Dopisi. Od sv. Mavjete pri Rimskih toplicah. (Smrtna kosa.) [Konec.] Kakor je bil g. Josip Ožek kot značajen krščanaki dijak in mladenič vaem v izgled, tako je bil sedaj tudi v avoji mučni bolezni v izgled vsakemu bolniku; nekaj časa je npal, da še ozdravi, a ko ae mu je jelo le hujšati, udal se je v Božjo voljo, prosil za spovednika in se lepo pripravil na pot v večnost; sara si je poiskal avečo svojega pryega obhajila, rekoč, da je ne bode treba domačim iakati. Ko je ta blagi mladenič izdihnil svojo dušo, zastokala je britko cela vas, cela okolica, in ta izguba ganila in presunila je vsacega, kateri je ranjkega poznal. Kako je bil g. Josip Ožek priljubljen, to priča gotovo najbolj njegov pogreb. V ponedeljek dne 16. junija ob Vs 9. uri zjutraj hitelo je ljudstvo od vseb. strani skupaj; kljubu lepemu vremenu in delu na polji se je vendar mnogo kmečkega Ijudstva zbralo, da akaže ranjkemu še zadnjo čast in ga priporoči miloati Božji. V dolgi procesiji, katere se je vdeležilo osem preč. gosp. duhovnikov in drugih. gospodov od blizo in dalee, spremili smo ranjkega v farno cerkev in od todi na mirodvor. Akademično društvo nTriglav" poalalo mu je po zastopnikih g. Korun u in g. Krančič-u lep venec, kateri ae mu je položil na gomilo. Po dokončanih cerkvenih obredih povzdignil je na grobu modroslovnik g. Valentin Korun svoj milodoneči glaa ter se v imenu ,,Triglavanov" poslovil od ljubega jim tovariša; rekel je med drugim, da je nepričakovana žalostna vest o amrti Ožek ovi, katero je brzojav prinesel v Gradec, ,,Triglavane" močno pretresla in ganila; povdarjal je lepe čednosti in lastnosti, posebno kolegijalnoat in narodnoat ranjkega ter se slednjič v imenu dijakov zahvalil preč. gosp. duhovnikom in veem, ki ao ae pogreba vdeležili. Na to je preč. goap. župnik Janžek v ginljivem govoru razlagal lepo krščansko.izgledno življenje ranjkega in njegovo udanoat v voljo Božjo; tolažil je pričujoče, katerih niti eno oko ni oatalo suho, tolažil je valed te strašne izgube skoraj neutolažljive atariše, da naj nikar preveS ne žaljujejo, ako je Bog drugače obrnil, kakor so oni obračali; kajti kogar Bog ljubi, tega vzame k sebi. Pevci iz Laškega trga zapeli so mu potem milodonečo nagrobnico rNad zvezdami". Tako je bila končana ta žaloatna svečanost, zaprla se je gomila za blagim možem, za boririteljem naših pravic, za nadepolnim slovenskim mladeničem. Daj pa Bog, da bi besede g. Korun-a in preč. gosp. župnika, katere so proalavljale tako lepe čednoati ranjkega, ne bile zastonj, tetnveč da bi povzročile, da bi se slovenski dijaki in mladeniči po izgledu ranjkega g. Josipa Ožek-a ravnali. Resnanjegovem grobu obljubimo, da hočemo sedaj, ko smo zopet enega boritelja izgubili, zato tem vstrajnejše delovati za našo sveto reč, za narodne pravice; ednega nam je netnila smrt prerano pokoaila, stopimo tedaj ožje skvipaj in ne vdajmo se! Dovolite mi še aamo, da ae v imenu potrtih starišev, bratov in seater ranjkega na tem mestu prisrčno zahvaljujem v prvi vrsti preč. gospodom duhovnikom za tako obilno vdeležitev pri pogrebu, nadalje gg. Korun-u in Krančič-u kot zaatopnikoma društva ^Triglav" za kraaen venec in vsem. ki ste se blagovolili pogreba vdeležiti po- sebno še Laškim pevcem in njib pevovodji g. Groznik-u za mile naogrobnice; ranjkega g. Joaipa Ožek-a pa priporočam vaem njegovim prijateljem in znancem v blag spomin; bodi mu zemljica lahka! Eden njegovih priiateljev. Iz Ljutomera. (Volitev v deželni zbor) je bila letos pri nas jako burna, ker se je proti narodnemu kanditatu dr. Ivanu Dečko vzdignil okrajni glavar, g. baron Mac Nevin, ter mu poatavil, rekel bi, skoro po sili protikandidata Ivan Farkaša, 8icer poštenega kmeta in predstojnika v Iljaševcih, ter z vsemi sredatvi in na vse mogoče načine agitiral proti dr. Dečko. Čudno je bilo videti in je budilo mnogo suma, zakaj da so za proatega kmeta skoro vsi poavetni gospodje se potegovali, dasiravno včasih še kmeta ne pogledajo. Pa kljubu toliki agitaciji je vendar pri volitvi dr. Ivan Deeko dobil 74 in Ivan Farkaš le 38 glasov. Ko je Farkaš sprevidel,kdo in kako se za-nj potegujejo, naznanil je volilni komisiji, da on ne kandidira in ne mara poalanec biti, torej naj za-nj ne glasujejo, pa glavarjeva stranka mu je vendar svoje glaae oddajala. Omeniti še je, da so za dr. Dečko glasovali tudi navzoči duhovniki in tsi inteligentni in zavedni volilni možje, med temi tudi reanični Farkaš-evi prijatelji, kajti oni dobro vejo, da poslanec v deželnem zboru še ne stori avoje dolžuosti, če samo pravi: da, da! ali ne, ne! ampak včasih mora tudi povedati in razložiti, kar se mu zdi potrebno in in koristno. Na tukajšnjo parolo ali geslo: ,,Kmet naj voli kmeta", je neki volilni mož odgovoril: Zakaj ^pa vi tržani več ne marate za svoje tržane? Če vi volite svoje doktorje za poslance, zakaj pa kmet ne bi volil avojih dohtarjev! Iz Slov. Bisterškega okraja. Slavno smo zmagali dne 27. t. m. pri volitvi za deželni zbor v Mariboru. Bilo nas je narodnih volilcev 42, in nasprotnikov 11, iz našega okraja. Pokazali smo našim nasprotnikom, da tudi pri najveejem naporu ne opravijo z nami nič. Pokazali amo tudi, da smo prebujeni iz narodnega spanja, ker pred 18 leti imeli amo mi ravno naaprotno število narodnih volilcev, namreč 11, in nasprotniki 44. Veseli amo tega napredka, ker so letoa nekateri vendar apoznali avojo zmoto, kakor iz Crešnjevca Visjak, in Robar, katera sta z nami volila. Mi apoštujemo in ju čialamo, da sta vendar enkrat otresla apone nemškega liberalizma. Tem bolj obžaljujemo one občine, katere so poslale može navvolišče, kakor Pekel, Gornja Bistrica, Šentovec, Šmartno enega, eden naroden, Freiheim, Bojtina, Kalae, Gabernik, kateri ao šli z nemškimi liberalci, in ao tako osramotili sebe in občine. Mi upamo, da kedaj pri volitvah za državni zbor tudi ti Ijudje propadejo, in ae nadomestijo z moži, kateri ne bojo sebe, kakor občine sramotili. Ali tudi nam atabila dva volilca izoatala, namreS, eden iz Spodnje Polskave, eden iz Brezja pri Studenicab. Mi avetujemo tem občinam, naj zanaprej bolj stanovitne može volijo, kateri se ne bojo bali javno avetu pokazati, kakega mišljenja da ao. Kličemo vam toraj, dragi rojaki, delajmo, da kedaj ne eden naaprotnik ne pride na voliače iz našega okraja. Vsem pa, kateri so nam naaprotni, obrnimo hrbet. Ne hodimo k nobemu nasprotniku, ne v štacuno, ne oštarijo, ne k čevljarju, ne krojaču, aploh nobenemu, kateri nas zaničuje. Bodemo videli potem, kako dolgo da še bo njih srd do nas trpel. Slov. volilec. Iz Celjske okolice. (Volitev, naa župan.) V aredo 25. junija bila je v naši občini volitev 7 volilnih mož za volitev deželnih poalancev. Nemakutarji 8e volitve niso vdeležili. Prišlo je namreč 56 našib zavednih kmetov koj ob 8. uri, in tedaj ao nemškutarji, ki 80 imeli 2 moža poatavljena, da sta pazila, ali se bodo naši kaj mnogoštevilno vdeležili volitve, sprevideli, da ne bo nič za njih, ter so izostali. Cast našim vrlim volilcem! — Naš ubogi župan Mravljak, katerega je nemškutarska stranka nekdaj poatavila na županov stol, se je na tem atolu primrznil. Revež ne more več doli. Ker ae je valed ugovora narodne stranke volitev v II. razredu, v katerem ao zmagali nemškntarji ovrgla, in amo pri novej volitvi zmagali potem Slovenci, morala bi se sedaj vršiti nova volitev župana, kajti do aedaj še ni bil občinaki odbor veljavno aeatavljen. Župan bi moral poklicati sedaj odbornike, da si izvolijo novega župana. Pa ne more, boji se, da bi mu arce žalosti pofjilo, če ne bi več on županil v naši občini. Slovenci, ki so dozdaj nemškutarjem še vae prevrgli, morali bodo vže še tudi županov atol z župauom vred prevreči; potem se bo že doli skopicnil, ko drugače ne more proč. Iz Gotovelj. (Pojasnilo.) Ker se meni iz večih strani otita, češ. da aem jaz kriv dopiaa ,,Iz Gotovelj" v zadnjej ,,Gospodaratveni prilogi", priloženi ,,Slov. Gosp." št. 25. od 19. junija 1890; zahteva moja čast in dobro ime, da tukaj javno izrečem: Ni res, da bi bil jaz kedaj omenjeni dopis pisal, ali zraven kaj pripomogel ali še cel6 za ta dopis pred natisom vedel. 0 tetn proaim naj tudi slavno uredništvo svoje mnenje izreče!*) Gotovljani, bodimo le aložni in mirni, aaj amo vsi vrli bratje Slovenci: združimo se in delajmo vztrajno na polji umnega gospodarstva ter v vrtLi mile nam matere Slave in čaaniki ne bodo nam v grajo, temveč v i-ast naše dopise donašali! Ant. Goraek. Od sv. Jurija pod Taborom. (V poja8nitev) dopiaa od av. Jurija pod Taborom vam, g. urednik, poročim, da pri nas ni nobeue atrani, *) Dopis ni bil iz Vaše roke. Ured. ki bi naaprotna bila osnovi kmetijskega bralnega društva; pač pa je v občini neka strankica, od katere si neki možic posebno prizadeva, da izpodrine konservativne čaanike ter jib zameni z liberalnimi, ter baje namerava jib tudi v oanovano ^bralno društvo" spraviti. Iz Rožne doline. (,,Lepa nedelja")Od pamtivekov obhaja se tukaj tako imenovana rlepa nedelja" vselej na Šenpetrovo, če je takrat, recimo, tudi petek. Pred 6 leti, ko je bilo Senpetrovo v nedeljo, kakor letoa, praznovali smo ob enem blagoslovljenje ponovljenega našega zvonika. Letos bil je pa ta praznik zato posebno zanimiv, ker so nam bili prišli na pomoč veleč. goapod Alojzij K08, župnik Črešnjiški, ki ao ta den dopolnili 25 let avoje dubovske alužbe. Bilo je namreč ž njimi vred 1. 1865 na praznik sv. apost. Petra in Pavla v stolni cerkvi v Mariboru posvečenih 15 čč. gg. bogoslovcev, a žal, da 6, oziroma 7 od teb jib je že odmrlo, jeden pa leži že leta in leta na postelji bolečin. Zato oatali oamerici kličemo tem krepkejše: na mnogaja Jeta!