu >ooročila Pred odhodom, da brez mene lahko živi brez vseh skrbi in ga iaz s svoiimi zahtevki ne br>m več obremenjevala Smatrala sem." da mu s tem bremem olajšam. Po moiem mnenju ie vplivalo porazno na moiega moža dejstvo da mu ie .bil odpovedan lokal, kar ie smatral za konec svoie eksistence in da se ie naenkrat znašel med tuiimi liudmi brez sredstev, kamor ooDolnoma trezen morda ne bi bil nikdar prišel. __ Za reguliranje ceste cd Lesc do Bleda B!ed, 13. septembra Cesta, ki vedi iz Lesc na B'ed. je bila svoj čas v zelo debrem stanju: pravočasno je bila vselei posipana ter so cestarji redno odstranjevali prah. ob deževnem vremenu pa blato Seveda je bilo to nekdai lahko izvršljivo, ker ie bil promet jedva za četrtino tolik kakor danes Le tu in tam je cesto pasiral avto izvoščki pa le malo izrabijo. odnosno pokvarijo cesto. Danes pa dnevno voziio po tej cesti avtobusi, avto-taksiji tovorni in drugi avtomobili. En sam cestar ne more obdržati ceste v normalnem redu. Težki avtomobili rujejo vsepovsod po cesti luknje in jame. kjer se nabira prah in ob deževiu blato. Te luknje bi bilo treba takoj z gramozom zadelati, prah in blato pa redno odstranjevati, kakor pač zahteva dobro vzdrževan ie tako frekventirane ceste. A za to ie seveda treba več cestarjev. Za pešce, ki iih ie zlasti poleti na tej cesti vedno mnogo, je prava muka. kadar srečajo avtomobile ki dvigajo cele oblake Drahu. ali pa iih ob dežju ooškrope od nog do glave z blatom. Ni čuda da se izletniki in turisti po možnosti ogibajo te neprijetne ceste Z malimi stroški bi se dala od Lesc do novega mosta čez Savo izpe-liati za pešce lepa pešpot ki bi jo izletniki pa tud- dru«i uporpbliali zaradi krasne alpske panorame Od mosta do Bleda pa ie itak že bližniica čez gozd desno od ceste: toda treba bi bilo to pot nekoliko regulirati Na to opozarjamo SPD in pa Dri-^adete občine. Nadalie ie sedania cesta na mnogih kra-iih za intenzivni promet preozka, zaradi klancev na ovinkih nepregledna: nekatere bi bilo treba odstraniti, cesto pa na več krajih razširiti. Drugače so nezgode neizogibne. Tako se je nedavno prevrnil avto- bus v globok jarek, prebivši železno cestno ograjo, kakor leseno preklo. Na takem nepreglednem ozkem cestnem ovinku je letos avtobus tudi do smrti povozil nekčga kolesarja, ki je laza ovinka pribrzel naravnost pod avto. Take stvari se ne bi mogle dogoditi, če bi bila cesta pregledna in dovoli široka. Na nekaterih krajih se je ob lanskem in predlanskem deževju cesta delno podsula. a nihče ne popravlja teh za promet nevarnih mest Avtomobilisti. k poznajo te slabe cestne razmere, vozijo seveda previdno, tujci pa. ki so Jim neznane. ogražajo s svojim dirkanjem varnost prometa na tej cesti. Pozivamo merodajne faktorje, da to zadevo prouče ter nedostatke v doglednem času odpraviio. čuien»o. da nameravajo de ceste od savskega mosta proti Bledu iz se-danieea grabna preložiti ob robu hriba, da bi tekla no solnčnem. suhem terenu. A za to ie treba dokajšniib vsot. katerih oa v današnjih slabih razmerah ne bo nihče dal. zato velja to kar že obstmji. izboHšati in vzdrževati v boljšem stanju kakor doslej Krvna osveta zaljubljenega kačaka Iz Kosovske M-trovice poročajo: V planinah med 2utkovcem. Malim Lisičjem in Drenico se je odigraia te dni krvava lju-bavna drama. Meseca marca t. 1. se je pojavila tu kačaška četa, čije člani so bili Saban. Zejnuia Bajram, Adem in bratje Ferizoviči. vsi znani kačaški krvoloki. ša-ban. vodja čete se je takrat zaljubil v Dju-lo, mlado in lepo Arnavtko u ugledne rodbine Bajrama Rame Isto mladenko pa je ljubil tudi seljak Adem Pautovič-Tupelo iz sela Lisičja ki se je naveličal svoje prve žene. Ker ie Tupelo bogat in ugleden Ar navt. mu ie Ramo rad namenil svojo sestro. Pied tedni se ie vršila poroka, šaban ki ie bil o tem obveščen, je sporočil Tu-pelu. da tega ne more trpeti in da naj mu Tupelo izroči Diulo. I upelo se grožtnj ni ustrašil in Šaban ga ie nedavno pričakal v zasedi ter ga prav občutno obsirebl. Komaj pa je TudcIo okrevai. je Saban sklenil ponuvnt maščevanje. Pretekli torek rvečer ob 7.30 so se ka-čaki pod Šabanovim vodstvom utaborili pri Zutkovcu 5 krn daleč od Kosovske Mitro-vice. in čakali na Tupela. Ko je Tupelo prišel v spremstvu soseda Imera Eama. so kačaki začel' streljati m so oba usmrtili. Nato so iu preiskali in iima rdvzeM 30.000 Din Orožniške patrulje so takoj po napadu pričele zasledovati kačake. vendar se iim še ni posrečilo, da bi morilce izsledile Velik požar v Prvencih Ptuj, 13. septembra V torek zvečer okrog 22 je nenadoma izbruhnil v Prvenc.h blizu Ptuja velik požar. Nebo vzhodno in deloma severno od Ptuja je bilo mogočno ožarjeno. Po mestnih ulicah je začelo begati prebivalstvo, ki je z grozo povpraševalo, kje gori. Ptujski gasilci .so bili takoj alarmirani ter so se naglo podali i avtom in svojo izvrstno motorno brizgalno v smeri proti požaru, kjer je pri reševanju že bilo na delu domače zasilno društvo. Požar je uničeval krasni in obširni gospodarski poslopji uglednih posestnikov Janeza Laha in Vida Berjaka. Kolikor je doslej dognano. ie začelo goreti v Laho-vem skedmu. vendar oa vzrok požara še ni znan Razen ptujskih gasilcev se je udeležilo reševanja 8 gasilnih društev iz bližnjih vasi. V energičnem in spretne vodenem skupnem nastopu se ie požrtvovalnim gasilcem posrečilo požar omejiti preden se je mogel razširiti na sosednje hiše. Sicer bi bila požarna katastrofa .lahko strašno uničila naše lepe Prvence Škoda ie velika, a zaenkrat še ne podrobno oceniena kakor tudi še ni znano, v kaki meri sta oba prizadeta posestnika krita z zavarovalnino V obeh gospodarskih poslopjih so zgoreli večinoma vsi gospodarski stroii in ostalo orodje, nadalje velike zaloge žita in sena dočim so živino rešili Voda ie bila blizu, vendar pa v tako skromni meri da so lo gasilci izsr-kali do poslednie kaplje ko so pogasili še poslednje uničujoče plamene. Modni predpisi za nase učiteljice Jesen ie tu Mladina »e veselo zbira na svoiih učiliščih in si v svoii brezskrbnosti oskrbuje potrebne pomočke za pouk. Uči-telistvo si ie nabralo novih moči za težko delo v šoli. njegovi učni in vzgojni načrti čakajo izvršitve in skrbni čuvarji vzgoje in pouka so iim ponekod že začrtali, kako si bodo utirali težko pot Delovna šola napoveduje zmagoslavni pohod in obeta vidnih uspehov. Ih da se ohrani naš rod na višku moralne sile in krščanske potrpežljivostih ie podana tudi v tem pogledu nova pomoč, ki uuUaij«ii, da s teat člankom ni žali. kralja, marveč je pisal le proti režimu Sodišče je to obrambo odobrilo * Poplavite znamke z zvišano vred-nogtje m minejo is prometa. Ministrstvo pošte io brzojava je odredilo, da se vzamejo iz prometa poplavne znamke t zviSa-no prodajno vrednostjo: 0.25 + 0.25. 0.50 -f- 0.50 in 1 + 0.50. Po§»e teh znamk ne bodo več prodajale. Znamke, ki so že v rokah občinstva, pa se lahko uporabljajo ali zamenjajo do konca septembra 1928. Zamenjajo se pa samo za druge znamke in vrednotnice, a ne za denar. * Šole v Sarajeva zaradi škrlatlce zaprte. Zaradi epidemije škrlatlce, ki se je v Sarajevu močno razširila, so bile vse tamkajšnje osnovne šole do nadaljnega zaprte. * Nedeljski pouk na obrtno-nadallevalnlh šolah je tisto mučno vpTašanje, ki ga je treba že vendar enkrat rešiti. Lani so obrtni faktorji v Ljubljani napravili korake, da bi se tO zJo odipraviio m da bi se vršil pouk samo ob delavnikih. Niso uspeli, ker so se zganili šele potem, ko se je šola že pričela in ni bilo več mogoče Izpreminjati umikov. To pa še posebno zaradi tega, ker so te šole nameščene na že ftak prenatrpanih osnovnih šolah in so zato učne sobe le malokdaj na razpolago. Pač pa se je z merodajne strani dalo ugotoviti, da se bo to preuredilo v letošnjem šolskem letu. Doslej pa se nI storilo še nič in vse kaže, da bodo tudi letos morali ubogi vajenci žrtvovati edini prosti dan v tednu, kar je gotovo nečloveško. Ali naj bo obrtni učenec tista edina para, ki mu ne gre pravica, da bi se vsaj enkrat v tednu pošteno umi! in oddahnil od dela, ki se vrši dostikrat še pozno v noč fci večinoma v zatohlih prostorih! Toliko se dandanes govori o ljudski hi-glierrf, o potrebnem nedeljskem odmoru, za obrtnega vajenca pa menda vse to ne velja, ker se očividno ne smatra za človeka vredno bitje. Ali smo res že tako daleč, da bo treba poklicati na pomoč Društvo za varstvo žrvali? ______ Cene v izložbah Vam povedo, da ne morete kupiti cenejšo in obenem tako lepo obleko, perilo, čepico, nogovice itd. kakor pri tvrdki: 196 A. Presker, na Sv. Petra ccsti. * K poročilu o velikem požara na Bledu, ki ga je-prineslo »Jutro«' £ t. m. nas prosi blejsko gasilno društvo za naslednje pojasnilo, odnosno dopolnilo. Le resnici na ljubo, ne da bi si hoteli prisvojiti kako prvenstvo in ž njim posebno pohvalo, ugotavljamo, da ie bik) od gasilnih društev prvo na mestu požara podpisano društvo in je za va-ščani, ki Imajo svoje cevi, prvo potožilo dve cevi. Nadaije so prispela na mesto požara še naslednja društva po redu: Rečica, Zasip, Gorje, Mlino, Boh. Bela in Ribno. Zadnji dve nista stopili v akcijo, ker je bil požar že ugašen in lokaKziran. Podpisano društvo je imelo položeni dve cevi, dočim ostala po eno cev. Vodstvo požara je bilo v rokah zveznega staroste- Jos. Turka, ki se mudi na oddihu na Bledu m tov, župnega načelnika. Vsa gasilna društva brez razlike so z enako vnemo in prizadevanjem priskočila na pomoč nesrečnim posestnikom, da jim ohranijo kolikor največ mogoče na njihovem premoženju. — Gasilno društvo na Bledu. * Loterija Jugoslov. Matice. (Nadaljevanje.) 100 zračnih cevi za kolesa so zadele srečke štev. 30, 70, 71, 449. 973, 989, 1378, 1806, 2634, 3086, 3316, 3498. 3505, 3511, 3561, 3991, 4106, 4107, 4506. 5374. 5998, 6029, 6557, 6944, 7356, 7398, 7603, 7789. 8501, 8939, 8973. 9635, 9960, 9961, 10412, 10500, 10881, 10977, 10978, 10986, 11194, 11259, 11260, 11262, 12238, 12239, 123:4, 12490, 12693, 12694, 12935, 13486, 13680, 13742. 13743, 13744, 16000, 16047, 16048, 16082, 16453. 16458. 16459, 17127, 17129, 17378, 18382, 18383, 18385, 18829, 18830, 19314, 20389, 21496. 22652, 22654, 23065, 23066. 23071, 23074, 23425, 23761» 23985, 23986. 24482. 24620. 25165, 25404, 25405, 26000. 26341. 26520. 27204, 27305, 27468, 27576, 27577, 28319. 25576, 29589. 100 pump za kolesa srečke r št. 181, 1377,1586,1587. 1911. 1994. 2485, 2545, 2899, 3013, 3097, 3545. 3728, 3729. 3730. 3944. 5015, 5025. 5055. 5064, 5213. 5220. 6082. 6084. 6089. 6286, 6635. 6636. 7602, 8421. 8617, 9336. 9337, 9639. 10388, 10688, U029, 11626. 11894. 12090. 12957.13188. 13482.14015, 14017, U247, 14248. 14470, 14471, 14492. 14629. 14702, 14998. 15004, 15509. 15579. 15642. 15750, 16420, 16421, 16424, 16522, 16523, 16916, 16918, 17227, 17892, 17893, 17894. 18205, 18210. 18384. 18655, 18658, 19007. 19799. 20130. 20405. 20657, 20672, 20752, 20870.20871. 21257. 21261. 22540. 23069. 23070 23110, 23426 24143. 24563. 26451, 26919. 27205, 27529, 29468, 29469, 29534, 29572 Kdor je zadet kak gornji dobitek, naj pošlje svojo srečko Jugoslovenski Matici v Ljubljani, Šelenburgova ul. 7-II in naj javi naslov. na katerega naj se mu pošlie dobitek * Da ne bo zamenjave. G. A. Samsa, zidarski pomočnik iz Velikih Lašč, sedaj zaposlen v LJubljani, nas prosi za pojasnilo, da ni v nobeni zvezi s Samso. ki se večkrat imenuje v zvezi s sedanjo afero »Orhme«. * Naša emigracija v juniju. Po statističnih podatkih Izseljeniškega komisarijata v Zagrebu se je izselilo iz naše države v Juniju 1218 izseljencev, torej 151 več, nego v juniju lanskega leta Od t. januarja do konca luniia se le izselilo v prekmorske države 10.650 izseljencem, torej 8 manj ne go v istem razdobju lanskega let3. V Iuniju -se je izselilo Iz SlovenHe 202, iz Dalmacije 166. te Srbije 82, fr Bosne ln Hercegovine 21, Iz Črne gore 13 izseljencev. iUaCsi* i J S b 0 Sini. le dane« ob I. ta pol i. predvajamo razkošna vetefikn n vrtin liiM v j:! ovnih vlogah tjtrbavnf trlo H. THIMIG, IGO SYM, E. VEREBES ta čarobno lepa F\Y MARBE. Hitite Io ogfejte sf harmonijo lepot«, bogastva, ljubezni m mladosti v tem lepem Frtmu. P P P P ta P P P B b Zvečer ob pol 8. In 9. uri slavnostna premijera gigantskega velefOma TITANIC Telefon 2124. Elitni kino Matica. B B B B B B B B SlfSHBHH&IHHSfBHJEE Od teh je b:!o 60 odst. kmetovalcev. Največ jih je odšlo v Kanado in sicer 443, V Ameriko jih je šlo 373, v Argentino 178, v Urugvaj 98, v Avstralije 39 itd. Vrnilo se jih ie v juniju 286, od I januarja do konca junija pa 2343. Lani se jih je vrnilo od L januarja do konca junija 1898. • II. kongres Zveze fotografskih udruženj v Ljubljani bo 18., 19 in 20. t. m. zbral večino fotografov iz vse države, da se posvetujejo o aktualnih vprašanjih svoje obrti, zlasti pa da ukrenejo vse potrebno proti brezpravni obrti in krošnjarenju na škodo pravnih fotografov. Kongres se bo pričel 18. t. m. s spremljevanjem gostov na kolodvoru in s pozdravnim večerom ob 20. v hotelu Union. Ob pol 10. uri 19. t. m. bo glavno zborovanje SFU v hotelu Union s pozdravom predsednika Pokrajinske zadruge fotografov za Slovenijo, poročilom zveznega odbora, poročilom o zveznem glasilu, sklepanjem o prihodnjem zveznem kongresu ln s slučajnostmi. Ob 13. bo skupno kosilo v restavraciji Zvezda, ob 15. ogled Ljubljane in okolice, ob 20. pa banket v hotelu Union. Zadnji dan, 20. t m., je namenjen izletom in odhodom. Posetniki kongresa imajo 50% popusta na železnici in sicer tako, da kupijo na odhodni postaji celo karto in jo dajo žigosati, da je veljavna tudi za povratek. Ker bo kongres največjega pomena za ves stan, ki se zaradi splošnih gospodarskih razmer nahaja v največji krizi, bo udeležba gotovo polno-števflna vsaj iz Slovenije. Kdor se kongresa udeleži, naj takoj javi Pokrajinski zadrugi fotografov za Slovenijo v LJubljani svojo udeležbo in pa, za katere dni želi prenočišče. Dne 18 t. m. bo na glavnem kolodvoru v Ljubljani pri vsakem vlaku pričakoval udeležence član ljubljanske organizacije z napisom »Foto« na belem traku na levem rokavu 7.—21, OKTOBRA M £ < p m •A S m Z * PrekmurcI, zlasti kmetijski delavci se v vedno večjem številu podajajo v tujino s trebuhom za kruhom. Tako je te dni odpotovalo v Argentino 43 fantov, mladih mož in deklet iz Murske Sobote. Ti bedni izseljenci potujejo preko Zagreba v Hamburg, kjer se bodo vkrcali na izseljeniško ladjo. V Nemčiji je zdaj še okrog 400 sezij-skih kmetijskih delavcev iz Prekmurja. Ti ljudje se bodo vrnili domov v pričetku prihodnjega meseca. * Nova električna centrala v Samoboru. V soboto popoldne bo v Samoboru na svečan način otvorjena nova mestna električna centrala. * Smrtna avtomobilska nesreča. Na Pa- romlinski cesti v Zagrebu Je predvčerajšnjim avtobus Invalidske zadruge, ki ga je vozil šofer Rafael Krušič, povozil 41etnega dečka Stanka Šešino. Kakor izjavljajo oče-vidci. se je deček igral ob cesti ter je pri tem v trenotku, ko se je bližal avtobus, skočil na cestišče. Blatnik avtobusa je dečka zadel v glavo Šofer nesreče ni mogel preprečiti. Deček, ki je krvavel iz ušes, ust in nosa, je ostal na mestu mrtev. Šofer Krušič je bil v svrho preiskave aretiran. * Zaradi špljonaže leto dni ječe. Pred sodnim stolom v Osijeku 9e je predvčerajšnjim vršila kazenska obravnava proti tamkajšnjemu fotografu OJuri Horvatu, ki je v Pečuhu prevzel nalogo in tudi nagrado za to, da bi Ruski car« — gostilna »Aleš« in Savski most Smer Glavna pošta - Vič (cerkev): Glavna pošta Kongresni trg - Rimska cesta - Tržaška cesta - Mitnica - Milarna - Vič (cerkev). u— Dinarski dan Jugoslovenske Matice. Dinarska zbirka na korist Jugoslovenske Matice po ljubljanskih ulicah dne 8. t m. /.naša skupno 24 278-55 Din, 3.60 Kč, 8 S. 1.50 M in 1.20 lire. Dobiček zabavne prireditve v »Zvezdi« trenotno še ni ugotovljen ter se bo naknadno objavil. Vendar pa izreka Jugoslovenska Matica že sedaj sv-jjo najiskrenejšo zahvalo vsem, ki so z besedo ali dejanjem pripomogli do tako lepega gmotnega in moralnega uspeha vseh prireditev. Svojo posebno zahvalo na izreka požrtvovalnim akademikom in srednješolcem, vsem sodelujočim gospem, gospodom ln društvom, vsem gg. trgovcem in drugim, ki so s svojimi prispevki pripomogli do tako dobrega gmotnega uspeha prireditve !n slednjič vsem uradom, zlasti mestnemu na- gtdiratu aa vso ialmzauo naklonjenost in razumevanje. Iskrena hvala 1 ii— VeBka tombola Sokola L Kakor smo že poročali, je kot prvi glavni torabolski dobitek nevestina oprema, ki Je razstavljena v izložbi veletvrdke J. C. Mayer in vzbuja veliko zanimanje. Kakovost blaga Je najboljša in kdor bo priigral ta dobitek, bo imel lep spomin na Sokola. Ostali tombolski dobitki so naslednji: prvovrstno moško koto, gramofon, kompletna kuhinjska posoda, stenska ura, kompletne smuči s palicami, vreča moke, otroški voziček, moška in ženska obleka. Vsi ti dobitki bodo razstavljeni in je cenjenim igralcem dana prilika, da se prepričajo o vrednosti dobitkov, pri katerih se je oziralo le na prvovrstne izdelke. Računamo na lepo udeležbo od strani cenjenega občinstva in še posebej opozarjamo na koncert godbe Sokola U ki se bo pričel ob pol 15. uri pred pričetkom tombole. V nedeljo 16. t m. na Kongresnem trgu Je vsak svoje sreče kovač. 1600 o— V carstvu vsemirja. Ker vlada za to poučno filmsko predavanje ZKD med našo publiko in šolsko mladino ogromno zanimanje, bo priredila ZKD s tem fiknom tri predstave, in sicer: Prva bo v soboto 15. t. m. v prostorih kina Matice in se bo pričela točno ob 14.30 uri. V nedeljo 16. t m. pa bosta na sporedu dve predstavi, in sicer se bo pričela prva točno ob 10.30 dopoldne v kinu Ideal, druga z istim sporedom točno ob H. uri dopoldne v prostorih kina Matice. Občinstvu Je na ta način dama možnost, da pride prav sigurno do potrebnih vstopnic in si ogleda vsakdo spored ali v kinu Idealu ob pol 11. uri ali pa ob 11. v kinu Matici. Na to novo uvedeno posebnost, ki je zgolj v korist publike, ki želi obiskovati kulturno poučne prireditve ZKD, opozarjamo občinstvo prav posebno. Bla^ gajni bosta odprti v obeh kinematografih pol ure pred začetkom predstave. n— Policijska kronika. Aretirani so bffl: 1 zaradi suma umora, 1 zaradi soudeležbe pri tatvini kolesa, 1 zaradi zasledovanja v policijskem dnevniku, 1 zaradi postopanja, l zaradi pijanosti in razgrajanja, 1 zaradi nedostojnega vedenja. u— Tatvine. Na Rimski cesti Je bilo rikra-der.o Filipu Keršiču kolo znamke »Styria«, vredno 1500 Din. _ V Rožni dolini Je bilo ukradenih iz sobe pekovskih pomočnikov Vinka Kralja in Antona Lazarja več stvari, med njimi 1 športna obleka, 1 Penkala-pero 1 glavnik, 1 električna svetiljka in 1 žepni nož v skupni vrednosti 1090 Din. — V Lan-gusovi ulici št. 23 je bilo ukradenih Gizeli Pavšičevi 180 Din. — V Hradeckega vasi št. 28. je bilo ukradenega z vrta Leopoldine Škerjančeve več perila v skupni vredn-osti 300 Din. — Na Kodeljevem je nekdo odnesel iz hiše Aleksandra Jurčenka orodja v vrednosti 68 Din. — V parku pred sodiščem je bila ukradena Francetu Boletu med spanjem denarnica s 700 Din. — V Podmil-ščakovi ulici Je neznanec izmaknil Josipu Škrabotu obleko, vredno 1000 Din. — Na dvorišču pri Levu na Gosposvetski cesti je bil ukraden Alojziju Smoletu, trgovcu, železen sod za bencin, vreden 300 Din. h Maribora a— Zborovanje pristašev In prijateljev KDK v Mariboru bo v soboto 15. t m. ob pol 20. uri v dvorani Narodnega doma v Mariboru. Poročali b:>do gg. narodni poslan ci dr. Kramer, Pucelj, dr. Pivko in Veče-slav Vilder iz Zagreba. Na zborovanje so vabljeni vsi pristaši in prijatelji KDK iz Maribora ter iz okoliških občin Studenci, Teznol Pobrežie, Radvanje, Krčevina, Laj-tersperg, Kamnica itd. Kakor čujemo, vlada za zborovanje tepo zanimanje in je pričakovati velike udeležbe, zlasti še zaradi tega, ker je to p/vo večje zborovanje koalicije za Maribor in okolico. a— Mariborski občinski svet bo Imel svojo prvo redno sejo po poletnih počitnicah v četrtek 20. t m. Na dnevnem redu bodo med drugim predlogi za ustanovitev mestne zastavljalnice, odstop spomenika nadvojvode Ivana avstrijski državi, zavarovanje občinskih delavcev, glede oddaje stanovanj v mestnih hišah po stanovanjskem odseku, imenovanje novih ulic, elektrifikacija koroškega predmestja, prome-nadna pešpo: ob desnem bregu Drave, vpra šanje zgradbe čakalnice avtobusnega prometa na Glavnem trgu in preureditev drugega nadstropja Mestne hranilnice za šolske svrhe. a— Jubilej človekoljubnega dela. Včeraj Je proslavljal poveljnik gasilskega društva in reševalnega oddelka g. Voller 5Ietnico svojega udejstvovanja v prostovoljnem ga-svojega udejstvovanja v prostovljnem gasilskem društvu. G. Voller si je v teh desetih letih pridobil mnogo zaslug v. tej dobrodelni ustanovi ter tako tudi za mesto Maribor ln za njegovo širšo okolico, ki so Jo gasilci često rešili pred nesrečami in pri čemer ima tudi rešilni oddelek obilo težkega dela. a— Voz se Je prevrnil v Zg. Hočah na lSletno deklo Marijo Javornikovo ter ji zlomil levo roko. Slična nesreča se je dogodila tudi 28letnemu viničarju Kolmaniču v Cogetmcih. Nanj se je prevrgel s poljskimi pridelki naložen voz ter mu zlomil levo nogo Oba ponesrečenca se zdravita v mariborski bolnici. a— Nezgoda na paši. V Cermljenšku si je 141etna pastirica Helena Kronvogel zlomila levo nogo, ker je padla, ko je odganjala kravo z niive. Na Rdečem bregu pa se je v llletnega pastirja Frana Lamipreh-ta zaletel koze' ter ga globoko ranil v levo nogo. Oba ponesrečenca sta morala v bolnica a—- Dvoie ciganskih družin se je hotelo utaboriti v okolici Maribora, a sta bili takoj izgnani iz okoliša in bosta poslani nazaj na Hrvatsko, odkoder sta prišli. Prišla }e namreč stroga naredba iz notranjega ministrstva, da se morajo cigani-nomadl kakor nekdaj takoj Izgnati s področja vsake policijske oblasti ali orožniške postaje ter odpremitl v domačo občino, kjer jih jq treba prisiliti k stalni naselitvi m Iz Kranja r— Zobozdravnik dr. Stjmko de Glerla v Kranju (poleg glavarstva) redno ordinira od 1. oktobra dalje od 8. — 12. in od 14. - 17.. ure razen olj nedeljah in praznikih 1601 Iz Tržiča Preiskav*. Tudi v Tržiču so se izvr« žile hišne preiskave pri vseh, ki so naroče* oi na list »Enotnost«. Preiskavo so izvršili orožniki ob asistenci mestnih mož. Kakšni so bili uspehi preiskave, nam ni točno zna* no, vemo le toliko, da v Tržiču ni »komu« nistov», kaj šele «nevarnih» komunistov. Orožniki so zaplenili precej knjig in brošur. 8— Ocrdnl požar. Pod Bistriško planino na tako zvanih »Ravneh* je preteklo sredo začelo goreti v gozdu g. Polaka, ki je po* slal takoj »voje ljudi, da bi ogenj pogasili. Na pomoč so prihiteli tudi svetoanski ga* silci, ki so prvič aktivno nastopili. Pri ognju so ostali dan in eno noč in se jim je po trudapolnem delu posrečilo požar orne* jiti in na videz tudi pogasiti. Podzemeljski štori pa so mirno tleli naprej in tako se je v soboto zopet pokazal ogenj. Zopet so odšli gasit, pa zopet so pogasili le na videz. Gorelo je kar naprej. Šele dež je požar po* gasil. Vprašanje nastane, kako je začelo goreti Domneva, da je kdo nalašč zažgal se bo držala, pač pa je nastal požar po od* •vrženi cigareti. Ti nesrečni kadilci nimajo toliko čuta odgovornosti za nevarnost in mečejo v taki suši svoje čike prav tako v suho travo, kakor da je trava jezero, ki bo čik ugasnilo. Koliko nesreč in škode se je samo letos zgodilo radi neprevidnih ka* dilcev! Prav originalen je oklic na tržiški pošti, ki ima v pljuvalni-kih mesto vode za* ganje. Pravi, da bo vsakdo sodnijsko za* sledovan kdor bi kadil v prostoru za ob* činstvo. Zgodilo se je namreč že dvakrat, da je žaganje v pljuvalniku začelo tleti, le sreča je bila, da se je to zgodilo podne* vi. Zato je grožnja prav na mestu, le te« ga ne vemo, če jo kadilci tudi upoštevajo. č— Razsvetljava tržiške železnice je vredna kritike. Olje v oljnicah je tako svo* jeglavo, da noče goreti, če le malo skozi dimno cev sapa potegne. Sicer pa dado ta* ke leščerbe tako malo svetlobe, da se Ijud* je poslužujejo ročnih svetilk, da najdejo drug drugega. V Kranju, ko vlak stoji, je že še, ko pa potegne čez savski most, ugas* nejo vsf hiči. V Naklem je popolna tema in skozi do Tržiča. Železniški upravi bo po* tuj oče občinstvo prav hvaležno, če poskrbi, da dobe vozovi na tržiški progi če že ne električne pa vsaj plinovo razsvetljavo. č— Kmečkega praznika na Bledu se je udeležilo veliko število Trščanov z župa* nom g. Lončarjem na čelu. Pri konjski dir* ki je prišlo eno prvo in eno tretje darilo v Tržič, in sicer sta si jih pridobila konja gg. Primožiča in Debevca. Na mlado tri* letno kobilo g. Primožiča so bile že pred dirko stavljene velike stave. Trščani so jo hvalili, zunanji pa grajali, zato so pa pla« čali, Kakor se vidi na rezultati' letošnje dirke, so v Tržiču in njegovi okolici vsega upoštevanja vredne živali. Kakor čujemo, »e bo prihodnje dirke udeležilo še več k «nj. Iz Novega mesta n— Zaključni dan porotnih obravnav. Včeraj se je vršila zadnja obravnava v je* senskem porotnem zasedanju. Pred porot* riki se je zagovarjal Jože Štefanič, rojen le* ta 1911. v Orehovici, pristojen v Kostanje* vico, posestnikov sin, že kaznovan, obto* žen, da je letos 20. maja v gozd nad Ore* hovico spolno občeval z M. P., ki še ni iz* polnila l1. Ii ta. Senatu je predsedoval sod* ni svetnik Luzner, votanta sta bila višji sodni svetnik dr. Forster in okrajni sodnik Kobe, obtožnico je zastopal namestnik drž. pravdništva Kovač, a obtoženca je zago* vaijal dvorni svetnik Garzarolli. Porotniki so vprašanje glede hudodelstva posilstva zanikali z 8 glasovi, nakar je bil Štefanič oproščen. n— Tatvina v Češnjicsh. V Češnjicah je bilo ukradenih šivilji Angeli Vidmarjevi več stvari, med njimi srebrna ovratna ve* rižica. Tatvine je osumljena nek.. natakari* ca, rojena v Hamburgu, ki je nezsnanokam pobegnila. Iz Ptuja j— Utopljenec Arnus najden. Pred krat* kim smo poročali o tragični smrti osmo« šolca Milana Arnuša, edinca, ki je postal 8. t. m. žrtev Drave. Dne 12. t. m. dopol* dne so ga našli pri Sv. Marku, kjer je Drava kakor običajno naplavila tudi truplo ne* srečnega abiturijenta. Pogreb se je vršil včeraj 13. t. m. Nesrečnim osamljenim star* šem naše iskreno sožalje! j— Zblaznela žena. V veliki vojašnici v Panonski ulici je zblaznela starka Janže* kovičeva, ki v tem stanju vznemirja vse tamkaj stanujoče stranke, ki jih je nad 40. Prav lahko bi se mogla zgoditi tudi kaka nesreča. Pozivamo mestni magistrat, da še pravočasno spravi nesrečnico na varno. Iz Litije i— Divji prašiči so že zopet tu. V go* zdovih in na poljih Janr Prežganja in Štan» f[e so se zopet pojavili divji prašiči, ki de* ajo kmetovalcem veliko škodo. Lastnik lovskega revirja g. Jože Borišek iz Litije bo napravil v kratkem večji pogon na ta* tšnske ščetmarje. i— Prodaja ponovtskega veleposestva. Znano ponoviško graščino, ki leži na le* pem prostoru med Litijo in postajo Savo, nameravajo sedanji lastniki, neka Italijan* ska družba, prodati. Za nakup se interesira ljubljanski oblastni odbor, ki namerava or* ganizirati na Ponovičih vzorno kmetijo. V to svrho se vrše z upravo že pogajanja; po* sestvo si je že ogledala večja komisija, ob« stoječa iz oblastnih poslancev. i— Nizko stanje Save. V dobi dolgotraj. ne »uše je Sava izredno padla. Jesenski kopalci je ne morejo na nekaterih krajih niti preplavati več, ker je prenizka. Tako nizkega vodnega stanja ni imela Sava že od L 1922. Iz Trbovelj t— Za sokolski okrožni zlet v Hrastnit ku 16. t m. se vsa v okrožju včlanjena društva pridno pripravljajo. Udeležbo so obljubila tudi društva izven okrožja, ka» kor Laško, Celje, Šoštanj, Št. Jurij itd. Pričakovati je, da se bo razvila v nedeljo prav lepa sokolska manifestaciji t— Razsvetljava na hrastniškem kolo» dvoru. Ako pride potnik ponoči na hrast* niški kolodvor, ga neprijetno dime brleča petrolejska svetiljka, ki meče nekaj žar* kov po precej veliki hrastniški postaji. Večkrat kak potnik tudi javno izpove svoje nejevoljo nad nezadostno razsvetljavo, po* sebno še, ko vidi v neposredni bližini, v skladišču, goreti dve žarnici. Neobhodno potrebo električne razsvetljave na hrast* niškem kolodvoru je direkcija državnih železnic že večkrat uvidela in je stavila v proračun potrebno vsoto, a generalna d i* rekcija ni odobrila kredita. Pred nekaj leti je zadeva električne napeljave že tako dozorela, da direkcija državnih železnic ni dovolila svojim uslužbencem prej pobeliti stanovanja, dokler se ne napelje elektrika. Od tega je sedaj 4 leta. Ker je pred krat* kim železniška direkcija napeljala elektri* ko na kolodvoru v Zagorju smo mnenja, da bi bilo to mogoče storiti tudi na hrast* niškem kolodvoru. Stroški za dosedanje pe* troJejsko razsvetljavo v znesku okoli 30.000 Din letno ne bodo presegali stroškov elek* trične razsvetljave, ki se naj priključi vo* du, nahajajočem se na skladišču, kar ne bo povzročilo velikih izdatkov Opozarjamo ie, da je pri RoŠkarj-u skrajno potrebna tabla za kažipot proti Zidanem mostu, ke zavozijo avtomobilisti mnogokrat kar pret postajo in se lahko pripeti kaka nesreča posebno ponoči, dokler ni radosti razsvet ljave na kolodvoru. . • Iz Kočevja k— Zadeva mestne hranilnice ln posojil■ niče. Novi občinski odbor je začel mten zivno delovati na tem, da se končno ven darle enkrat sanira vprašanje mestne hra nilnice, ki je prišla v zadnjem polletju ^ težkoče. Dvakratna tajna seja občinskega odbora je prinesla precej pozitivne ideje Na zadnji seji 5. t. m. je bil izvoljen 16član ski upravni odbor, kateremu bo dosedanji gerent mestne hranilnice predal svoje po= sle. V ta odbor so bili izvoljeni naslednji gg.: Josip Pavliček, tiskarnar, Ignacij Vo= štar, profesor, Alojzij Peterlin, šolski nadzornik, Robert Ganselmayer, veletrgovec z vinom, Božidar Betriani, šolski upravitelj. Avgust Verderber. gostilničar, Josip Kropf, želez, v p., dr Rikard Rom, odvetniški kan* didat, ing. NVitol Biskupsky, rudniški rav« natelj, ing Franc štiglic, načelnik gozdnega urada, Josip Schober, prokurist lesne indu* strije, Jakob Ciolar. rudar. Ferdinand Pere, prokurist. Raimund Erker, gostilničar, Ivan Sivec. profesor in Eduard Šubic, zasebni uradnik. Vsi pozdravljajo ta odbor, v ka* terem so ugledni gospodarji in priznani de* lavci v denarnih zadevah Dela je sicer ve* liko, toda upamo, da se bo izvršila sanacija nemoteno in v korist celotne občine. k— Zlato poroko sta praznovala 2. t. m. g. Anton Skubec, nadučitelj v pokoju in njegova zvesta soproga k— Smrtna kosa V nedeljo 9. t. m. je umrla Gotenici pri Kočevju soproga on* dotnega učitelja g Alojzija Tschemeta, go* spa Fani, v cvetu mladosti, stara komaj 23 let. Bridko prizadetemu soprogu, katerega je ta hudi udarec zadel, ko ni bil niti dva meseca poročen, naše iskreno sožaljel Gospodarstvo Vzroki in posledice katastrofalnega pomanjkanja vagonov. Katastrofalno pomanjkanje vagonov, ki se je v zadnjem času še poostrilo, je .iašlo tudi na gospodarskem kongresu v Beogradu svoj odmev. General, direktor železnic inž. Gjuričič je zaradi številnih brzojavnih pritožb in vlog skušal opravičiti današnje kritično stanje, češ da zaradi velikega povečanja naročil za vagone v jesenski izvozni seziji ne more trajno priskočiti na pomoč in tako nastaja redna vsakoletna kriza. Priznati pa je moral, da je sedanjo krizo znatno poostrilo dejstvo, da se je železniška uprava pri svojih dispozi cijah za gradbo drugega tira na progi Beo grad—Zagreb zaračunala. Do^oz materijala za gradbo tega tira se je namreč zavlekel v čas najživahnejše izvozne sezije. Mislimo, da priznanje lahkomiselnosti v železniški upravi, ki pri svojih gradbenih dispozicijah ni upoštevala možnost, da se delo in dovoz materijala lahko zavleče, ne more biti opravičilo za današnje katastrofalno stanje blagovnega prometa v Sloveniji, k1 ogroža našo izvozno trgovino in obratovanje v naši industriji. Strašno pomanjkanje vagonov v Sloveniji pa ni samo posledica dovoza materijala za gradbo drugega tira med Beogradom in Zagrebom temveč še v večji meri posledica v Beogradu prevladajočega na-ziranja, da lesna trgovina in druge panoge trgovine in industrije lahko počakajo, kajti prvo so češplje. potem sladkorna pesa in nato vse drugo, dočim se le9 ne bo pokvaril, če par mesecev čaka. Zato so naši interesenti prepuščeni usodi, čeprav pri tem trpijo ogromno materijelno škodo. Žalostno je. da se najde celo ministrstvo, ki ima take nazore o sedanji prometni krizi in ki po vsem kar se dogaja, še apelira na našo uvidevnost Na izvajanja gen. direktorja g. Gjuričiča je na gospodarskem kongresu ugotovil tajnik Zbornice TOI g. Ivan Mohorič, da je povečanje naročil za vagone na področju ljubljanske direkcije mnogo manjše od one-era v ostalih pokrajinah, navzlic temn pa je situacija baš tu že dva meseca trajno kritična ter pokrije železniška uprava komaj eno desetino naročil. Ožigosal je zlasti rad-njo naredbo, da postaje preko gotovega števila ne smejo sprejemati od strank nadaljnjih vagonskib naročil. S konkretnimi Številkami je ilustriral razmere, ki nastajajo v naši industriji v rudarstvu in v izvozni trgovini. Ugotovil je tudi, da je kriza baš v ljubljanski direkciji dosegla vrhunec. Generalni direktor je sicer obljubil pomoč, toda avizirani vagoni so ostali le na papirju. Navzlic naredbi, da more železniška uprava prvenstveno krit? potrebe premogovnikov, je v zadnjem času tudi v prevozu premoga nastal hud zastoj »n bodo rudniki kakor tudi industrijska podjetja prisiljena ustaviti ali skrčiti obratovanie. Samo Trboveljska premogokopna družba je zaradi tega v zastoju z odpremo 2500 vagonov premoga. = Pred novimi gospodarskimi pogajanji z Avstrijo. Kakor poročajo z Dunaja, je naš zunanji minister dr. Marinkovič v Ženevi razpravljal z avstrijskim zveznim kanclerjem dr. Seiplom o možnosti razširjenja avstrijsko - jugoslovenskih gospodarskih od-nošajev. Dodatni dogovor k avstrijsko-ju-goslovenski trgovinski pogodbi, ki je bil nedavno sklenjen, je, kakor znano, prinesel samo povišanja carinskih tarif, tako na avstrijski strani za agrarne proizvode, kakor tudi na jugoslovenski strani za industrijske izdelke. Gospodarski krogi obeh držav so le deloma zadovoljni in izgleda, da so se baš zaradi tega pojavile težkoče Vremensko poročilo Meteorološki zavod * Liuh.iani 13. septembra 1928. Višina barometra 308.8 m » - ■ ■ ■-Kraj Ca s Barom S a E 4> L- x u » ar itnei vetra in brzina ^ metrih •o — iJ Padavine Vi * « on> de 1 nr< opazrrvanja Ljubljana Maribor . » . Zagreb • » • . Beograd • » . Skopi le » . • . Dubrovnik . • Split ...t. Sarajevo » . . S. 7?ti 4 /b7 2 756*5 7656 763-1 76 -7 l 0 14-0 !8 0 18-0 240 24-0 87 75 83 58 64 W 1 SSW 3 SW 1 W NNF 10 1) 10 7 0 4 3 dež dež dež dež 65 03 24.0 1. Solnce vzhaja ob 5.35, zahaja ob 18.17, luna vzhaja ob 4.29. ahaja ob 18.33. Najvišia ten neratuit danes • Li>ihuam 19.0 C, najnižja 16.7 C. Dunajska vremenska napoved za petek: Nekoliko hladneje, oblačenje, negotovo. za obojestransko ratifikacijo tega dodatnega dogovora. Da bi se to nezadovoljivo stanje izboljšalo, je baje predvideno, da bodo istočasno z ratifikacijo dogovora uvedena špecijalna pogajanja v svrho čim dalekosež-neišega znižanja carinskih postavk, ki so važna za avstrijsko - jugoslovenski promet. 2e pri zadnjih pogajanjih je bilo nameravano, da se v tem smislu podvržejo nekatere carinske postavke reviziji, vendar pa so se pogajanja tako zavlekla, da ni bilo mogoče razpravljati o nameravnem znižanju carin. Istočasno bi ?e pri ponovnih pogajanjih za revizijo carinskih postavk razpravljalo tudi o gospodarskih vprašanjih, ki tangirajo obe državi in o sklenitvi dale-kosežne konvencije o priseljevanju. = Fiasko jugoslovenske udeležbe na pomorski razstavi na Dunaju. V zvezi z jesenskim velesejmom je bila na Dunaju prirejena velika pomorska razstava, odnosno razstava pomorskih luk. katere so se udeležile vse evropske pomorske države. Že v maju je naša trgovinska agencija na Dunaju ponovno opozorila trgovinsko ministrstvo, naj se naša država vsaj zaradi prestiža udeleži te prireditve, šele tik pred otvoritvijo se je naše ministrstvo odločilo za ude* ležbo na razstavi. Tako se je zgodilo, da je razstavni materiial prispel na razstavo dva dni po zaključku prireditve. Pač pa sta pravočasno prispela k otvoritvi praznega jugoslovenskega oddelka dva delegata iz Beograda, da potrošita dobljene dnevnice. = Vinska borza v Zagreb«. Uprava Sa-veza hrvatskih vinogradnikov je v dogovoru z Zagrebško borzo sklenila uvesti vinsko borzo v obliki mesečnih borznih sestankov. Prvi tak sestanek se bo vršil 5. oktobra. Vinogradniki bodo vzorce svojih vin (3 in pol ali 7. del.) pošiljali Savezu hrvatskih vinogradnikov z označbo cene in količine. = Povišanje earin na žito iti moko v Italiji. Včerajšnji italijanski uradni list objavlja odlok, na podlagi katerega se zviša italijanska carina na žito od 7.50 zlatih lir na 11 zlatih lir za 100 kg; carina na moko in otrobe pa se zviša od 16.75 zlatih lir na 22.75 zlatih lir. Na ta način hoče italijanska vlada zvišati ceno pšenici in moki, da bi kmetovalci dobili iz izkupička za prodano žito povrnjene vsaj produkcijske stroške, ki so zaradi posledic deflacije in dviganja lire zelo visoki. = Delna otvoritev dragega tira na progi Beograd - Zagreb. Predvčerajšnjim je bil za promet otvorjen drugi Jir na progah Beograd - Indjija, Vinkovci - Mihanovci in Striživojna - Andrijevica v skupni dolžini 75 km. Glavni del razširjene proge med Brodom in Novsko bo gotov, kakor upa generalna direkcija železnic, v decembru. = Hmeljarska eksportna družba (Hed) v Žalcu. Pred kratkim je začelo v Žalcu obra-tovati novo hmeljsko podjetje, ki se je po razumni krajevno-gospodarski politiki njenega glavnega eksponenta gosp. Fran Pikla lepo razvilo in ima sedaj reprezentativno in moderno urejeno poslopje tik savinjske železnice. Obratovalnica (preparacija, žvepla rna in skladišča) ima pritliare in štiri nadstropja v skupni ploščini 6000 kvadratnih metrov ter je zvezana po industrij, tiru z domačo železniško postajo. V objektu so 3 žveplarne, ki pa so plasirane v višjem traktu, da s strupenimi plini ni ogrožena okolica. Ventilator odvaja pline v 37.5 m visok kamin. Manipulacijsko skladišče je ločeno od ostalih prostorov dotičnega nadstropja in dostopno le interesentu, ki je angažiran z lastnim produktom. Sedaj smo montirali še električno dvigalo za blagovni in osebni promet. V preparaciji so tri električne stiskalnice, montirani pa bosta še dve. temu podjetju želimo poleg že delujoče hmeljar-ne lep nadaljni razvoj. = Udeležba na velesejmu v Soluna. Interesenti, ki se nameravajo udeležiti mednarodnega velesejma v Solunu so naproše-ni, da pošljejo takoj svoje blagovne vzorce in prijave Trgovski zbornici kr. SHS v Solunu in da brzojavno sporočijo trgovinskemu ministrstvu koliko prostora potrebujejo. Semenj se vrši od 30. septembra do 15. oktobra. 0 udeležbi naj tvrdke obvestijo tudi Zbornico TOI v Ljubljani. = Racionalizacija v avstrijskih premogovnikih. Med vsemi avstrijskimi produkcijskimi panogami kaže racionalizacija v avstrijskih premogovnikih največje uspehe. Dočim je znašala 1. 1924. produkcija črnega premoga v 24 obratih z 2455 delavci 137 tisoč 633 ton je bilo leta 1027. v petih obratih z 092 delavci mogoče producirati 175 tisoč 601 ton Produkcija rjavega premog« je lani dosegla isto višino kakor 1. 1922. vendar se je število delavcev zmanjšalo od 21.100 na i2.020. &epa Jbatmaiinka ceni lepo perilo in skrbi, da bo dolgo trajno in se vedno bleščalo od snage. Ona radi tega rabi le SCHICHTOVO M I LO Dobave. Splošni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 18. t m. ponudbe glede oddaje 72 knjig v vezavo. (Pogoji so na vpogled pri istem oddelku). Delavnica direkcije državnih železnic v Mariboru sprejema do 22. t m. ponudbe glede dobave zatikačev. Dne 24. t m. se bo vršila pri direkciji državnih železnic v Sarajevu ofertalna licitacija glede dobave hrastovih in bukovih parkotov in frizov. (Predmetni oglas je na vpogled v Zbornici TOI). Borze 13. septembra. Na ljubljanski borzi je bil danes devizni promet slab. Večji je bil samo v devizah na Curih in Dunaj. Narodna banka je intervenirala samo v devizah ni Curih, Dunaj in Prago, ostalo potrebo pa je krila privatna ponudba. Deviza na London se je v skladu z inozemskimi borzami okrepila na 276.26- Tudi devize na Berlin, Dunaj in Newyork so se za malenkost dvignile. Na zagrebškem efektnem tržišču se je Vojna škoda za malenkost okrepila. Promet je bil slab. Promptna je notirala 439 do 440. trgovala pa se je kasa po 441 in za december po 453 in 452.5. Investicijsko je malo popustilo ter je bilo zaključeno po 88.75 — 88.5. Zasebne vrednote so bile povsem zanemarjene. Med bančnimi vrednotami je bila zaključena samo Praštediona po 920. Tečaji bančnih papirjev so ostali nespremenjeni. Med industrijskimi vrednotami pa so bili zaključki v Dravi po 455 in v Mlinski po 19. Device in valute. Ljubljana. Amsterdam 0 — 22.82, Berlin 13.5525—13.5825 (13.5675), Bruselj 0— 7.9124, Budimpešta 0—9.91, Curih 1094.1— 1097.1 (1095.6), Dunaj 8.005-8.035 (8.02), London 275.86—276.66 (276.26). Newyork 56.83—57.03 (56.93), Pariz 0—222.32, Praga 168.27—169.07 (168.67), Trst 296.6-298.6 (297.6). Zagreb. Amsterdam 22.77 — 22.83, Barcelona 9.33 — 9.37, Dunaj 8.005 — 8.035, Berlin 13.5525 — 13.5825, Milan 296.588 do 298.588, London 275.86 — 276.66, Newyork 56.783 - 56-983, Praga 168.27 — 169.07, Curih 1094.1 — 1097.1. Dunaj Beograd 12.4525 — 12.4925, Berlin 168.88 — 169.38. London 34.3875—34.4S75, Milan 37.07 — 37.17, Newyork 708.65 do 711.15, Pariz 27.67 — 27.77, Praga 20.99875 do 21.07875, Curih 136.41 — 136.91; dinarji 12.43 - 12.49. Curih. Beograd 9.13, Berlin 123.79, New-york 519.625, London 25.19875, Pariz 20.29, Milan 27.16, Praga 15.395, Budimpešta 90.55, Bukarešta 3.16, Sofija 3.75, Varšava 58.225. Dunaj 73.18. EfebtL Ljubljana. Celjska 158 — 0, Ljubljanska kreditna 128—0, Kreditni zavod 170—175, Vevče 105—110, Ruše 265—285, Stavbna K—0, Sešir 105-0. ZPržavpr vrednote: Vojna škoda 439 _ 440. kasa 439 — 440, za september 441 __ 441.5, za december 452 — 452.5, investicijsko 88.5 — 89, agrarne 55.5 —• 56; bančne vrednote: Hrvatska 55 — 0, Hipotekama 58—0, Kreditna 85 — 0, Jugo-88.5 — 89, Praštediona 920—925, Ljubljanska kreditna 126 — 130, Srpska 151 — 0, Zemaljska Sarajevo 130 — 150, Poljo, stara emisija 18 — 19; industrijske vrednote: Gutmann 205 — 0, Slaveks 0 — 200, Slavonija 7—10, Drava 454.75 — 455.!®, Šečerana 485 — 495, Dubrovačka 470 — 490, Vagon 80 — 90, Trbovlje 461 — 482 5, Vevče 0 — 106, Narodna mlinska 19 — 20. Beograd. Vojna škoda 439.25 — 439.75, investicijsko 88.5 — 89, agrarne 54.5 do 55.5. Blagovna tržišča Na niirnberškem hmeljskem tržišču se je v početku tekočega tedna trgoval tranzitni savinjski hmelj nespremenjeno po 160 do 190 mark (43.40 — 51.50 Din za kg). Ljubljanska blagovna borza (13. t. m.) Los: Tendenca nespremenjena. Zaključeni so bili 3 vagoni hrastovih drv. Deželni pridelki; Tendenca za žito nespremenjena. Zaključkov ni bilo. Nudi se pšenica (79/80 kg, slov. postaja, mfcv-ska tarifa, plač. 30 dni): baška promptna po 385 — 387, za september po 287.5—290, za oktober po 300 — 302.5; turščica: baška, slov. postaja, navadna tarifa, plač. 30 dni po 345 — 347.5, argentinska ^La Plata», promptna, zacarinjena, fco Ljubljana po 300—302.5; ječmen; baški. "0/71 kg, zdrav, rešetan, fco Ljubljana, plač. po prejemu blaga po 300 — 305; oves: baški ali slavonski, zdrav, rešetan po 265 — 270; rž: baška, 73/74 kg, uzančno blago, mlev-ska tarifa, slov. postaja po '295 — 297.5; moka: «-0g», fco Ljubljana, plač. po prejemu po 430 — 435. Novosadska blagovna borza (13. t. m) Tendenca nespremenjena. Promet: 49 vag. pšenice, 1 vagon ovsa, 2 vagona ječmena, 17 vagonov turščice, 6 vagonov moke in 3 vag. otrobov. Pšenica: baška, 79/80 kg 232.5 — 237.5; gornjebaška 235 — 237 5; banaška 227.5 — 230; banaška. pariteta Vršac 230 — 232.5; sremska 232.5 — 235. Oves: baški. sremski in slavonski 220 do 224. Ječmen: baški, pomladni, 68/69 kg 295 — m Turščica: baška 295—297.5. Moka: baška «0g> in <0gg> 355 — 365; «2» 335 — 340; <5» 315 — 325; «6» 265 do 275; «7» 230 — 240; «8> 200 - 210. Otrobi: baški v jutastih vrečah 185 — 200. Dunajska borza za kmetijske prevoda (12. t m.) Ker so ameriški tečaji nekoliko višji, je bila tendenca navzlic nižjim bu-dimpeštanskim notacijam v splošnem nespremenjena. Zanimanje je bilo za vse vrste žita minimalno. Za jugoslovensko pšenico se plačuje 1.56 Kč za september in 1.57 Kč za oktober. Cena argentinski tur-ščici znaša 168 sh. 9. cif Trst za september in 170 sh. za oktober. Na Donavi plavajoča stane argentinska turščica 1.59 KČ ex šlep Dunaj. Uradno notirajo vključno prometni davek In carina: pšenica: domača S6.25 do 37. madžarska potijska 37 25 — 37.5. madžarska 35 5 — 35.75; turščica- 35 do 35.5; oves: domači 32.25 — 3325 Moka osrečilo. Dalija je dobila ime po botaniku Dahlu, ki se je mnogo trudil za nje razširitev in za vzgojitev novih vrst. Svoje drugo ime pa je prejela na čast petrograj-skega prirodopisca Georgija. Slepci v duševnih poklicih Društvo nemških slepih akademikov je izdalo statistiko o delovanju slepcev v višjih poklicih. Ugotovilo je na Nemškem 10 slepih juristov v upravni službi, 14 odvetnikov, 16 narodnih gospodarjev v različnih strokah, n. pr. potnikov. govornikov in zavarovalnih agentov, 1 loterijskega najemnika in 1 ekspedijenta v oglasnem uradu, 2 raa-sažna zdravnika, 13 župnikov, 1 študijskega ravnatelja. 8 študijskih svetnikov, 7 srednješolskih asesoriev, 11 Ijudsko-šolskih učiteljev, 13 učiteljev na šolah za slepce. Večina teh intelektualcev je pričela s študijami šele po oslepitvi. V Marburgu imajo po'eg študijskega zavoda za slepce tudi visokošolsko knjigarno. ki dobavlja za študij potrebne knjige z Braylovo pisavo. »Skrivnost človeškega življenja" odkrita? Nova hipoteza londonskega proi. Hilla o zagone tki človeškega življenja. — Ljudje umiramo, ker nam nedostaje kisika! V Glasgowu na Angleškem zboruje te dni «British Associaton», društvo angleških učenjakov. Letošnji kongres napoveduje celo vrsto referatov iz vseh strok človeškega znanja in praktičnega življenja. Večina predavateljev bo obravnavala abstraktna in tehnična vprašanja, ki nimajo posebnega pomena za širšo javnost. Zadnje dni pa se je v vrstah učenjakov raznesla senzacijonalna vest. da bo govoril prof. Donnan o misteriju človeškega življenja. Predavatelj bo navezal svoje predavanje na izvajanja učenjaka Hiila, ptofe-sorja londonske univerze. Donnan zastopa naziranje, da se do danes ni še nikomur posrečilo rešiti vprašanja načelne raziike med življenjem in smrtjo. Profesor Hill je storil v tej smeri še največji korak. Postavil je namreč tezo, da je poglavitni vzrok ugašanja življenja nedostajanje kisika. Kadar zmanjka človeku kisika, nastanejo motnje v organizmu in se začne oksidacijski proces, ki vpliva z neznansko naglico na mo ekularno strukturo celic človeškega teelsa. Ta motnja pa je vse nekaj drugega nego prekinjenje delovanja, ki nastane, če se izteče eksplozivni motor, ki je bil napolnjen z bencinom. Kadar stroju zmanjka goriva, se samo ustavi, ostane pa cel, medtem ko začne človeško truplo takoj, ko nastopi smrt, razpadati. V Londonu pričakujejo v tem vprašanju naiostrejših debat. Znanstveni krogi računajo celo z možnostjo, da bo- do izzvala izvajanja prof. Hilla, kadar bodo objavljena, v miselnosti današnjega časa takšen prevrat, kakor pred desetletji Darvvinova teorija. Vsekakor pa ni dvoma, da stoji biologija pred važnim mejnikom svoje zgodovine. Caruso pred nastopom Doroihy Caruso, Američanka, ki jo je slavni pevec nekoč odvedel in poročil, je izdala knjigo, ki opisuje mnoge m-teresantne podrobnosti iz njegovega življenja. Nihče bolj od nje ni poklican, da bi o teh intimnostih govoril, sa je živela leta in leta v njegovi neposredni bližini. Cujmo, kako poroča o njegovih pripravah na nastopih. »O 9. predpoldne,« pravi, »se je pojavil v njegovi glasbena sobi spremljevalec na klavirju, da bi mu odigral opero, v kateri bi moral Enrico (Caruso) zvečer nastopili. Enrico je popil skodelico kave, se je okopal ter inhali-ral neko zdravilno sredstvo. Pri tem je prisluškoval igri na klavir in pol* glasno prepeval predse. Oblačenje mu ie bilo čisto mehanično delo, pri Katerem sta mu morala pomagati dva služabnika. ki sta imela najstrožji ukaz, da ne smeta spregovoriti nobene besede in delati nobenega šuma. Potem smo skupaj zajtritovali, pri čemer ni smela manjkati kuretina. Popoldne je počival. Za maskiranje, šminka nje in oblačenje kostuma v garderobi je rabil uro časa. Pri tem je pokadil cigareto za cigareto, ker ni hotel nikoli verjeti, da škoduje kajenje glasu.. Potem je sledila ceremonija, ki so se je vestno držali: njegov garderobijer in njegov Pretresljiva pogrebna svečanost V Portsmouth ie priplula križarka, na kateri so prepeljali v domovino trupla 26 angleških mornarjev, ki so se potopili J, 1919 s podmornico »L 55« pred rusko trdnjavo Kronštatom. V Ports-mouthu so jih pokopati t vsemi vojaškimi častmi ob ogromni udeležbi občinstva, civilnih in vojaških oblasti. Slika te pogrebne svečanosti je bila poslana brezžično po vsem svetu. Glavobol vseeno ali kot posledica prehlada, •azburjenosti, napornega dela, ali pa jreobilo zavžitega alkohola in niko-ina, se lahko ublaži in odstrani Vzemite priznane Aspirin tablete in kmalu začutite blagodejen vpliv. Pri zobobolu, trganju v ušesih, in-fluenci, revmalizmu, nevralgiji in vročini so Aspirin-tablete slavnoznane. Zahtevajte vedno originalni omot „&jyet" z modro-belo-rudečo varstveno znamko. služabnik sta mu stopila ob stran, eden mu je izročil kozarec wliiskyja in ko ga je izpil, je prejel iz rok drugega, majhen kozarec vode. Neposredno nato je ]>ojedel četrtino jabolka.« In po vseh teh pripravah je stopil na oder. Ponesrečena tekma, a vendar en zmagovalec Na jezeru Ontariu »o priredil] Kanadcl t« dol maratonsko plavalno tekmo, ki se je zanjo prijavilo 250 konkurentov. Na cilj nI dospel nobeden, ker je bila voda strašno mrzla. 3 milje pred njim se je ustavil tudi najbolj vztrajni plavaš, Francoz Georges Michel, ki ga kaže slika. Človeška koža - okras cerkvenih portalov Danski listi se bavijo s senzacijonal-nim odkritjem zdravnika in zgodovinarja Johnssona, ki je našel v starih dokumentih poročila o nenavadni kazni, ki so se je posluževali srednjeveški Anglosasi proti danskim gusarjem. Ujete razbojnike so odri i na meh, ž njihovimi kožami pa so prevlekli vrata svojih cerkev in kapel. Tako izpričuje stara kronika, da so s človeško kožo prevlečena vrata katedrale v Roche-stru. Sličen okras so dobili portali božjih hramov v Hadstocku, Copfordu in Worchestru. Tu so bili danski roparji pred ujetjem oplenili cerkve sami in ljudstvo v Copfordu je bilo nanje tako razjarjeno, da je porabilo preostanek kož celo za povleko na hišni opravi. Na Angleškem je še mnogo krajev, kjer hranijo preparirane danske kože in celo za neka cerkvena vrata v westminster-ski opatiji je dognal dr. Johnsson, da so prevlečena ž njimi v spomin na osvobojenje Angleške izpod danskega jarma. Zobozdravn b di». STANUJ de 6LERIil v BRANJU (poleg glavarstva) redno ordimra od 1. oktobra dal e od 8.—12. in od 14,—17. razen ob nedeljah in praznikih. | Germaine Beaumont: Prekletstvo hiromantije Da bi se nekoliko razvedrila in pozabavala in da bi omilila enoličnost svojega vsakdanjega življenja, se je gospa Pnilippa Dehamautova navadila čitaii iz črt na roki. Nabavila si je kopico debelih knjig, prekrižanih na platnicah in hrbtih s čudnimi črtami, in kadar je mož odšel v tvornico, jih je razgrnila pred seboj in jela proučevati njihove skrivnosti. Gospodinjstvo je prepustila poslom. Kuharica je kmalu tako zanemarila gospodinjstvo, da je bilo kosilo gotovo vselej šele v zadnjem trenutku. Robert Dehainaut je odslej često gladen vstajal izza mize. Vendar je potrpel in ni rekel ničesar. Utvarjal si je, da je žena zelo zaposlena in da je hiša zaradi tega vsa prašna in v neredu, kosilo pa vselej skuhano na brzo roko. Philippa se je medtem tako izuri1 a v hiromanitiji, da je lahko čitala iz rok ovojih prijateljic, ki so večkrat prihajale < njej v posete. Izprva je delala to či-;to sramežljivo. Gospo Lilly je na pri-ler uiela na ta način, da je najprej ' lohvalila njen prstan. Prosila je, ali si a sme ogledati od blizu, in je samo s par besedami omenila črto steče na njeni dlani. Ta opomba je zbudila pozornost družbe. Gospa Lilly je prosila Philippo, naj ji pove vse, kar lahko izlušči iz potez. Tako se je raznese! glas o Philippinih sposobnostih daleč v krogu prijateljev Ln znancev. Lilly je tiščala vanjo, naj ji vendar pove. kar se ji vidi tako čudno, da dela zagonetne obraze. Naposed jo je omehčala, da je izpregovorila: «Draga prijateljica, bodite oprezni, zakaj resna nevarnost vam preti...« Kakšna je ta nevarnost, ni hotela pojasniti. Tako ie postala Li)ly Philippina prva žrtev. Odšla je iz družbe mračna in vznemirjena. Philippa je preža'a na drugo žrtev. Prišla ie kmalu v osebi Rolande Oli-verjeve. Philippa ji je prerokovala avtomobilsko nesrečo. Takoj za njo je prosi'a Philippo tretja prijateljica, naj ii pove. kai pomenijo črte na njeni roki. Philippa se je ponosno vzravnala in rclclti* «Draga moja, tebe čaka ločitev v zakonu!« Med vsemi prijateljicami in znankami na ie naislabše odrezala M.ircela Mar1yjeva. Za nioje hranila Phi'inpa najostrejše besede. Med njima ie tlelo že dolgo nekaj, kar je bilo zelo podob- no mržttji. Philippa.^ae bila nanjo ljubosumna. Mariyjeva je bila iz odlične rodbine, mlada, vdova, toda izredno mikavna. Vabila je posebno njena zrelost. ki je bila videti jedva dotaknjena .. Maircela je imela seveda tudi napake — vse to je izginjalo spričo njene lepote, nežnosti in dražesti. ki jo je izžarevala njena osebnost. Bi!a je utelešena harmonija, ne tako kakor Philippa. ki je bila neravnotežna in nekaKo taz-drapana, Philippa ie vse to dobro vedela in je bila že davno sklenila, da se ji osveti. Marcela je plašno nastavila svojo dlan... «Vi... Vi... Ne, ne. ne smem in ne morem povedati!» je izbruhnila Phillip-pa, delaie se, kakor da jo .ie prestraši o nekaj, kar ej skrito vsem razen njej sami. «Kaj vidite tako strašnega?* je vprašala Marcela in prebledela. Philippa je izpustila Marcelino roko m ni hotela govoriti dalje. S kretnjo je naznačila. da se skriva v Marcelini bodočnosti stvar, o kateri ne more govoriti. Družiid se je ponarjena razšla ... Mogo.V mena za V brez podoživeli, da ni Philippa ob neki priliki ponovila svojega strastnega izbruha. Povabila je več prijateljic k sebi. Med njimi je bila tudi Marceia. Iztegnila je dlan in Philippa se je spet Pietvarjala, kakor da vidi stvari, o katerih ne more govoriti. Ta neprijetnost je rodila take posledice, da je šel Robert Dehainaut k Marceli in se ji je opravičil zaradi Phi-lippine netaktnosti. Izjavil je, da je vse skupaj velika budalost, in prosii Marce-lo, naj se nikar ne vznemirja. «Prosim vas, ostanite mirni,» ji je rekel. «Phi!ippa je časih ošinjena, da naravnost trčena... V ostalem pa veste, da je bodočnost slehernega človeka zagrnjena v tajno kopreno. A kdor ima tajno, jo hrani zase. Tudi jaz imam svojo tajno, vidite ...» Po teli besedah se je Robert naglo poslovil, zakaj videl je, da je Marceli postalo vroče, ker ji je kri planila v lice. Marcela ga je spremila do vrat m je bila tako zmedena, da ni vedela, kaj je rekla... Mesec dni pozneje se je PhiMppa zbudila in je pogleda'a na pos'eijo svo-iega moža. Bila k prazna. Pritisnila je na zvonec in poklicala sobarico, da ni jo vprašala, če .ie Robret morda ostal vso noč z doma, ali če je tako rano od- šel z doma. Sobarica je vstopila in po-; veda! a, da se je gospod zelo zgodaj odpravil z doma. Vzel je s seboj kovčege in pustil za gospo zapečateno pismo. «Pismo?» je drhtela Philippa. »Kakšno pismo? Brž ga prinesite!* Razpe-čatila je zalepko in čitala: «Philippa! Že dolgo sem !e s težavo prenašal najino skupno življenje. Čutil sem se nesrečnega. Vendar sem bil pripravljen, prenašati to nesrečo še dalje, da me ni naš tvoja zlobnost opozorila na gospo Marcelo Marlyjevo. V ajej se.n spoznal divno bitje in sedaj ne dvomim, da je pri njej vsa .noja sreča. Pravkar je Marcela sprejela ponudbo, da mi postane žena. Da tnc ljubi, pa .ie spoznala šele tedaj, ko si ji ti čitala iz roke. Oprosti, da ti to povem, in sprejmi zahvalo vse, kar si mi dala. Robert.* Philippa Dehainautova je iztegnila tresočo se desnico in še en Krat pozvonila sobarici. Ko je stala pred njo, ji je ukazala: «Prinestte knjige o hiromantiji semkaj! Zakurite z njimi v kaminu, l.e-j sem se od mraza...» •JUTRO® Št. 216 :PeieS I* UL BW Šport Službene objave LNP. {b Ml upravnega odbora 21. V1IL In po si. odbora S. IX. 1928.) V rfitohi sklepov poslovnega odbora, ob« j»vljenih 14. avgusta, se pri črno 16. sep* tembra v ljubljanskem in celjskem okrož» ju LNPa prvenstvene tekme za leto 1928.* 1929., in sicer v Ljubljani kvalifikacijska tekma Jadran : Reka ter drugorazredna prv tekma Grafika : Natakar, v Šoštanju prv. tekma SK Celje : SD šoStanj ter v Trbovljah prv. tekma Amater : Trbovlje. Prvenstveni tekmi Slivnica : Javornik in Elam s Disk se določita na 23. september, in sicer se vrši prva v Cerknici druga v Novem mestu. Podrobna navodila glede iz* vedbe tekem prejmejo klubi pravočasno pismenim potom. Vpoštevajoč težkoče, ki jih imajo neka« teri ljubljanski klubi s sestavo in opremo juniorskih moštev, je sklenil upravni od« bor, da postane sodelovanje klubov I. raz« reda v juniorskih prvenstvenih tekmah še« le v pomladanski sezoni 1929. obvezno v itmislu pravil in pravilnikov JNSa. Strogo obvezno pa ostane sodelovanje klubov I. in L B razreda v prvenstvenih tekmah L in rezervnih moštev, nakar se izrecno opo« srarjajo klubi Primorje, Ilirija, Slovan, Her» mes, Jadran, Reka, Slavij a, Svoboda in Krakovo. Klubi II. razreda igrajo samo s L moštvi. Za vsako neodigrano tekmo od« govarjajo klubi po določilih kazenskega pra« vilnika in pravilnika za prvenstvene tek* me; razen tega zgube v korist podsavezne blagajne alikvotni delež na prebitku, pri Ž-emer se upoštevajo tekme rezervnih m o* ite7 in od pomladanske sezone dalje tudi tekme juniorskih moštev enako kot tekme L moštev. Dopis AL a v Maribora v zadevi inct« d en tov pri tekmi Mura : MaTibor jun. dne 26. avgu ' i se bo rešil, čim prejme LNP poročilo sav. sodnika g. Mohorka. Atletik SK (Celje) se kaznuje po para« Ifrafu kaz. prav. zaradi neizpolnjevanja od« redb LNPa glede pozdravljanja moštev na Igrišču z globo 500 Din (petsto). Pri od« meri kazni se je upoštevalo, da je bil At* letik SK zaradi enakih prekršajev že pred« kaznovan («Jutro» 26. novembra 1927.). Rok za plačilo globe: 25. septembra 1928.; v pri* rneru, da globa do tega roka ne bo plača« ria, sledi avtomatično zabraua igre. Atle« tik SK se tudi tem potom z vsem povdar« kom opozarja na nadaljne posledice gl. pa« ragrafa 53. k. prav., ako bo še naprej vztra« i jai pri svojem kljubovalnem ravnanju* ' Iz seje poslovnega odbora dne 12. t m. Za nedeljo dne 16. L m. se določijo na igrišče SK Ilirije sledeče tekme: ob 9. do« poldne se vrši prvenstvena tekma II. razre« da SK Grafika : SK Natakar. Nadzor nad blagajniško in rediteljsko službo vrši go« spod Sterle, blagajno opravlja SK Grafika. Vsak klub postavi po tri reditelje. Kot predtekma medmestni tekmi Ljub« ljana : Celovec se vrši ob 14.45 kvalifika« cijska tekma za prestop v L razred SK Ja« dran : SK Reka in ob 16. 30 Ljubljana J Celovec. Nadzor nad rediteljsko službo opravlja g. Czerny in Hartman. blagajniško službo opravlja g. Kovač in SK Ilirija, Klubi Jadran, Reka, Ilirija in Primorje po« stavijo vsak po tri reditelje za čas obeh te« kem, ki se imajo točno pol ure pred pri« četkom javiti službujočemu odborniku LNP Biljeterje postavi LNP, SZNS se na« proša, da postavi za obe tekmi stranske sodnike. Za medmestno tekmo Ljubljana : Celovec se na predlog podsaveznega ka« petana določajo naslednji igralci: Jančigaj (P), Unterreiter (M), Verovšek (I), Zupan« čič L. (I)> Kirbiš (M), Košenina (I), Jug (P), Vodeb (I), Oman (I), Pavlin (Ž), Ber« toncelj (M), Zemljak (P), Svetic (P), Šiška (I) in Pleš (I). Navedeni igralci se pozi« vajo, da se točno ob 16. javijo v gardero« bi SK Ilirije podsaveznemu kapetanu. Even« tualne zadržke je takoj javiti LNPu; na« knadne opravičbe se v nikakem oziru ne bodo jemale v pretres. Za igralce Maribora prejme M. O. posebna navodila. Komplet« no obutev je prinesti s seboj. Hlačke in drese da na razpolago SK Ilirija. Za prvenstveno tekmo SK Amater j SK Trbovlje dne 16. t. m. v Trbovljah se do« loči kot službujoči odbornik LNP g. Cim« perman, za tekmo SK Šoštanj : SK Celje v Šoštanj j pa podsavezni poverjenik g. Wag» fter. Kluba Amater in Trbovlje se ponovno opozarjata na striktno izvršitev prejetih navodil. Odobri se prijateljska tekma SK Elan : SK Ilirija rea. dne 16. t m. v Novem mestu. Upravnemu odboru se preda v postopek SK Krakovo, ker ni oddalo predpisane postave moštva, Jalje zaradi nastopa z neve« rificiranimi igrači in incidentov ob priliki tekme v Novem mestu in Cerknici. Zavrne se dopis istega kluba z dne 3. t. m. glede predčasnega nastopa v prijateljskih in po« kalnih tekmah igralcev Logar in Jesenko. Klub se opozarja, d« obvesti imenovana, da sama zaprosita preko kluba za predča« sen nastop v prijateljskih in pokalnih tekmah. Verificirajo se s pravom nastopa z dne 22. septembra 1928: za SK Železničar (MB), Ronjak Otmar, za ASK Primorje Hassl Viktor, za SK Javornik : Janež Stane, za SK Slivnico : AhČan Jože Prusnik MIlan in za SK Krakovo : Marolt Ivan in Lipov* Iček Vinko. Prijavnica igralca Markiča Ru* dolfa za SK Krakovo se zavrne, ker manj« ka odjavnica prejšnjega kluba. SK Ilirija odjavlja naslednje Igralce; Do« lin ar Vekoslav, Vrtačnik Lado, Pogačar Jože, Presinger Bernard, Zupančič Ivan II in Kavčič Julij; SK Javornik, pa igralca Kosanovič Ljuba, Lahkoatletski dvomatcfc Ilirija : ASK Primorje Kakor smo že poročali, se vrši v soboto la nedeljo, 15. in 16. t. m. na igrišču ASK Primorje klubski lahkoatletski dvomatch za prvenstvo Slovenije med dvema najmoč« mejiima kluboma Ilirijo io Primorjem. Vsakoletno srečanje med imenovanima khi« koma je veljalo pri nas kot višek sezone v Jahkoatletskem športu. Letos bo to sre« čanje zlasti zanimivo, ker sta se oba kluba resno pripravila tudi n« medmestno sre« Zanje Zagreb : Ljubljana, ki se vrši 23. te« ga meseca v Zagrebu in želi tim Ljubljane revanžirati se za visok lanski poraz. Interesantna borba se bo nudila v ve* čini točk, zlasti jo pričakujemo v trosko« Itu, kjer sta Režek in Korče v izborni for« ml jo ce pričakuje nov jugosL rekord. V skoka ▼ viBno as srečata Medica la Gre* gorkft, ki imata oba viiino 1.70 m; v kro* U se bodo bodli m zmago »amič, Zupan in Lojk; v skoku v daljavo m Od Zmago* valca, kJ bo izšel iz trojice Stepišnik, Re« žek, Korče, pričakuje rezultat bolj« od dosedanjega podsaveznega rekorda; v metu kladiva se bosta bojevala stara rivala Ro» tar m Slamič; v disciplinah tekov bodo srednje in dolge proge sigurna domena Slapničarja in Žorge; v kratkih progah bo izredno ostra borba med Stepišmikom, Re« žekom in Perovičem, ki se bosta slednje« mu skušala revanžirati za nedavni poraz v Celju. Ravno tako bo nadvse zanimiva borba v štafeti 4 krat 100 m, kjer so moči precej izenačene. Ker je težko že v naprej zaradi tzenače« nih sil izreči prognozo o zmagovalcu, se pričakuje izredno ostra borba, ki bo nudila mnogo lepih konkurenčnih faz, vsled česar se pričakuje številen obisk športne publi« ke tem preje, ker so cene propagandno nizke. Pričetek v soboto ob 15.30, v ne« deljo ob 15. Cene: dijaške 3 Din, stojišča 5 Din, sedeži 8 Din. Nogometni program za nedeljo Medmestna tekma Ljubljana : Celovec in pričetek prvenstvenih tekem. Kakor smo kratko že poročali, se vrši v nedeljo 16. t. m. v Ljubljani medmestna tekma Ljubljana : Celovec kot revanš na spomladansko srečanje obeh reprezentanc v Celovcu, ki je prineslo Ljubljani tesno zmago v razmerju 2 : 1. Nogometni repre« zentanci Ljubljane in Celovca sta pred tem igrali že dvakrat. Prvič v Ljubljani z re« zultatom 3 : 2 za Ljubljano, drugič v Ce« lovcu z neodločenim rezultatom 3 : 3. Ra« di bližnjega nastopa podsaveznega teama proti Subotici za savezni pokal dne 23. t. m. bo postavil LNP v nedeljo v ljubljanski team skoro gotovo nekatere mariborske igralce. Tudi koroški savez bo v tem pri* meru ojačil celovški team z izvencelovški* mi igralci. Nedeljska medmestna tekma bi na ta način bila prva, čeprav neoficijelna tekma med LNPom in Kartner Fussbal« Verbandom. Poleg tega se vr5e v nedeljo v Ljubljani, Celju in Trbovljah prve letošnje prvenst« vene tekme. Posebno važna med njimi je kvalifikacijska tekma za napredovanje v I. razred, ki jo absolvirata SK Jadran in SK Reka. Vršila se bo kot predigra med« mestni tekmi. Vroč dan je pričakovati v Trbovljah, kjer vlada med SK Amaterjem in SK Tr» bovljam zelo ostra rivalitetft. LNP je sto« ril vse potrebno, da se tudi ta tekma ab» solvira nemoteno in regularno. Lažje stališče bo imel SK Celje proti SD Šolanju. Zmagovalec, predvidoma SK Celje, bo igral v naslednjem kolu z Atle« tik SK. V Mariboru igra po dosedanjih prijavah samo SD Rapid z Athletik SK iz Leobna. Hazena. Za 23. t. m. se nam obeta za« nimiva prijateljska tekma med državnim hazenskim prvakom SK Coocordio iz Za« greba in ASK Primorjem. Tekma bo na igrišču Atene. . SK Jadran. Danes v petek trening na igrišču SK Ilirije ob 17.30 uri ob vsdiem vremenu. Udeležba za igralce L moštva ka« kor tudi točnost strogo obvezna. —- Na« čelnik. Motoklub Ljubljana vabi svoje Člane, da se v čimvečjem številu udeleže izleta na Trojane h gorski dirki Motokluba Celje, dne 16. t m. Odhod ob 12. izpred kavarne Evropa — Člani dirkači, ki bodo štartali, se naprošajo, da se čimpreje prijavijo. Pro» pozicije pri tajništvu The Rex, Gradišče. Proga je za ostali promet zaradi treninga v petek in soboto od 15. do 18. zaprta. ZSK HermeS. Pozivam celokupno L moštvo, da se današnjega tehničnega tre« ninga ob 18. sigurno vsi udeleže. Juniorsko moštvo ima sestanek ob 18.30 v lokalu. Istotako tudi rezerva. Udeležba za vse je strogo obvezna SK Iltrlja (nogom. sekcija). Danes, v petek ob 17.30 ob vsakem vremenu trening za L moštvo, pred tem točno ob 17. foto« grafiranje moštva; točno in vsi! — Rezerva igra v nedeljo l6. t m. s SK Elanom v Novem mestu. SK Ilirija. Odborniška služba na šport« nem prostoru je za prihodnje dni razvršče« na naslednje: danes g. Betetto, v soboto g. Mahkovec, v nedeljo g. kap. Vizjak, v po« nedeljek g. inž. Bloudek, v torek g. Jerman. Gospodje, ki so na določeni dan morda zadržani, se naprošajo, da sami poskrbe za namestnika. — Tajnik. Trgovska tvrdka »NOVI SAD, išče kontorista (kontoristin.o) veščega slov en. in nemškega (ev. hrvatskega) Jezika, perfektnega stenotipista(lnjo) za takoj. — Reflektanti nai se obrnejo na trgov, asrent. Aleksander WIsiak. Ljubljana, Krekov trg 10/L 10.835 L Nikus MESTNI TRG STEV. 15 Tvornica dežnikov, zaloga sprehajalnih palic ■■■■■■■■■■•■■■■■■■■■■»■■■■■■m m Njih izbira se je izkazala pravim! Lastniki cenijo pri Chevroletu vrline odličnih vozov, katere so spoznali' na udobnih vožnjah tekom mnogo mesecev• Skoro 700.000 Chevroletov, model 1928 razveseljuje zdaj poedine lastnike. 6e vsako izboljšanje v konštrukciji, ki je bilo vedno skrbno izdelano ln preizkušeno od General Motorsove družbe, je želo neomejeno priznanje od strani lastnikov vozov. Pnevno si Izberejo nadaljnji 4000 ljudi Chevroleta. Zakaj je dandanes prodanih v^č Chevro-letov kot drugih vozov na svetu? Zato. ber Je Chevrolet Izdelan In opremljen enako velikim in drugim vozovom, vendar zaradi enostavnejše izdelave pri nižji nabavni ceni In majhnih stroških opravljanja. Njegov močan motor z od zgoraj krmiljenimi ventili je zavarovan proti prihn s čistilcem za zrak in sitom za olje, vsldd lesar prevozi Chevrolet tisoče kilometrov eč orea potrebnih popravil, njegove zavore na vsa Štiri kolesa primejo tako rahlo, da Js popra« va pnevmatik malenkostna. Njegova štielja z dolgim razstojem med osmi nosi udobno in prostorno karoserijo. Mične Duco-t»arv« so trajne. Primešajte Chevroleta a mnogo drsijlml vozovi. Zastopnik Vam zatnors takoj izro« Siti model, katerega si izberete. j Toartnt M.000 Din, Coach 68.800 Dta, } Roadster 54.000 Dta, Conpe 68.000 Din, Sedan 74.000 Din, Imperial, Landau, Sedan 76.000 Din. Zastopniki t celi Jagoslavijt H EVROLET Proizvod General Motor** Glavno zastopstvo In naloga rezervnih delo* V. & M. BAREŠIČ & Co. ZAGREB Kraljice M ar ne ulica 34. — TeL 27-44 LJUBLJANA Dunajska cesta 12. — TeL 2292 Zahvala. Ob tefk! htuM, ki nas Je zadela s smrtjo naSega ljubega soproga, očeta in brata, gospoda Antona Juvančiča posestnika smo prejeli mnogo dokazov Iskrenega sočutja, za kar Izrekamo našo najglobokejšo zahvalo. Posebej se zahvaljujemo g. prim. dir. Murgeljnu, čč. duhovščini, g. dekana za lep govor, g«, pevcem. Sokolu te Krškega, požarni bramfoi, godbi Iz Rajhen-burga hi Lovskem« društvu ter vsem, ki so poklonili cvetje, in spremili pokojnika na njegovi zadnji PotL Videm ob Sati, 13. septembra 1928. ŽALUJOČI OSTALI. Zahvala. Za premnoge fzraze Iskrenega sočutja 06 prfiUd prerane izgube našega nad vse ljubljenega, dobrega in skrbnega soproga im očeta, brata, strica in svaka, gospoda ing. Jaroslava Plzaka rednega univerz, profesorja Itd. i i za pokkmjene prekrasne vence bi cvetje M tem potom najtopleje zahvaljujemo. Posebno zahvalo smo dolžni izreči rektorju tmiverze, g. dekanu tehniške fakultete, zastopnikom tehniške fakultete, p. L univerz, prof. zboru, g. rudarskemu glavarju, vsem zastopnikom posameznih rud. ravnateljstev, gg. govornikom za ginijive žalne poslovilne govore, gg. akademikom in končno vsem Številnim prijateljem in znancem, ki so blagopokoj-niku izkazali poslednjo čast na njegovi zadnji poti, V LJubljani, dne 14. septembra 1928. 10867 ŽALUJOČI OSTALL Darujte 188 MMIMM illlHM VSAKA DAMA MORA UPOTREBLJAVAT1 BIDETAL idealno hlgtjenično sfedstvo za izpiranje pO gynelt0l0gu dr. VVertheimerju. Odlikovano na mednarodni hlgijenski razstavi na Dunaju L 1925. 10868 Glavno zastopstvo SLAVA GRIL, Ljubljana, Rimska c. 2 Dvoje stanovanj i j 3 oz. 4 sobe s pritiklinami, v vili z lepfm vrtom :: v sredini mesta se odda s I. novembrom event kot enodružinsko vilo. Vprašati je v trgovin« SOSS, Mestni trg štev. 18. iot57 ............................................ I UGONABLJA: Muhe, Komarje, Mravlje, Stenice, Bolhe, ščurke, Molje i. t. d. Narvcdo, in* cv» dopim, nalifu oglašat, j* puslcLt, ma,Oglcuru,odr iutk > Jutra *t Lubljaiui*. Pr%JtriuAX±+T*L sL zfp* Mali oglasi V J* pristojbin* j* vposlfr c*roglas* CctOfMUr rtau^ parUs. isn* «oam* obSuulua* uicuux b*suta* par.—f/a/-| mcuijJL zn*sak Vt*> ?risbojbuto» ZOr /i/rt> PU, js tdiulut,, tLop** 88 kg izkoristit« priliko dokJet traja saloga. — L Brozovit. Zagreb. Uica 82 Kemična čistilnica perja. Otroški voziček prodam po telo ugodni ceni Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 28788 Pisalno mizo in gramoionske plošče prodam. Naslov v oglas oddelku «Jutra». 28898 Dirkalni čoln lepo ohranjen, t vsemi pripadajočimi deli naprodaj. - Poizve s« v Rožni ulici 31/1 28869 Otroški voziček dobro ohranjen, prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. Gugalni stol razložljiv, naprodaj v Sp Šiški, Gasilna cesta It, 3, pritličje, leva. 28920 Dražba premičnin V konkurzni zadevi Antonije Pibernik J« odrejena sodaa dražba premičnin in sicer. Različna oprav« v trgovini.' različn« orodje, posoda, steklenic«, odpira' či Za konzerve, vei miz. večja množina čai. jedilno orodje, 2 železni postelji 19 ilamnjač, nekaj trikotaže. 7 flanelastih rjuh. \ kočo v. nekaj manufakture. Špecerijskega, kolonijalnega ter galanterijskega blaga na dan 15 septembra 1928 dopoldne ob 9. ari na Vodnikovem trgu Itev. S. 28917 Pisalni stroj dobre znamk«, z lepo pisavo', naprodaj za 1600 Din Dopise pod šifro »Stroj« na podružnico »Jutra« v Celju. 28850 Majhen avto za potnike, davka prost, k] porabi na 100 km 3—41 bencina, poceni prodam — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 28671 Indlan Prince dobro ohranjen, poceni pro-dam Na ogled pri American Motors, Dunajska 9 28675 Invulner edino zanesljivo sredstvo zoper defekte pri pnevmatiki, dobite pri H Kenda. Ljubljana, Mestni trg 17 28764 ' nji. Jedilni servis porcelan, nov, 124 komadov prodam rs 8000 Din Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 28887 Služltelj star 28 let, tanesljiv, ki govori slovensko in nemško, išče mesta. Prevzame tudi mesto kočljaža. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod značko »Zanesljiv 10*. 28914 Absolventka trg. tečaja Legat r Mariboru, stara 16 let, perfekt-na strojepiska, t znanjem nemščine io stenografije, želi vstopiti v trgovinsko ali uradno pisarno — začetkoma samo proti brani in stanovanju. Cenjene ponudb« oa naslov: I. Her-naus. učitelj T Podaredi, srez Šmarje. 28915 Službo sluge skladiščnika, paznika alt kaj stičnega želim. 8em vesten ia zanesljiv — Po-nudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Slavko« Natakarica triletno prakso, ilče služ bo na deželi aJI v mestu. Ponudb« na oglas, oddelek •Jutra* pod iifro »Pridna natakarica*. 28792 Železno posteljo z mrežo (oficirsko) kupim Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod Iifro «0. P« 28762 40 železnih postelj ratložljivih ia več omar poceni naprodaj na Vrhniki it. 8. 28881 Jedilnico masivno, v najboljšem stanju poceni prodam Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 'Kapital Do 250.000 Din na razpolago za družabni štvo ali prevzem solidnega trgovskega podjetja v Ljubljani ali Mariboru — katero obratuje povoljno. t najmanjšim rizikom Ponudbe aa oglasni oddelek »Jutra* pod »Sodelovanje« 135758 Kuharico. družabnico • kapitalom 20.000 Din iščem za restavracijo v Maribora. Prijave na ogl oddelek »Jutra* pod šiiro »Plodoaoeno*. 28858 Družabnika Din s kapitalom 200.000 sprejme tvornlško lesne stroke v Ljubljani — t »vrbo izplačila enega družabnikov Vloženi) kapital bi donašal 20—30 % čistega letno Ponudbe pod »Zastavna pravica« ns ogl. cddelek »Jutra«. 28935 Za skladišče ali delavnico pripravno proetorno svetlo klet in auto - garažo oddam takoj ▼ Medvedovi ulici 32. 28765 Lokal oddam na 8tartm trgu Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 28325 Lokal zastonj lep, majhen, s koncesijo. 25 minut od glavne pošte v Ljubljani dobi oseba, ki po«»
  • odjetja • kapitalom 80.00" )in — Prijave na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro Poštena družina«. 28859 Kdo bi pomaga! gdč. 5000 Din? — Dopise na oglasni oddelek pod šifro »5000 Din«. 28947 2 lončeni peči dobro ohranjeni, prodam. Naslov t oglasnem oddelku »Jutra*. 28865 Suknjič ln telovnik popolaoma novo, poceni proda Alojzij Stembal, krojač, Florijanska ulica 24 28874 Sladko seno kupi ln prosi ponudbe Josip Lah, trgovec ▼ Oslu-ievcih pri Ptuju. inonadstropno hišo takoj prostim stanova njem, v večjem trgu na Dolenjskem, kjer je sod-nija, dekanat in drugi manjši uradi, večja trgovi na z lesom.' velika žaga na stalni vodi, lepo gospodar sko poslopje, hlevi kleti pod itd., posebno pripravno ta obrtnika sodavičar ja ali klobučarja. 11 k o i prodam za 50.000 Din Po t/rehno le 25.000 Din Na-lov pove oglasni oddeVV Jutra*. Drva 'uha, bukova ia hrastova, kupim večjo množino Ponudbe na oglasni oddelek 88511 Mladega psa I volčje pasme, kupim. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 28906 Angleški seter | (fermač) S mesece star. naprodaj. Naslcv t oglasnem I oddelku »Jutra*. 28905 Čebele 16 telo živahnih, zboljSanih 2nidaršičevih panjev, z veliko zalogo medu in eleganten čebelnjak — vsled I gradnje ceste preko vrta, I ugodno proda K. Camernik, Ljubljana, Dunajska c. f 28895 Dobermana I 7 tednov starega, čiste pasme, prodam po zmerni ceni Naslov v cglasinem oddelku »Jutra*. 28945 Fin. uradnik 25 let star. želi znanja z gospodično od 19—24 let Prednost imajo obrtnice. I Cenjene ponudb« na oglas. | oddelek »Jutra« pod Iifro j «Zve6ta ljubezen«. 28843 cKorotan* Prosta samo v četrtek. — Lepo prosim. Vroč poljub Zlatka. ----- Samostojna gospa osamljena, simpatične zunanjosti, želi znanja z inteli-gentom. ne pod 40 let sta-I rim. Dopise pod »Osamljena« na oglasni oddelek | »Jutra*. 28919 A. | Čimprej bo mogoče! Vse i misli mojel Iskren pozdrav I — Somer. 28939 V oglasnem oddelku « Jutra* Jo dvigniti sledeča pisma Akcija 67, Alleva, 2 boljši osebi, Brivnica, Brea konkurence 27762, Čimprej 664 Cel dan odsoten, Cen trum 10, Cevljar-invalid, Cez teden 807, Cena nizka, Dobava takoj, Dobra hrana. Dunajska cesta, Dva uradnika, Dobava dvakrat na teden. Dobra gospodinja 3300, Edinka 26806, Foi-hound, Fuchs, Ergineungs- Mada, Garantirana lepa bodočnost, Hvaležna, Hišica takoj. Harmonija 642, Hočem, Hiia 580, Izvrsten zaslužek. Ideal 123, Izven Ljubljan« 32, Kompletno. Konservatorist, Krasno stanovanje, Kletar, Kavcija in hvaležnost, Lepa brinetka. Ljubljana, Lepa jesen 30. Lepo stanovanje 50, Lepa jesen 49, Lepo življenje do smrti. Mogoče je vse. Mlad trgovec. Mesečnik, Mirna 28370, Motor, Med. Neven, Nujno, Opeka 609. Obrt 33, Plačam dobro, Promet 27817, Prihajajoča jesen. Profesor 10. Poštena 27040, Priletna kuharica, Poštena 413, Plemenita, Pridna 64. Plačam dobro, Pavla 567, Pošten obrtnik. Podjetna 46. Poceni 77. P. R., Pletilja 20. Poštena 69, Radio strokovnjak, Razid, Re>dka ugodnost 27783. Skladiščnik 59, Seno 22, Sredina. Sedlarstvo. Snažna 30. September, Samostojna 145. Srečna bo£?čnost, Saša, Soliden rentabilen,, 8voja priprava, Soča, Spretna 27877, Srečonos, Samotar, Sigurna eksistenca. Stara vpeljana trgovina. Souporaba klavirja. Srečna prihodnost 45, Stelaže, Šivilja, Takoj 600, Takoj 477, Trajni zaslužek, Takoj 80, Takoj 344. Takoj 90 Takojšnje plačilo 27338, Cpe-ljan 90, Ugodna prilika 1928. Utile dulci, W, Violinist. Vzgojiteljica 222. Vselitev aprila. Velika gostilna 800. Violica, Vilenko, Vislava, Velika soba. Vsak kupi. Vera Ljuba Nada. F. VVeiss, Vila 88. Varčna 27449, Vesten in zanesljiv, Zagreb I, Zaloga, Začetek, Angela Zakotnik, Znanje 311, Zelo praktično, Zelo soliden. Zelja 27110. fciv-ljenska sila, Zenitev takoj 26831, 500/3, 1000/27763. 9999. 40—50.000. Ha^nxr j Krojni tečaj , Za gospe in gdč. uradsAsa, ki nimajo iasa i«* dam, j« pouk krojenja ta W«1 o-vanja garderobe popoldan ali večernem tečaju, U - s« prične 17. t. m. Izdetova* nje krojev po meri. — .'Za. sebno krojno učilišč« v Ljubljani, Stari trg it. 19. 29)U Naznanjam da nisem plačnik dolgov, ki bi jih katerakoli oeebs napravila na moje ime. — Anton Hafner, Skofja Loka 28731 HHHHSHB 30 potrebuje v Ljubljani za delo do pozne jeseni event tudi v akordu. "lavlea Ma i i 1F1RI- IL-IHtJ Otvoritev mesnice Cenj. občinstvu vljudno naznanjam, da pričnem prodajati raznovrstno meso v soboto 15. t. m. v Florijanski ulici 11. 10863 Se priporočam j K. Černe. strojno podjetje f L;ub!joirc, Slomškova ul. 3 Telefon 2055. izdeluje različne vrste strojev za lesno industrijo, trans-misijske naprave, tovorna dvigala vseh vrst, rebraste cevi iz kovanega železa, prevzema projektiranje in opremo različnih mehaničnih naprav ter izvršuje vsa v strojno stroko spadajoča dela in popravila točno, solidno in po možnosti najhitreje. Preklic. Podpisani izjavljam, da nisem plačnik za nikakršne dolgove, ka hI jih napravila gospa Manica Kovač roj. Kolar. Ljubljana, 12. sept 1928. 10866 Franc Kovač. Akademik ilče sobo ■ zajtrkom. Po-1 nudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Akademik 10« 28918 10862 Čisto stanovanje majhno sobico ia kuhinjo išč« • 1 oktobrom gospodična * materjo, v bližini Tabora ali 8v Petra eeste Cenjen« ponudb«' t navedbo etanarin« aa oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Mirna stranka 48*. 28700 Stanovanje zastonf dobt takoj te obrestuje naložen kapital po 9% kdor kupi hišo frilo) u 130 000 Din Anton Maver. Ljubljana, Ahaci jeva e. B. 28767 | Stanovanje 2 sob • balkonom, kabineta j za služkinjo, kuhinj« te pritiklin. s električno rat-svetljavo dobi s 15. okto-1 brom snažna te mirna stranka. Naslov t ogla«, oddelku »Jutra«. popolnoma samostojen, verziran v vseh lesnih manipulacijah, dober računar, z večletno prakso dobi takoj stalno službo. Punuabe z referencami, prepisi spričeval in zahtevkom plače ie poslati na ogl. odd. .Jutra" pod »Žagovodja". V® m in (e najboljša najbolj zdrava pijača ohlajeni s Radenski zdravilni vrelec Dobi se ga v vseh boljših trgovinah, restavracijah ln gostilnah. AadaJa m *mmU «Jatra» AtiaU Im Narodno tHfcarno 44 tal VH a