,3iO štev.184 Ljubljana, nedelja 9. avgusta 1925 Poštnina pav&allrana. Cena 3 Din g-a. Izhaja ob 4. gjutraf. e=» Stane mesečno Din «5—; «a ino-»ernstvo Din *o'— neobvezno. Oglasi 00 tarifu. (jrednišivo s Dnevna redakcija: Mikicšičeva cesta Štev. 16/1. — Telefon štev. 71. fiočna redakcija: od ig. ure naprej ▼ Sinaflovi ul. št. s/L — Telefcn St. 34. Dnevnik za gospodarstvo prosveto in politiko Upravai UpravnUtvo: Ljubljana, Prešernova ulica št. 54. — Telefon št. 3S. lnseratnl oddelek: Ljubljana, Pre&er. nova ulica št. 4. — Telefon št. ___ Podružnici: Maribor, Barvarska ulica it 1. — Celje, Aleksandrova cesta. Račun pri poštnem ček. lavodu: Ljubljana št. 11.84» - Praha čislo 78.180^ Wien'Nr. 105.441. ssZBUSESiSt Ljubljana. 5. avgusta. Z današnjim dnem je stopil v veljavo novi tiskovni zakon, kar je važen mejnik za nadal.ini razvoj naših kulturnih in političnih prilik. Tisk je v tako ozkih odnoša.iih z javnim življenjem in ima oolik vpliv nanj v vseh njegovih panogah, da nihče ne more brezbrižno preko uveljavljenja novega tiskovnega zakona. Naše načelno stališče napram novemu tiskovnemu zakonu smo že opet >-vano poudarili Obžalovali smo tudi vedno, da se je ta stvar 'e Preveč presojala samo s strankarskih vidikov, kar je bistveno škodovalo stremljenju, ustvariti moderen tiskovni zakon, ki bi ne odgovarjal samo sodobnim potrebam javnega življenja, ampak tudi razvoju tiska samega ter liudi. ki tvorijo niegovo dušo. No. tiskovni zakon je sankcijoniran in objavljen in računati troramo odslej s tem dejstvom. Na drugem mestu objavljamo resolucijo. ki jo .ie glede na uveliavlienie novega tiskovnega zakona sklenilo vrhovno vodstvo poklicne organizacije jugoslovenskih novinarjev, v kateri so zd-u-ženi vsi novinarii naše države brez razlike strank. Resolucije predstavljajo zato mišljenje vseh poklicnih novinarev, onih. ki novine pišejo in ki v napornem časnikarskem delu vršijo eno najvaž-neiš;h javnih funkcij. Za javnost je gotovo najvažnejši oni odstavek v njih, ki opozarja, da urednik ni več brezpogojno dolžan čuvati uredniško tajnost, ampak da lahko izda sodniji pisca inkriminiranega članka, odnosno inkriminirane notice. To so bili dolžni novinarji skleniti radi ozirov na obstoj listov, kakor tudi radi ozirov na svoie lastne interese. Doslei so namreč novinarji v vsakem oziru tudi pred sod-nijo čuvali uredniško tajnost. Prevzemali so odgovornost za stvari, ki jih dostikrat sami niso odobravali in trpeli so le prevečkrat nafočttnejle zlorabe uredniške tajnosti. Dokler jim ie bila dana možnost, da so se v skrajnih slučajih zaklonili za uredniško »nepažnio« in so tako. pogostoma z velikimi moralični-mi žrtvami, čuvali princip, da je urednik mož absolutnega zaupanja, ki svojega informatorja ne izda. in če jeeta informator tudi vedoma govoril ali napisa! neresnico ali potvorjeno resnico. Novi zakon ne pozna prestopka pomanj-kania uredniške pažnje. on za piscem stažira polno odgovornost urednika za vsa kaznjiva dčla, storjena potom ča«o-pra. Urednik se v bodoče ne more več izgovarjati, da te ali one notice ni čital. In niti to ga ne razbremeni, če ni vedel, da vsebuje priobčeni članek žalitev ali sicer kaznjivo dejanje. Nemški tiskov ni zakon dopušča obrambo s stališča višjih javnih interesov ter oprošča urednika. ako je iz tega razloga obiavil sicer kaznjive navedbe, tičoče se zasebnega življenja napadenega. Naš novi zakon tudi tega ne pripušča ter so njegove določbe izredno trde in negibčne. Vse to in na mestoma naravnost krute kazni nalagaio novinarjem in novi-nam dolžnost, da z večh skrbnostio nego dosedai pazijo na sebe in na svoj list in iih brezpogojno sili. da odkloniio kazensko odgovornost za take informacije. ki so bile podane lahkomiselno ali na celo v brezvestni špekulaciji na ured n;ško molčečnost. Koliko je dopisnikov, ki ne romislno na posledice notice, članka. donisa. češ. saj se ne bo izvedelo, da sem to napisal iaz, urednik me itak ne sme izdati! Ta ne ravno častna praksa se v bodoče ne bo več obnesla. Kdor piše v novine. se mora zavedati, da ga lahko zadene polna odgovornost za niegove navedbe in trditve. Ootovo ie. da zavednega in resnega -irednika noben skleo in tudi pooblastilo niegove strokovne organ!zaciie. ne zavedlo, da se odreče dolžnosti ured niške tajnosti. Sklep JNU Pa mu dnie ^rgvico. da potone odrovornost na pisca v vseh onih slnča';h. kier gre za iahkomiselno ali rfotiinemo zlorabo lista. V dobri veri nodane infor^ncMe. v treznem preudarku napisane članke in m tiče. bo dober in zaveden urednik tudi v bodoče kril s svojo odgovornosti. zavedaioč se v no'ni men" velikanskega Pomena, ki leži v anonimnosti časopisnega ma+eriiala in novinarskega dela. To ho tem lažie dosegliivo. ker Moravba novi tiskovni zakon inštitu-fiio formalmh »odgovornih urednikov« 'pr nalaga deiansko odgovornost voditeljem redakcije. •■vinjeno nos^n-i^znih rubrik, ki bodo v polni meri znali uvajati i interese lista 1 interese sotrud-nikov. Ootovo na ie m v marsikaterem ozira ie tudi dobro, da se končno zaiezi nonlava osebn:h razra?tmavanj in ne dovoli rodnrtib ter dokazljivih napadov. ki danes duši naše časopisie in ki ie mn nepo- 7orHti^VffO 7*v1"»TV£ Novinarji in novi tiskovni zakon Resolucija Jugoslovenskega novinarskega udruženja. — Uredniki niso več dolžni brezpogojno varovati uredniško tajnost. Centralna uprava Jugoslovenskega novinarskega udruženja je spreje'a na svoji seji na Bledu dne 7. avgusta naslednjo resolucijo: Jugoslovensko novinarsko udruženje je. smatrajoč svobodo tiska za naivečii interes novinarskega poklica, vodilo skozi več let akcijo, da se ta svoboda zajamči i v ustavi i v zakontt. Ker je svoboda tiska kot najvišja ustavna svoboda vseh državljanov ne samo zadeva novinarskega stanu, amnak zadeva vsega nahoda in njegovih predstavnikov v parlamentu, je JNU apeliralo na vso našo javnost in vse stranke v parlamentu. da se v novem tiskovnem zakonu čimbolj zaščiti princip svobode tiska. JNU pa mora na žalost konstati-rati, da sta ga i parlament i javnost silno slabo podpirala v tem boju. Ogromna večina narodnih poslancev, ki je pod pirala bodisi sedanjo, bodisi bivšo vlado, je pristala na novi tiskovni zakon, a v ostali javnosti se je pokazal proti njemu zelo slab odpor. Novinarsko udruženje odklanja radi tega vsako odgovornost, da ni v polnem obsegu ohranjena velika ustavna in narodna svoboščina. 'n prepušča polno odgovornost za ta zakon odgovornim političnim faktorjem. Kot stanovska organizacija pa ima JNU dolžnost, da tudi po sprejetiu tiskovnega zakona čim najbolj zaščiti in- terese poklicnih novinarjev. V obrambi teh interesov se je Udruženju posrečilo da so se med razpravo o tiskovnem zakonu mnogi členi ublažili na korist novinarjev. Posrečilo se mu je doseči, da ie prišla v zakon določba o ureditvi socijalnih in poslovnih odnošajev novinarjev. V stremljenju, da tudi da'ie po možnosti odvrne škodljive posledice tiskovnega zakona za poklicne novinarje, je spreje'o JNU sledeče sklepe: L) Apelira na gg. ministra za Izenačenje davkov in socijalne politike, da čimprej izdata uredbo o socijalni zaščiti novinariev in to s sodelovanjem delegatov JNU. 2.) Obvefča pcklicne novinarje, da ne smatra več kot zah'evo novinarske čarti in d~lžn">sti brezmgojno varovanje uredniške tajnosti, in priporoča urednikom, da prepuščajo polno odgovornost oi^ce n člankov, da se tako pre nreči preganjanje poklicnih novinarjev za prestopke, ki lili oni niso zagreši'!. Zato svetuje, da se objavljajo članki le s podpisom pisca ali nje?ovo pismeno obvezo, da prevzame pred sodnijo polno odiovorncst. 3.) Svetuje uredništvom, da se okoristijo z odredbo novega tiskovnega zakona o postavljanju odgovornih urednikov za posamezne rubrike. Trgovinska pogajanja z Avstrijo zaključena Po dunajskih vesteh je nova trgovinska pogodba za Avstrijo zelo ugodna. — Jugoslaviji ne prinaša nikakih posebnih olajšav. — Nezadovoljnost v naših gospodarskih krogih. Dunaj, 8. avgusta, d. Avstrijski Industrijski krogi so zelo zadovoljni z novo trgovinsko pogodbo med Jugoslavijo In Avstrijo, k! pomenja znatno olajšanje za Avstrijo. S to pogodbo obeta Avstrija živahen Izvoz svojih industrijskih izdelkov v Jugoslavijo. Nerazpoloženje radikalov proti radičevcem vedno več e Razburjenje radikalov radi ne^re^tanih Radičevih izjav. — Da-vidovičevci kot rezerva? — Ra^ieevi stiki z Naciasom Petro-Strah pred Radicevo ekspanzijo v Srbiji. torija radikalske stranke. Minister Pavle Radič je nocoj odpotoval v Zagreb, odkoder se poda na Bled. Predsednik Narodne skupščine g. Marko Trifkovič je dpotoval v Bad Gastein. Minister trgovine in industrije Krajač se je odpeljal v Bačko Topolo. da v imenu vlade prisostvuje otvoritvi obrtne razstave. Baorrrad, 8. avgusta, p. Že nekaj dni sem se nahaja tukaj bivši notranji minister Nastas Petrovič, ki je v stalni zvezi z Ljubo Davidovičem. Danes se je sestal v radičevskem klubu z ministrom Pavlom Radičem. pri katerem je ostal eno uro. Po tej konferenci je imel vaš dopisnik priliko razgovarjati se z Nastasom Petrovičem in ie dobi! vtis, da se namerava Nastas Petrovič v kratkem vrniti v aktivno politično življenje. Povodom konference z ministrom Radičem se govori v političnih krogih, da želi g. Nastas Petrovič obnoviti zveze z radičevci in se trdi celo. da se bo pridružil s svojimi pristaši radičevcem. V radikalskih vrstah se opaža veliko nezadovolistvo napram ministru Radi-ču radi imenovanega sestanka s Petrovičem. Naelaša se. da skušajo radičevci preko maloštevilnih »nezavisnih radikalov« Nastasa Petroviča razširiti svo-io akciio v Srbijo. Izgleda, da so o tem govorili tudi na seii direktori.ia radikalske stranke. O. Aca Stanoievič je iziavil. da še ostane v Beogradu. vičem. Beograd, 8. avgusta, p. Politično življenje je bilo danes precej živahneje nego je običajno v sedanji mrtvi sezoni. Ker ni bilo na današnji seji ministrskega sveta navzočih dovolj ministrov, so se važnejša vprašanja odložila za bodočo sejo, ki se bo vršila v torek, ko se večina ministrov povrne v Beograd. Po udariti je treba, da se v političnih krogih, posebno v radikalskih vidno stopnjuje nerazpoloženje napram radičevcem. Radikali so posebno nezadovoljni z radičevsko personalno politiko. Radičevci hočejo na vsak način pognati vse uradnike pristaše SDS v Hrvatski, Dalmaciji itd. Resortne stvari radičevskih ministrov se gibljejo edinole v sferi njihovih lokalnih interesov. Radikale dalje razburja dejstvo, da nadaljuje Stjepan Radič s svojim starim poslom, da namreč brezkončno daje razne izjave. Današnii listi prinašalo izjavo, ki jo je dal Stjepan Radič «Su-šačkemu listu«, v kateri pravi, da g. Ni-kola Pašič identificira državo z radikal no stranko. Nocojšnje »Vreme« prhaia z zahtevo po novih zaveznikih. Pravi, da se po proglasu davidovičevcev smatra. da za slučaj, da radičevci pokvarijo kombinacijo, niso rezerva radikalov od sedaj samo samostojni demokrati. O teh zadevah se je vršila tudi danes konferenca med radikali in radičevci. Aca Stano.ievič se je sestal z ministrom Pav lom Radičem. za tem pa s člani direk- Beograd, 8. avgusta p. Načelnik Savič, ki je prispe! v Beograd v spremstvu enega člana delegacije za trgovinska pogajanja z Avstrijo, je poslal min. za trg. In Industrijo poročilo o teh pogajanjih. Poročilo pride še pred sejo finančno-ekonomskega odbora ministrov, ki se bovršila najborže v torek. Prečitane in odobrene bodo dosedaj sklenjene konvencije. Istočasno se bo dalo pooblastilo za rešitev nekaterih spornih točk, pa za podpis doslej sklenjenih pogodb. V nekaterih krogih se zavrača domneva, da rrogoče ne bodo sprejete vse pogodbe. Zastopniki nekaterih industrijskih panog trde namreč, da so njihovi interesi z novimi ca-rinsko-tarifnimi pogodbami mnogo na slabšem kakor prej. V smislu mstrukcij, ki so iih dobili naši delegati za trgovinska pogajanja z Avstrijo pred dvema mesecema. Je doseženo, da zmanjša Avstrija svoje uvozne carinske postavke na nekatere predmete našega Izvoza In s!cer za jabolka, hruške. br;skve. marelice, grozdje, zelenjavo in sočivje, kislo zelje. Važno za na*e vinogradnike je, da je Avstrija dovolila uvoz 40.000 hI črnega In 40.000 hI belega vina po znižani carini. Carina je znižana tudi na izvoz konj, rib kranjskih klobas, trapistovskega sira, mineralnih vod. Olajšan je Izvoz nekaterih Izdelkov domače industrije. Doseženo je nadalje znižanje carin za izvoz hrastovih sodov, zobotrebcev in tanina. Za te ugodnosti, ki nam tih ie dovolila Avstrija, ie naša delegacija popustila pri naših uvoznih carinah za številne avstrijske Izvome produkte. Pričakovalo se je da bo znižana carina na uvoz sirovin In oolfabri-katov, ki se ne producirajo pri nas ali Pa se producirajo v nezadostnih količinah. Ta na-da pa se ni v večji meri izpolnila. Kakor sodimo po poročilih', ki smo jih' prejeli z Dunaia, nismo glede žitaric in mlev skih Izdelkov dosegli nikakega znižanja, mar več smo se morali omejiti na vezanje carinskega pribitka, ki je določen za uvoz pše-nlčne moke in zdroba v Avstriji, da se med pogodbeno dobp ne more zvišati. Pri sadju smo dosegli med drugim znižanje za slivo In za Jabolka, ki se uvažajo »ala rinfusa«. Ta zadnji Izvoz pride tudi za naše kraje v veliki meri v poštev, ker so to jabolka za industrijsko predelavo. Pri £ivini se Je vezala obstoječa avtonomna tarifa In nismo dosegli nikakega znižanja razen za debele svinje, ki so glavni Izvozni predmet Vojvodine ter za delovne konje. Znatne ugodnosti so se dosegle le za vi« no, ki bodo tudi omogočile obnovitev Izve* za Iz Štajerske v Avstrijo. Za mineralno vodo se Je carina obojestransko znižala na Isti Iznos. V krogih fndustrijcev se splošno Izraža bojazen, da so naše koncesije šle predaleč ta da se bodo mnoge panoge nahajale, ako se uresniči nov načrt, v slabšem položaiu, kakor so bile pred novo avtonomno tarifo. Seveda bi tak račun plačala v glavnem in-dustrijalizlrana Slovenija. Zato mislimo, da |e treba to vprašanje pred podpisom pogodbe ponovno temeljito proučiti, da se izognemo usodepolnim posledicam, ki bi morale neizogibno uslediti kot posledice pogrešk, ki so se napravile v tem pogledu. Dalekosežne posledice Grlandovega odstopa Povratek ministrskega predsednika Mussolinija v Ri*n. — Možnost razpusta zbornice in novih volitev. — Komunistična nevarnost. Sklep JNU ie bil potreben, je bil ne-l7oeihen. da reši časonis;e in novinarje n--onada. v katerega bi iih sicer neizogibno pritira'e drakonske odredbe novega tiskovnega zakona. Javnost bo morala s tem dejstvom računati, a na Razburjenje med državnimi uradniki Beograd, 8. avgusta r. Radi izjave finančnega ministra v Narodnf skupščini glede izplačila dolžne razlike, se opaža v vrstah državnega uradništva veliko nezadovoljstvo. Osrednja zveza državnih uradnikov dobiva neprestano iz vseh krajev države protestne brzojavke, ki zahtevajo, naj se prekine dosedanja taktika ter naj prične uradniška organizacija energične.ie nastopati Z ozrrom na to razpoloženje med državnimi uradniki je odbor osrednje zveze sklenil. da se v drugi polovici tekočega meseca skliče v Beograd velik kongres vseh uradniških korporacij. na katerem bi se razpravljala vsa uradniška vprašanja, predvsem pa vprašanje izplačila razlik uradniških plač ter vprašanje izprememb uradniškega zakona. Od sklepov tega kongresa bo odvisno nadaljnje stališče državnih uradnikov. Prva žrtev novega tiskovnega zakona Beograd. 8. avgusta, p. Danes ie pad!a prva žrtev novega tiskovnega zakona. " - našem zavednem in vestnem novinarstvu je. da bo s podvojeno skrbnostio in če treba tudi s podvojeno požrtvovalnostjo očuvalo narodu zaupanje in vero v javne glasnike njegovega mnenja in da bo navzlic težkim določbam tiskovnega zakona omogočilo tudi m-dal.ini razvoj resnega in dobrega časopisja. ki je glavna gibalna sila vsega napredka. Važni sklepi ministrskega Zcleznica Kočane-Štip. — Znižanje železniških tarii. Beograd, 8. avgusta, r. Dopoldne so se vrnili v Beograd Pavle Radič in še nekateri ministri. Od 12. do 13. se je vršila seja mi-rrinistrskega sveta je bilo tudi sklenjeno, da da se prične graditi železnica Kočane-Štip ter predor na IvanH planini Prometni minister ie po seji izjavil novinarjem, da se bodo s 15. septembrom znižale železniške tarife. ki bodo izdelane na podlagi predvojne relacije, to se pravi, v zlati valuti Ministrski svet je razpravljal načeloma tudi o po-miloščenju političnih in vojnih krivcev, obsojenih radi prestopka proti vojaški disciplini Končno je bilo sklenjeno, da posreduje vlada v sporu, ki je nastal med upravo ;n delavci v državnih rudnikih, in da se odobre potrebne vsote za rešitev tega vprašanja. V torek se vrši prihodnja seia ministrskega sveta, ki se je udeleži tudi finančni minister dr Stojadinovič. Na tej seji se bo razpravljalo o trgovinski posodbi z Avstrijo. Beograd, S avgusta p. Na današnji seji mitistrskega sveta jc bilo tudi sklenjeno, da vlada intervenira v sporu v državnih rudnikih in da se odnbre potrebne vsote za rešenie tega problema. Trgovinski minister dr Krajač je kot namestnik ministra za šume in rudn-ke dr. Nik'ča brzojavno odredil, da se delavci ne smejo odpustiti iz službe. Na torkovi seii ministrskegas veta se bo v prisotnosti finančnega ministra določila denarna podpora. Rim, 8. avgusta, s. Ministrski predsednik Mussolini je davi ob 5.30 odpotoval iz Cattolice z avtomobilom in še tekom dopoldneva dospel v Rim. Njegov povratek se spravlja v zvezo z demisijo poslanca Orlanda. Listi vsestransko komentirajo Orlan-dovo demisijo in v splošnem poudarjajo, da bo ime! Orlandov odstop najbrže dalekosežne posledice za vso aventinsko opozicijo. Glavno glasilo te opoziciie «11 Mondo« je mnenja, da bi bilo najboljše, če bi sledila vsa aventin-ska opozicija ter odložila mandate. Na ta način bi prišlo do razpusta zbornice in do novih volitev. Rim. 8. avgusta, 1. Vest o Orlando-. vem odstopu se je bliskovito razširila po vsej Italiji. Opozicijonalni krogi smatrajo ostavko bivšega ministrskega predsednika, ki je bil sicer načelen, toda umirjen nasprotnik fašizma, za značilen pojav, ki priča, da je lojalna borba proti fašistovskemu režimu nemogoča. Orlando odhaja prostovoljno v prognanstvo v času, ko se pripravlja fašizem na svoie zadnie ustavne reforme. Resni politiki se vprašujejo, kai bi se moglo zgoditi, ako bi vsi opozicijonalni voditelji prepustili množico sami sebi in opozarjajo v tem slučaju na neizogibno komunistično nevarnost. Londonska konferenca o varnostnem paktu Sestanek se bo vršil ood utisom novega spora med Poljsko ia Nemčijo. — Čl?ni francoske delegacije. — Besedilo pakta se oošlfs tudi Italiji, Češkoslovaški in Poljski. Pariz, 8. avgusta 1. Francosko delegacijo za londonski sestanek tvorijo poleg zunanjega ministra Brianda. Filip Berthelot, Le-ger In Fromageot. Razgovori bodo trajali dva dni. Po pravilih iz Londona, se Bald-vin zelo zanima za konferenco, katere se sicer ne bo udeležil, pač pa bo v stalnem stiku s Chamberlainom. Briand prinese v London že izgotovljeno besedilo zavezniškega odgovora na nemško noto Baje je poslal Briand že gotov načrt varnostnega pakta v London, da ga morejo tam proučiti še pred sestankom. Avtor varnostnega pakta je Fromageot. Za slučaj ako bi se Vanderveide osebno ne mogel udeležiti sestanka, pošlje belgijska vlada na konferenco svojega delegata. London. 8 avgusta, s. Najnovejše ves^ t zatrjuje,«, da za časa razgovorov med Bri- i pod utisom nove poljsko-nemške krize, ki andom iti Chamberlainom ne bo ostal v j je poostrila spor med obema državama. Londonu samo ministrski predsednik Bald- ! List pravi, da je poljsko-nemški spor 3»-vin. temveč tudi celokupen angleški kabinet j programu londonskih razgovorov. Ministrski svet. ki se bo bavil z rezultati < - razgovorov o garancijskem paktu, se bo sestal v četrtek in ne v torek, kot ie bilo namenjeno. Sodijo, da Vanderveide ne bo prispel pred 25. avgustom v London, vendar se v poučenih krogfh' potrjuje vest, da se bo njegov sodelavec Rolin udeleži! razgovorov francoskih in angleških juridičnih strokovnjakov. Pariz, 8. avgusta L Po Briandovem mišljenju se ne sme v vprašanju varnostnega pakta izgubiti na času, ker se mora skuprf odgovor poslati tudi državam, ki se ne bodo udeležile, londonskega sestanka. Odgovor se bo poslai v odobritev Italiji, Češkoslovaški Poljski in Belgiji, ako se ne udeležijo sestanka. »Pariš Solr« opozarja, da se bodo londonski razgovori vršili v večji ali manjši meri Sv„ Naum Beograd, 8. avgusta, p. Danes popoldne je posetil francoski poslanik na našem dvoru g. Grenard v imenu svoje vlade pomočnika zunanjega ministra g. Markoviča. da se informira o stališču. ki ga zavzema naša vlada povodom najnovejše odločitve veleposla-niške konference glede samostana Sv. Nauma. G. Markovič je odgovoril gospodu Grenardu. da je telefoniral o rešitvi veieposlaniške konference g. Nikoli Pašiču in g. dr. Ninčiču. Prepričan pa ie. da bo naša vlada povoljno spre-ie!a to odločbo. Kakor je zvedel vaš dopisnik, je zadnja odločitev konference veleposlanikov zelo ugodna za našo državo posebno v vprašanju vseh onih velikih bazenov, ki obstojajo v prej spornem ozemlju. Italijani so namreč nameravali tamošnje terenske prilike uporabiti za velika hidravlična dela. Vladna kriza v Bolgariji? Cankov src v samostan? Sofija, 8. avgusta, a. Včeraj je kralj Boris posetil ministrskega predsednika Cankova v samostanu Hladoje, kjer so Cankov nahaja na letovišču. Nekateri listi zatrjujejo, da je Cankov izrazil namen, da postane menih, češ, ker se mu je politično življenje pristudilo. List »Zora« pa zatrjuje temu nasproti, da je bila ob priliki kraljevega poseta defini-tivno rešena kabinetna kriza. Podrobnosti list ne ve povedati. Dunajski «Slovan» v Beograda Beograd, 8. avgusta, p. Danes popoldoo se je vršila nogometna tekma med unij« skim »Slovanom« in Beograjskim športnim klubom. Rezultat je bil 4 : 2 (2 : O) za »Slovana«. Jutri igra »Slovan« z »Jugosla« viio». Pričakujejo, da bo zmagala Ju gosi« vija. Seja izvrševalnega odbora SDS zsl ljubljansko oblast Pod predsedstvom ministra n. r. dr. Žerjava se je sinoči vršila v Ljubljani seja načelstva in izvrševalnega odbora oblastne organizacije SDS za ljubljansko oblast. Od 160 članov izvrševalnega odbora in načelstva se jih je vabilu odzvalo 140. Živahno aklamiran je predsednik doktor Žerjav otvoril sejo ter pozdravil zastopnike mariborske oblastne organizacije predsednika dr. Lipolda. poslanca dr. Pivka, dr. Kodermana, Lovra Petovarja in vse ostale delegate. Spominjal se je nato umrlih članov izvrševalnega odbora gg. Lovra Humerja, Josipa Seidla. dr. Josipa Lavrenčiča in Rudolfa Ziherla, katerih spomin so počastili navzoči s trikratnim slava-kli-cem. Nato je podal predsednik dr. žerjav obširno poročilo o političnem položaju, ki je bilo sprejeto z živahnim odobravanjem. Za njim sta poročala poslanec dr. Pivko o parlamentarnih zadevah in bivši pomočnik ministra g. Mohorič o gospodarskih vprašanjih s posebnim ozirom na interese Slovenije. Izvrše-valni odbor je z velikim odobravanjem soglasno izrekel dr. Žerjavu in gospodu Mohoriču zaupnico in zahvalo za njuno delo. Sledila so poročila okrožnih tajnikov, ki so poročali o razveseljivem porastu strankinih organizacij in o političnem naprednem delu SDS med slovenskim ljudstvom. Nato se je razvila obširna debata o političnem položaju, v katero so posegli dr. Puc, clr. Karba, dr. Kra-mer, dr. Manrer. R. Pustoslemšek, Gre-gorka. Ravnik, Pavlovič, Likozar, Kru-šič, Brišnik in drugi. Seja izvrševalnega odbora, ki je o polnoči še trajala, je na najlepši način pokazala enodušnost strankinega vodstva z ozirom na vsa aktualna vprašanja. Obširnejše poročilo o njej objavimo prihodnjič.__ Francoski dolg Angliji Pariš, 5. avgusta. Napovedujejo ,da poide koncem prihodnjega tedna Briand v London v zadevi garancijskega pakta. Z njim pojde morda tudi finančni minister Caillau:t, da skuša razjasniti vprašanje dragov, ki jih je Francija med vojno sklenila v Angliji. Francoski dolgovi Ameriki in Angliji tvorijo brez dvoma najtežjo rubriko francoske inozemske finančne politike. Danes se nam je pečati z dolgovi v Angliji, ker so bila nedavno prekinjena v Londonu započeta pogajanja o njih odplačevanju. Historijat teh razgovorov je naslednji: i. avgusta 1022 je poslal lord Balfour vsem evropskim zaveznicam noto, v kateri opozarja Velika Britanija, da naj se ji plačajo medvojni dolgovi. Ta opomin je izzvala Amerika, ki ie s svoje strani zahtevala, da ji Anglija poravna svoj dolg. Balfour je izjavil v svoji poslanici, da je Anglija pripravljena odpovedati se svojemu delu nemških repara-ctjskth plači! in Črtati potom široko zasnovane transakcije vse medzavezniške dolgove. Ce pa bi se ta načrt izjalovil, ne bi Anglija v nobenem slučaju zahtevala Č4 Sv o iih zaveznic, vštevši Nemčijo, Več, kot rabi za odplačevanje lastnih dolgov Ameriki. Prvi pfedlog Balfourjev je padel v vodb, ker Zedinjene države niso hotele pristati na uničenje medzavezniških dolgov. V veljavi pa je ostala druga Balfotirieva ponudba. Januarja 1923. leta je Bonar Law na pariškem sestanku in U. avgusta istega leta v svoji izjavi francoskemu poslaniku V Londonu tudi lord Cnrzon formalno Potrdil Baifburjevo načelo, izjavil je lord Curzon obenem, da je Anglija pripravljena vračunati v ameriške anuitete tudi svoje prejemke od Nemčije iti priznati zaveznikom možnost, da poravnajo ostanek. ki ga dolgujejo Angliji. potom transakcije r.a račun nemških reparacij. Med tem časom so bila zaključena pogajanja med Londonom in Washingtonom v tem smislu, da se je določila višina ingleškega dolga v Ameriki fia vsoto 700 milijonov funtov šterlingov. To relativno ugodno ponudbo je francoska vlada odbila. 10. januarja letošnjega leta je finančni minister v Herriotovem kabinetu Členi en tel vpraša! pismeno angleškega za-kiadnega kanclerja Winstona Churchilla, če Anglija še vztra>"a pri Curzonovi ponudbi. Me^ec dni pozneje je odgovori! Churchill, da Anglija vsled izpreme-njenega položaja ne stoji več na Curzo-novem stališča. pač pa da še vedno priznava Balfmfrievo noto. Istočasno ie Churchill predlagal, naj sc francoska Plačila Angliji dele v dva dela: 1.) v fiksne anuitete iz lastnih francoskih virov: 2.) v letne vsote, ki naj se odtegujejo od francoskega deleža pri Da\veso-vih plačilih. Ta predlo? je Kil podlaga pogajanj med francoskimi in angleškimi finančnimi strokovnjaki, ki so začela letos v aprilu in se nadaljevala koncem julija. Kot je zflano, so se ti razgovori pred kratkim prekinili. Težave so obsioiSle po pariškem »Tempsu* v naslednjih točkah: 1.) v določitvi angleškega dela pri Dawesovih letnih dajatvah; 2.) v vprašanju, koliko nai Francija odstopi letno Angliji od istih plačil: 3.) če se imn vsota 1200 milijonov ž kitih frankov, ki jih je Francija med vojno deponirala v Angliji, odšteti od francoskega dolga. Po «Temt)sovi» trditvi ^zahteva Angfl-|a. da ji Francija plačuje 20 mHijonov funtov na leto. Po Dawesovem načrtu pa ima plačati Nemčija zaveznikom skupno 1 milijardo 850 milijonov funtov. Angleški dolg v Ameriki znaša 700 milijonov. Anglija dobi od Nemčije 400 milijonov. Razlika, ki jo mora zavezniška Evropa plačati Angliji, znaša torej 300 milijonov funtov šterlingov. Od tega odpade na Francijo približno polovica, če se ne upošteva Rusija. Potemtakem bi imela plačati Francija Angliji 150 milijonov funtov šterlingov. Ce se odšteje še francoski zlati deot v Angliji, bi celokupni dolg Francije Angliji znašal 100 milijonov funtov šterlingov. Zato je razumljivo, da se zdi Francozom angleška zahteva po letnem plačilu 20 milijonov funtov daleko pretirana, posebno še, ker bo morala Francija plačevati tudi Ameriki. Bližnji razgovori med Briandom in Chamberlainom in morda tudi med Cail-lauxom in Churchillom imajo razčistiti te razlike v mnenju obeh dežel. Spor med Nemčijo in OljSKi V držvnem zboru se je vršila 6. t. ra. j velika interpolacijska debata o izgonu nern- j ških optantov iz poljske in o njihovi nastanitvi v Nemčiji. Državni zunanji minister dr. Stresemann je' v imenu vlade naglašal v odgovoru na tozadevno interpelacijo, da je nemška vlada skušala v pogajanjih s poljsko vlado doseči olajšave v postopanju proti nemškim optantom. da pa ni dosegla znatnega uspeha. V decembru leta 1924. je bilo napovedanih 27.CUO Nemcev, ki se imajo Izseliti iz Poljske. Nemška vlada namerava enako, kakor se postopa z nemškimi optanti v Poljski postopati s poljskimi optanti v Nemčiji. Na vest, da so poljske oblasti ukazale nemškim optantom, ki se še niso izselili, da se morajo izseliti v 48 urah iz Poljske, je izdala nemška vlada enak ukaz za poljske optante v Nemčiji. Dr. Stresemann je nadalje naglašal, da se Poljska sklicuje na formelno pravico, ki jo ima po sklepu razsodišča, na podlagi katerega sme izvesti prisilen izgon vseh nemških optantov. Toda f-ormelna pravica more postati krivica. Ni prvič, je dejal dr. Stresemann, da nastopa Poljska kakor nobena druga država. Trgovinska pogajanja ž njo so dovedla do carinske vojne. Vzrok za postopanje Poljske je v tem. da se je Nemčija oprostila z 10. januarjem 1. 1925. obveznosti dovoljenja največjih ugodnosti za uvoz. Toda nobena druga država ni nastopila radi tega sovražno, samo Poljska je odgovorila z uvozno prepovedjo, med tem ko sedaj celo s silo izganja Nemce s svojega ozemlja. Govori se mnogo o pomirjenju Evrope, je dejal dr. Stresemann, in to pomirjenje naj bi slonelo na pogodbah. Nemčija se je izrekla pripravljeno za zakliučitev pogodb in je dala tudi micijativo za nje. Toda pogodbe ne obstoje samo iz paragrafov, temveč jih mora navdajati tudi duh narodov, ki so jih sklenili. To, kar se v Poljski pojavlja, pa ni duh ponrirjenja Evrope ampak duh sovraštva. Nemški ukrepi se morajo smatrati zato samo kot obramba. Po debati, ki je sledila, so razni govorniki napadali Poljsko, končno pa je bil sprejet sklep, v katerem se protestira proti postopanju Poljske. Proti so glasovali samo komunisti. Kakor ie razvidno, se Poljska poslužuje samo svojih pravic, medtem ko se nemška vlada z vsemi silami brani svojih optantov iz Poljske, ker ni za njihovo naselftev ničesar preskrbela. To je bilo tudi povod in-terpelacijski debati. Spor med Nemčijo in Poljsko je pa zato zanimiv, ker bo brez dvoma vplival na pogajanja glede zaključltve varnostnega pakta o vzhodnih mejah. * V Nemčiji je optiralo okoli 1500 družbi za Poljsko, približno 6 do 7000 oseb, V Poljski pa je optiralo za Nemčijo okoli 30.000 Nemcev. Po dunajski pogodbi se morajo optanti izseliti v državo, za katero so opti-rali. Poljski optanti so večinoma siromašni ljudje in nimajo nepremičnega Imetja, medtem ko imajo nemški optanti v Poljski velika nepremična imetja. Rok za Izselitev * bil določen do 31. julija. Mnogi Nemci sedaj obžalujejo, ker so optirali za Nemčijo, in jim je težko likvidirati svoje Imetje. Nemška vlada Je zahtevala, naj bi se ti optanti ne izgnali, zato pa bi povečala kontingent premoga, ki b; se mogel izvoziti iz Poljske v Nemčijo. Poljska vlada jc odločno odklonila da bi za premog trgovala z optanti in je 31. julija s silo izgnala več tisoč Nemcev, za ostale pa je določila najkrajši rok za izselitev. Politični položa j na Ja?3? Japonski ministrski predsednik grof Kato je nedavno zahteval, da morajo trije ministri izstopiti iz vlade. Ker ti trije ministri niso hoteli tega storiti, ie Kato r-odal ostavko celokupnega kabineta. Regent mu je poveril sestavo nove vlade. Te prilike se je Kato poslužil. da odstrani vse tri nevšečne mu ministre. V novi kabinet so vstopili samo ožji pristaši stranke ministrskega predsednika. Na ta način ie razpadla koalicija treh demokratičnih strank, ki je pred letom dni porazila konservativce in demokratizirala japonsko politično življenje. Japonska ie dobila ustavo šele leta 1S90. Ta ustava ie reakcijonarna. Mika-du je pridržanih preveč pravic. On odločuje o organizaciji voiske in mornarice, o organizaciji civilne uorave, celo o uradniških plačah itd. Volilna oravica tudi ni splošna. Parlament (kokkai) obstoji iz gosposke (kizoknin) in poslanske zborn!ce (šujT-in). Gosposko zbornico sestavljajo moški člani cesarske rodbi- ne, ki so stari nad 20 let. člani dveh največjih plemiških kast in izvoljeni zastopniki nadaljnih treh plemiških razredov. Ti se volijo na sedem let in morajo biti stari najmanj 25 let. Cesar pa imenuje še največje davkoplačevalce in za domovino zaslužne može. Poslanska zbornica obstoji iz zastopnikov, ki jih voli naravnost ljudstvo. Volilno pravico ima vsakdo, ki je star 25 let, stanuje v istem upravnem okrožju vsaj eno leto in plača najmanj 15 ie-nov letnega davka. Poslanec mora dopolniti 30. leto. Izvoljeni ne morejo biti justični in policijski uradniki, aktivni člani vojske in duhovni. Volitve se vrše vsaka štiri leta. Parlament ima le ornega budžetno pravo. Odgovornost vlade Pred parlamentom je ie teoretična. Zadnja leta je opažati na Japonskem živahno gibanje za demokratizacijo. To borbo so vodile tri stranke: Kensen-Kai, ki ji načeluje grof Kato. Seiju-Kai. ki jo vodi bivši vojni minister general Tanaka in Kakušin-klub. Te tri stranke so se pri zadnjih volitvah 10. maja 1924 združile v demokratski blok in so dosegle sijajno zmago. Dotlej vladajoča stranka Seiju-honto je dobila le 110 man datov. dočim jih je odpadlo na opozicijo 313. Konservativni kabinet grofa Kivoure je nadel in na njegovo mesio je prišel zmagoviti Kato. ki je razdelil vse port-felje članom svoje lastne stranke. Zavezniki v Seiju-Kai so dobili le pravdo, trgovino in poljedelstvo. Tretji zaveznik Kakušin-klub pa sploh ni bil zastopan v vladi Katov kabinet je predvsem izvedel radikalno volilno reformo. Dočim so doslej imeli volilno pravico le trije milijoni davkoplačevalcev, priznava zakon od 28. marca 1925 to pravico vsem moškim Japoncem, ki so dopolnili 25. leto, če plačajo kaj davka ali nič. Vlada se je lotila tudi reforme gosposke zbornice. V zunanji politiki je vlada pomirjevalno vplivala na japonsko javno mnenje, ki ga je razdražil ameriški izseljeniški zakon. V drugi polovici letošnjega januarja je vzpostavila normalne razmere s sovjetsko Rusijo. Do ravnokar zaključene krize je privedlo vprašanje državnega proračuna. Stranka grofa Kata je zahtevala varčnost, dočim je Seiju - Kai, ki zastopa deloma industriice fn trgovce zo-podjetniško finančno politko, ki naj služi gospodarski ekspanzivnosti Japonske Predlagala je tudi najetje zunanjega posojila. Kabinetna kriza se je zaključila z izločitvijo stranke generala Ta-nake. Kato vlada danes sam s svojimi ljudmi. Njegov kabinet pa ne more imeti dolgega življenja, ker razpolaga le s 154 noslanci. dočim iih ima izločena Seiju-Kai 101 in Kakušin-klub 58. Upoštevati je pa treba še. da razpolagajo opozicijo-nalni konservativci s 110 mandati. V splošnem se pričakuje, da pride po bližnjem Katovem padcu na površje general Tanaka. ki ima že zagotovljeno podporo Kakušin - kluba. Smatra se, da bi se Tanakova vlada približala Rusiji in Kitajski kot edino možnima trgoma za japonsko industrijo in trgovino. Ce pa se generalu Tanaki ne posreči pregovoriti k vstopu v njegov kabinet relativno najmočnejše stranke grofa Kata. pride do razpusta zbornice. Komu prinesejo večino nove volitve, je težko ugibati, ker pomeni uvedba splošne volilne pravice popo'en prevrat v japonski strankarsko - politični konste-lariji. Politične beležke -f St Radič, radikali in država. Suša-ški »Novi list* od 7. t. m. objavlja razgovor s St. Radičem. ki je izjavil, da ve-lia za radikale in Pašiča geslo: Država nad vse! To se pravu da zanje država ni isto kakor narod; dostikrat radika'i postavljajo državo nad narod, a narod podrejajo državi. Dostikrat oni pojem države direktno ločijo od poima na-o-da ter spravljajo interese države v nasprotje z interesi naroda. In v zvezi s tem padajo v napako, da sebe in svojo stranko identificirajo z državo. St. Radič ne trdi. da dela radikalna stranka to sedaj. Nasprotno. Kliub temu pa se more reči, da je to njeno naziranje tradi-cijonalno. To naziranie je došlo do izraza že takoj ob zedinjeniu Srbov, Hrvatov in Slovencev. Mi dvomimo, da se bodo počutili radikali s to Radičevo iziavo posebno počaščene, tem manj, ker trdi St. Radič med vrstami, da ie bila ustvaritev države SHS v nesoglasju z interesi naroda, zlasti hrvatskega. Tega naziranja ie bil St. Radič v resnici tudi od vsega početka. zato pa se ie tudi toliko časa bori! proti državi. — St. Radič nadalje pravi, da je geslo njegove stranke: Narod nad vse! To ne pomen ja. da postavljajo radičevci na^od v nasprotje z državno ideje. Zanje so država in narod eno in isto, zato pa so se takoj po zedinjenju Dostavili v obram bo hrvatske narodne individualnosti in suverenosti. — To se pravi, da so radičevci takoj ob zodinicnhi 5« 'no se je sestala ustavo!voma skupščina, smatrali za ogroženo hrvatsko narodno individualnost in suverenost, da so smatrali d3 hrvatski narod in država nista eno in isto. vsled česar so šli v boj za obrambo obstr.ia in rrarodne suverenosti h.-vntskega naroda. Oni so tudi samo zaradi t-: ga odrekali veljavnost akta od 1. decembra 1918. a sedai pravi St. Radič, da se ic krivo mislilo, da so Hrvati bili proti sedanji državi. Ne. ne. Oni so bili vedno za državo, in ker morata biti ! država in narod isto. so se borili proti i državi, še predno jc dobila ustavo. Ra- ' dičeva logika, s katero hoče upraviče-vati svojo šestletno nazorno in protidr-žavno politiko, je res originalna. Mož misli, da so ljudje vse pozabili, kar je zadnja leta uganjal. -f Kakšne morajo biti parlamentarne stranke? St. Radič je izjavil, da je I radikalna stranka taka stranka, kakršne je v Fvropi in na svetu težko najti z ozirom na parlamentarno disciplino. V i posebno težkih, delikatnih in odličnih . vprašanjih odločuje samo predsednik stranke Pašič in njegovemu sklepu se pokori vsa stranka. To se zdi St. Radiču višek »parlamentarne« discipline in pravi, da je tako in da mora biti tudi v bodoče tako v njegovi stranki. To se pravi, da ima v posebnih težkih slučajih, kot na pr. kadar sedi predsednik HSS v zaporu, odločevati samo St. Radič. kakor odločuje Pašič v radikalni stranki. Z ozirom na take razmere v radikalni in radičevski stranki, pravi St. Radič, imata obe stranki važno skupno točko, ki veže HSS z radikalno stranko. Ni dvoma, da smatra St. Radič tako diktaturo v stranki za višek narodne suverenosti in seljaške demokracije. Zato pa morajo poslanci v Radičevem klubu glasovati za zaupnice vodstvu stranke brez debate! + Kje je bolje? Zagrebški »Hrvat« navaja v uvodniku med drugim: «V nedeljo je »Jutamji list« napisal obsežen članek z naslovom: »U Hrvatskoj dobro — u Sloveniji još bolje«. Že sam naslov tega članka je prilično gluo in neumesten. Kakšni so to hrvatski narodni zastopniki, ki bodo delovali na tem, da bo na Hrvatskem dobro, a v Sloveniji še boljše! Menda jih je hrvatski narod izvolil zato, da v prvi vrsti delujejo za Hrvatsko, a oni evo najavlja.io, da se bodo trudili tako. da bo v Sloveniji bolje nego na Hrvatskem!«... Sreča, odnosno nesreča je ta, da tudi »Hrvat« uvideva: »Vemo, da od sporazuma ne trebamo pričakovati nikakih pridobitev za hrvatski narod. A vsakdo je pričakoval vsaj kake drobtine. Pa niti teh ni videti!«... Spoznavate? Politika drob-tin je v modi tudi na Hrvatskem. Še »Hrvat« bi bil zanjo. A pred meseci! Ves železniški park ne bi bil zadostoval da bi na Hrvatsko in v Slovenijo zvozili zahtevane dobrote. A zdaj res ne vemo, kje bo bolje, v Sloveniji ali na Hrvatskem. + St. Radič in SDS. V izjavi, ki jo je objavil sušaški »Novi list«, je dejal St. Radič: »Mi imamo dokumente v rokah. ki dokazujejo, da je stranka gospoda Pribičeviča dobila pri volitvah nekaj nad 10 mandatov in da je to število dvignila za 10 samo s tem, ker je neposredno po volilnemu činu s povo-litveno manipulacijo izfabricirala zase še 10 mandatov«. Čuden mož je ta St. Radič, ki teh dokumentov noče objaviti, da bi dokazal, kar trdi! To bi bilo za njegovo stranko vendar velikanska pridobitev, ker bi tako neovržno lahko dokazal, da so samostojni demokrati vršili pri volitvah nasilje. Sedem mesecev je že poteklo od volitev in teh dokumentov Radičeva stranka še ni objavila. Mi smo tudi prepričani, da jih nikoli ne bo in da bo ob priliki St. Radič kot običajno izjavil, da razgovor z njim ni bil točno objavljen v »Novem listu«. St. Radiču je menda obrekovanje prirojeno. -f »Jutarnji list« in naši Nemci. Zavzemanje »Jutarnjega lista« za Nemce v Sloveniji je našlo ugoden odmev v novosadskem »Deutsches Volksblattu«, vodilnem glasilu Nemcev v Jugoslaviji, ki pozdravlja izvajanja »J. L.», češ, da so se z njihovo pomočjo seznanili »o zatiranju Nemcev v Sloveniji tudi taki jugoslovenski krogi, ki so vsled slovenskega tiska zavedeni k mnenju, da jd v tem oziru v Sloveniji vse v redu in ki bodo sedaj mogoče spoznali, da morata vprašanje postopanja z narodnimi manjšinami v celi državi radi njegovega splošnega evropskega pomena beograjska vlada in parlament resno razmotri-vati in na liberalen in velikopotezen način rešiti.« Nemško glasilo ponatisku-je v celoti izvajanja »Jutarnjega lista«, v katerih mu najbolj ugajajo njegove navedbe o Celjskem domu in pa od državnih oblasti prepovedane brošure »Fin Notsehrei der Deutschen in Slove-nicn*, ki io Nemci radi tega doma razširjajo v inozemstvu z nameni Danger-manske propagande. Dasi si je »J. L.» zaslužil na najmerodajnejšem nemškem mestu popolno pohvalo za svoje vmešavanje v slovenske razmere, ki jih prav nič nc razume, vendar pn «Deu-tehes Volksblatt« dodajc radičevcem svet. naj poskrbe predvsem zlasti za i silijo i lil psi bi vam lahko razjasnili, kako slr.bo storže, ako pri izbiranju mila niste oprezni in kako škodljiva so dostikrat slaba mila! Ce želite strokovnjaško izkušeno MILO l.EPOTE IN ZDRAVJA, tedaj poizkusite eno od petih vrst FELLERJEVEGA ELSA-HILA V OBLIK! STEKLENIC. EJsa-liBjino mlečno milo, Elsa-gllcerinsko, Elsa-boraksovo, E!sa-katranovo in Elsa-m"o za britje. Vsaka vrsta teh mil z zakonom zaščiteno znamko prijetno diši, je zelo štedljiva. se izvrstno peni. osvežuje in ohranjuje kožo zdravo ter lepo. Ta mila so najboljše in najfinejše, kar se v milu sploh more dati. ZA POIZKUŠNJO 5 kosov Elsa-mila v oblik: steklenic z zavojnino in poštnino 52 Din, toda le tedaj, če se denar pošlje v naprej, ker je poštnina po povzetju za 10 Din višja. Naročila naslovftl na: EU!5E?i W, FELLEB, lekarnar v Stubic, Don jI Eisatrg 215. Hrvatska. nemško šolstvo v Hrvatski, kier se Nemcem v tem pogledu veliko slabše godi kakor v Vojvodini in celo v Sloveniji. Po našem mnenju je ta nasvet popolnoma nepotreben, ker tisti krogi, ki se zbirajo okoli »Jutarnjega lista« že itak dovolj švabčarijo brez nemških šol, kljub temu pa dokazuje, da imajo Nemci v Jugoslaviji vsekakor ve2 pravic kakor pa Slovenci in Hrvati v Avstriji, kjer sploh nobenih svojih šol nimajo. In ravno zato je bila vnema »J. L.» za naše Nemce popolnoma nepotrebna. Po svetu — Stribrnv zopet član vlade? Kakor po« roča »Narodni demokracia«, bo Stribrnv v jeseni zopet vstopil v vlado. Ka vsak način pa ostane član petke. Ta sklep je baje uspeh razgovora Stribrnega s predsedni« kom Masarvkom in ministrskim predsedni« kom Švehlo. — Odpust železničarjev na Slovaškem. V področju železniškega ravnateljstva v Ko« šicah bodo odpustili 1S00 železničarjev. Predvsem bodo odpuščeni Madžari, ki nise češkoslovaški državljani. _ Vprašanje izpraznitve kelmcrajnske cone je postalo vsled predstoječe izprazniti ve sankcijskega ozemlja aktualno. Do se< daj še ne obstoja noben sklep porenske ko. misije o umaknitvi Angležev iz Kolna. To vprašanje bo predmet razgovorov na Ion« donskem sestanku med Briandom in Chamberlainom. _ Bivši bolgarski ministrski predsednik in vodja demokratov Aleksander Malinov je v spremstvu bivšega predsednika sobra. nja Slamojkova dospel na Dur.aj. Oba de. mantirata vesti o napadih bolgarskih emi« grantov v Caribrodu. Predvečer domžalske proslave Domžale, 8. avgu^a. Današnji dan je minul v znamenja marljivega dela in velikih priprav za nocojšnjo bakljado in jutrišnjo veliko proslavo proglasitve vasi Domžale v trg. Postavljeno je neverjetno veliko število mlajev. Od najpriprostejše hiše dio gosposke vile tekmuje vse, kako bi čim lepše izvršilo okrasitev. Domžale so vse v državnih in narodnih zastavah. Že od trzinske postaje dalje pri Stobu je opaziti prvi veličasten veliki mlaj. Po vseh cestah skupai pa je vsega okoli 300 visokih ponosnih mlajev. Vse hiše so v zelenju in cvetju ter sedajle na večer bajno razsvetljene. Posebno krasno je okrašen veseličnj prostor na vrtu gosp. Josipa Senice. Njegov kozolec je spremenjen v pravcati orijental-ski bar. Skoro v vseh hišah je na zelenih oknih opaziti tudi goreče svečke. Posebno impozantno izgleda državna ccsta. Tričetrt na 20. je počil prvi topič kot znamenje, da se pričenja bakljada. Takoj za tem so pričeli s treh krajev (Mala cesta romantičen grič Šumberk in Studa) grmeti topiči. Čim je legel mrak n3 zemljo, se je pričela ob 20. pomikati iz Stoba bakljada z domžalsko godbo na čelu. Za njo so korakali gasilci z lam-pijončki pod vodstvom načelnika gosp. Frana Januša m velike množice domačinov. Bakljadni sprevod je trajal nad dve uri in se je oomikal od Stoba skozi Spodnje Domžale na Študo in Zgornje Domžale, pred Novo pošto do hiše župana gosp. Antona Skoka ob državni cesti Za časa bakliade so se zasvetile vse Domžale v nepreglednem številu lučk. Poleg ostalih poslopij je bil posebno lepo razsvetljen Sokolski dom. Mladi naraščajniki. ki so hoteli Sokol-stvo posebej presenetiti, so ves teden skrivaj pripravljali in nocoj v zadnjem trenotku okrasili Sokolski dom z Tačicami. Posebno lepo je bil razsvetljen tudi kip kralja Aleksandra, ki ga ie dne 8. junija lanskega leta na svoje stroške postavi! bivši sokolski starosta in dobrotnik Sokola Andrej Slokar. Ves čas bakliade je vladalo živahno vrvenje in velika promenada nred hišo župana g Antona Skoka na Državni cesti. Pred krasno razsvetlieno Novo pošto re ie zbrala nepregledna množica nomačinov in došlecev iz bližnjih vasi. vzklikajoč: Živel krali! Živele Domžale!« Viharno pozdravljen se je domžalski župan zahvalil Domžalčanom za požrtvovalno delo. Nadalini govornik dr. Valentin Rožič ie s primernimi besedami podžigal mladino domžalskega trga, poziv-liaioč jo. da se posveti delu za napredek in bodočn st domačega trga. njegovem govoru se je sprevod razšli in zavelo je v Domžalah zabavno razpoloženje. In vse radostno govori: »Danes jemljemo slovo od vasi, jutri pozdravimo trg Domžale!« Dveletno delo zmeriškega predsednika S\vampscoK, 6. avgusta. Predsednik Coo-lidgc je te dni nastopC-1 tretje leto. svojega predsedovanja. Razni porazi v pretekli zakonodajni dobi poslanske zbornice it sedata so stališče Coclidgeja skoro bolj utrdili kakor pa oslabili, ker jc danes osebro veliko bolj popularen, kakor pa je bsl kdij prej. Za to se ima predvsem zahvaliti svojemu sistemu varčevanja. Kar se trče zunanje politike, stoje predsednik in njegovi svetovalci pred celo vrsto težavnih problemov, katerih rešitev bo dokazala njihovo sposobnost na zunanjepolitičnem polju. Med te probleme spada nameravana nova razorožitvena konierenca. kitajska konferenca, predvsem pa vprašanje ureditve mednarodnih dolgov, ki jo spravlja javnost v zvezo s vprašanjem znižanja davkov. ferijalni Savez na Bleda Saše dijaštvo skuša kolikor mogoče -rabiti poletne počitnice. Že v Jurčiče-Cčasih so slovenski dijaki prepoto-jli pisano slovensko zemljo. V današ-\ dnevih pa. ko se je pomaknila meja ;"se domovine od Gorjancev do Bitolja -Kajmakčalana. se je razširilo tudi po-;.-2lno ozemlje našega dijaštva. Zato /čuda. da srečujemo v Slovenji, pred-,ieni na Bledu in Ljubljani skupine di-^ov iz Srbije, Bosne. Vojvodine, lz Ti3e Dalmacije in Južne Srbije. Vsi jrez izjeme se divijo naši slovenski umlji, predvsem Gorenjski ln zlasti i:eju. Kaša mladina hoče spoznati svo-j'domovino. Srb si hodi ogledovat le-o!o naše zemlje in spoznava značaj '"ii, ki prebivajo tu. Slovenci potujejo a5protno po drugih pokrajinah naše •5ave. Lepi spomini in ugodno razpo-Jženje proti bratom, vse to bo gotovo godno učinkovalo na njihovo poznejše ivljenje. \'e moremo si misliti tega potovanja rez idealne dijaške organizacije »Fe-jialnega Saveza», ki je preskrbel naši ;!adini 75 odst. popusta na državnih eleznicah, hrano in prenočišča po vseh lih naše države. Posebno važna so ratišta «FerijaInega Saveza®, ki se ahaiaio v vseh večjih mestih. Tako .ratište je tudi na Bledu, oskrbuje ga [[. podružnica Feriialnega Saveza na :žavni realki v Ljubljani. V njem lah-) prenočujejo dijaki, ki prihajajo na led. da si ogledajo najlepšo sliko na-: domovine. Dijaki prihajajo običajno rjjeni v svratište, kjer iih sprejme !en izmed obeh dežurnih. Tu se odpovejo, da se potem tem lažje naužijejo eh bajnih krasot, ki jih nudi Bled in jezova okolica. Srbi in Hrvati strme so ponosni, da je naš ta slikoviti j, naša vsa ta čudovita pokraiina, aše te bajne visoke planine. Naši brat-se kar ne morejo ločiti od tega ne-dkega raja. Ažurno jezero, smehi.ia-či valovi na njem, pisani otok s cerk-ico, divji grad, v ozadju silne planine, to jim vtisne mogočen občutek v ihove duše. Čez dva, tri dni odidejo govore doma o Bledu. Svratište na Bledu je eno najvažnej-i v Sloveniji. Podružnica Ferijalnega aveza na realki ga vzdržuje že tri !e-Boriti se mora z velikimi težkočami če bi ne bili nekateri Blejci posebno klon.ieni dijakom, bogve, kako bi bilo svratištom. Omenimo naj g. hotelirja itočnika, ki daje dežurnemu čez potnice hrano zastonj, drugim ferijalcem odst. popust, dalje znanega priia-tena dijakov, župana g. Kendo, inter-cijonalno družbo, ki je dala Ferijal-mu Savezu svratište in hotel Petran, ie dajal dežurnemu hrano 20 dni. Ze-so naklonjeni Ferijalnemu Savezu di dr. Janežič in še nekateri drugi ejci. Upamo, da bo drugo leto toliko dpornikov, da bo Ferijalni Savez hko postavi! na Bledu lepo svratište, ho zadovoljilo vse ferijalce. Te vrste so namenjene naši javnosti, a bo vedela, kako skrbe naši dijaki-rijalci na svoj način za spoznavanje aše države. Splitska obrtna šola na jadranski razstavi Split 7. avgusta. Eden najzanimivejših oddelkov na adranski razstavi v Splitu je v Obrtni oil. Ne da bi hoteli podcenjevati predate, ki so razstavljeni v realki, mo-anio priznati, da so v Obrtni šoli raz-av!jena dela, k iso morebiti najvaž-ejša. Cele dvorane je izpolnila Obrtna šo-z deli svojih gojencev in goienk. ioienci so se posebno izkazali z Izdelki ksu. Tu so servizi za likerje in čaj, aze in škatle za tobak in cigarete, lotivi na vseh teh izdelkih so izredno animivi ter potekajo iz risb na starih krinjah. Prečesto je služil oblikoval-em za vzor vodir. k ije zelo posreče-uporabljen. Kombinacijo lesa s filigranskimi deli so se takisto obnesle. 1 ta dela je največ služil javorov les, r se da lahko obdelovati. Go:enke Obrtne šole so se izkazale svojih umetniških aplikacijah narodna sloga na modne predmete in predle za hišo. Prekrasne so namizne ^niture, uporaba nar. motivov na ob-*ah. dva šala z bogatimi belimi in ečimi resami, torbice, blazine in pre-r°ge. Motivi za ta dela so vzeti večina iz Zagorja. Mnogi motivi spomi-:o na Hercegovino in številne pre-fOEe so izdelane v piratskem slogu. ?sebno bogata je zbirka Čipk: na sled-prevladujejo poleg dalmatinskih "ečanski in bruseljski motivi. Obrtna 'a ženske zadruge na Hvaru je raz-avj?a posebnost: činke iz aloinih vla-en- Te so zelo afektne ter izgledajo akor da so napravljene iz kristalnega * kla. Tudi Cavtat se je odrezal z nepriča-vanim uspehom. Razstavil je v pojenj sobi. kjer je videti dela za napre-■k narodne umetnosti. Ta dela imajo ""na mnogo odjemalcev, gredo pa tudi Nino, zlasti v Ameriko, kjer se razlivajo z velikim uspehom. Paske imajo svoj paviljon. V drugem ■"'''ionu vidimo zopet čipke s starinam cerkvenimi motivi, ki spominjajo ^'ojimi dekorativno-cerkvenimi tno-''na bizantinski slog. Obrtna šola pa ni hotela pokazati sa-/j uspehov svojega dela, ampak tudi e'o samo. Namestila jo v posebnem prostora tkalje in vezilje, tako da dobi vsak posetnik Jadarnske razstave prak-tizen vpogled v način dela naše narodne obrti. S tem bo dana marisikakšna pobuda, da se ta obrt oživi tudi tam, kjer je že na po! omrtvela. Saj baš razstava v Obrtni šoli priča, da je narodni ornament sposoben dostojno konkurirati z najbolj umetnimi izdelki, katere je treba poleg vsega drugega zadrag denar izvažati iz tujine. Prestolonaslednik Peter v slovenski narodni noš! narodni Dalje je spisa! Ivan Sašelj poleg 8. in 9. uri. Io službo francosko osobje pomešano z našimi avijatiki. Tudi na solunski fronti zaznamuje naše zračno brodovje svoje žrtve. Kapetana Aleksandra Antiča je raztrgal bolgarski šrapr.el, junaškega pilota Str.išo Petroviča pa so sovražniki u.ieli ter ga obesili v NiSu. Naši letalci so se morali boriti z velikimi težkočami. Na poti jim je bilo sovražno orožje, toda še več skrbi so jim prizadevali nepopolni aparati. Po zaključku vojne, nam je Francija odstopila vse potrebno za štiri zračne eskadrilje. Na podlagi tega materiala se je leta 1919. osnovalo v Novem Sadu prvo jugoslovensko zračno brodovje, ki je dobilo poseben naziv zrakoplovr.e komande. Leta 1920. je oddelek dobil poseben referat v ministrstvu za vojno mornarico, leta 1923 pa je bil s posebnim ukazom urejen odnošaj zrakopiov-nega oddelka napram ostalim formacijam armade. Takrat smo prejeli iz Francije večjo množino najmoderneje opremljenih aparatov za opazovalno službo, za napadanje in za obrambo. Dobili smo najpopolnejše aparate tipa, s katerimi je lani slavni francoski letalec Pelletier d* 01sy preletel pot od Pariza do To-kija. Toda vse to še ne zadostuje. Rad\ lažje popularizacije našega zrakoplov-stva se je osnoval v Beogradu Aero -klub, ki ima nalogo propagirati avijat}-ko v najširših plasteh našega ljudstva» Zidajo se potrebni hangarji, delavnice za zrakoplove, fabricirajo se novi moderni aerodromi Ln popravljajo se letališča v Zagrebu, Sarajevu, Mos^taru in Skoplju. Se tekom leiošnjega leta se uredi mednarodno letališče pri Bežaniji. Služilo bo mednarodnemu zračnemu prometu, istočasno pa bo imela na npein naša vojska del svojih zračnih edtnic. Pri Kraljevu je pripravljeno yse potrebno za zidanje zrakoplovnega tehničnega zavoda ter za vojno tvornico aeropla-nov. Naše zračno brodovje se razveseljivo razvija in glavno zaslugo pri tem delu ima general Radisav Stanojevlč, načelnik v ministrstvu za vojno in mornarico, ki zna ceniti pomen zrakoplov-stva za tako državo, kot je Jugoslavija. Naše največje letališče je v Novem Sadu, ki je obenem eno največjih mednarodnih letališč v Evropi. Vojno ministrstvo ga pridno izDOpolnjuje in ustvarja iz njega aerodrom, ki bo v čast ia ponos domovini Občni zbor in sestanek Zveze slovenskih vojakov na Brezjah Dne 30. avgusta se bo vrši! na Brezjah sestanek in občni zbor Zveze slovenskih vojakov iz svetovne vojne. Kratek čas nas še loči od tega sestanka. ki smo ga sklenili lansko leto. Obenem s sestankom in občnim zborom se bo odkrila tudi spominska plošča. Pravila Zveze so potrjena od ljubljanskega in mariborskega velikega župana in obsega delokrog Zveze obe oblasti. Slavnost se bo vršila po sledečem sporedu: Ob pol 10. dopoldne zapojjjo tovariši v cerkvi »Ti o Marija«, nato odkrije in blagoslovi superior voine mornarice v r>ok. mons. Kare! Kokalj spominsko ploščo. Zbor zapoje »Blagor mu». Ob 10. dopoldne pred cerkvijo začetek cerkvene slovesnosti Oovoril bo tajnik zveze g. Fran Bonač. Nato maša. pri kateri bo igrala godba Po maši za-pojeio pevci žalostinko »Vlgred se povrne«. nakar intoniraio bivši vojni ku-rati «L:bero» za padle voiake. Po molitvah zapojejo Devci »Oj Doberdob« in Maroltov «Oj ta soldaški boben«. Potem otvori predsednik Zveze major v pok. Martm Colarič občni zbor, na ka terem podajo funkcijonarji svoja poročila. Slede pozdravi in govori. Vsi govorniki naj pred občnim zborom pred-lože osnutek (tovora. Nihče ne sme govoriti več kot pet minut. Po pozdravih in govorih volitve poslovnega odbora in dveh revizorjev za leto 1925. 26. ter določitev kraja občnega zbora in sestanka za prihodnje leto. Slučajnosti Godba zaigra »Bože pravde«. Ob 2. popoldne sestanek vseh zaupnikov Zveze v samostanski dvorani. Pevci, pripravite dobro objavljene pesmi. Zbirališče pevcev pred vhodom v samostan. Kratka skušnja ob 9. dopoldne v samostanski dvorani. Polovična vožnja je dovoljena. Shranite dobro in ne oddajajte nikjer voznih listkov (kot nekateri lani); za vožnjo nazaj velia isti listek in pa izkaznica. k! io dobite na Brezjah. Tam bodo dobili udeleženci fudf pravila Zveze in slike spominske plošče. TovariSi, vsi na Brezje in ob vsak?m vremenu! Vaieni disciplina držite j) tudi brezpogojno na Brezjah in pokorite se v vsakem ožim rediteljem, ki bodo imeli trobojne znake na levem rokavu. Sestan-k ie namenjen vsem tovarišem brez razlike mišljenja in strank,, ki so služili v svetovni vojni pri kateremkoli vojnem odredu ali polku. Tovariše zaupnike prosimo, naj najn javijo, če le mogoče, število udeležencev iz posameznih krajev, da bomo mogli obvestiti železnico glede potrebnega števila voz, oziroma posebnih vlakov. Iz Ljubljane bo vozil takoj po rednem gorenjskem vlaku v nedeljo ob pol 8. iz Ljubljane proti Otočam posebni vlak, ki se bo vračal iz Otoč ob pol 5. popoldne, tako, da bo imel v Ljubljani zvezo z vsemi drugimi vlaki. Godba, obstoječa iz 50 mož, se opoldne razdeli na dve skupini. Na veselo svidenje 30. avgusta na Brezjah! Odbor Z. S. V. Državna tiskarna - dobav-Ijač šolskih potrebščin Beograjski listi poročajo, da se prosvetno ministrstvo v naši prestolici resno ter intenzivno bavi z mislijo izgo-tavljanja šolskih zvezkov za srednje šole. Delo bo poverjeno državni tiskarni. V ta namen bo predpisan za vse srednje šole enoten tip, katerega bodo morali nabaviti gojenci. Državna tiskarna pride na ta način do mastnega zaslužka, kajti znano je, da so baš šolski zvezki tisti predmet, pri katerem tiskarne in papirnice največ zaslužijo. Državna tiskarna bo v teh izdelkih nekaj časa dražja od zasebnih tiskarn in knjigarn, to pa ji ne bo v oviro, saj ji bodo odjemalci zasigurani. Srednješolsko dijaštvo se bo namreč moralo posluževati predpisanih zvezkov za šolske naloge. Na ta način se bodo stekali v državno tiskarno težki milijoni, zasebna podjetja pa bodo težko prizadeta, zakaj konkurenca bo nemogoča. Odloki glede nabavljanja zvezkov v srednjih šolah so že izgotovljeni in bodo vodstvom srednjih šol v kratkem dostavljeni. Za enkrat se nameravajo uvesti predpisane pisanke samo v srednjih šolah. Ko si pa državna tiskarna opomore in bo opremljena z vsemi modernimi sredstvi in pripomočki, pa bo začela izdelovati zvezke tudi za ljudske in ostale šolske zavode. Njen dobiček se bo na ta način mehanično večal od leta do leta. Ko bo podjetje preskrbljeno z vsemi modernimi stroji, bo njegov obrat tolikšen, da bo nastala resna nevarnost za vso našo industrijo, ki izdeluje pisanke. Računati je namreč s tem, da bo državna tiskarna v doglednem času s svojo konkurenco ubila vsak poskus privatnega razpečavar.ia šolskih zvezkov. Da pa ne bo državna tiskarna preobremenjena z naročili in da bo mogla sproti ustre-tati naročnikom, bo otvorila podružnice v vseh večjih krajih države. Ko bo tudi to vprašanje urejeno, se bo obrat razširil in začelo se bo z izdelovanjem drugih šolskih potrebščin, n. pr.: peres, svinčnikov, držal, radirk, črnila, triko-tov, risalnih potrebščin itd. S tem bo nastala za privatna podjetja resna konkurenca. Vprašanje je, kaj poreko k tem načrtom prosvetnega ministrstva naši podjetniki. Mogoče je samo dvoje: da se država sporazume s pristojno vejo Industrije ter ji dovoli delovanje vsaj v omejenem obsegu, t. j. takem, ki ji bo dopuščal dihati. Če ne pride do nobenega tostvarnega sklepa, pa ne bo preostalo naši industriji za šolske potrebščine nič dmgega nego da se organizira in ustanovi kartel, ki bo skušal konkurirati z izdelki drža^me tiskarne. To je torej najnovejši gospodarski problem, katerega bodo morali premisliti mero-dajni činitelji v Beogradu. Katastrofa paromiina v Zagrebu Glavno poslopje popolnoma zgorelo. Nad tri milijone dinarjev škode. Ze včeraj srno poročali med brzojavnimi vestmi, da je v Zagrebu v petek zvečer zgorel veliki paromlin. To je bil eden največjih požarov v zadnjih letih Zagrebu in znaša škoda nad tri mili-aie dinarjev. O strahovitem pozam doznavamo sle deče podrobnosti: Požar je bil tako silen, da ga je bilo videti več kilometrov daleč. Železnica je dala takoj na razpolago vse razpoložljive vlake, s katerimi so odhiteli gasilci na kraj nesreče, kjer so se nenadoma znašli pred besnim elementom, ki ie že objel trinadstropno zgradbo, last zagrebškega paromiina. v katerem ima že tri leta zagrebška transportna tvrdka Sokolovič svoje skladišče. Ogenj je bruhal s strašno močjo iz poslopja, ogromni ognjeni zublji so švigali pod oblake in milijoni isker so leteli na vse strani. Na desettisoče ljudi je pohitelo pnoti državnemu kolodvoru, da vidijo veličastni in obenem grozni prizor, spominjajoč se strahovitega požara paromiina pred svetovno vojno, ko je isfotako pogorel do tal. Redarji na konjih in peš so le z največjim naporom zadrževali veliko množico naroda, da niso ovirale gasilcev pri težkem delu. Reševalna akcija je stremela predvsem za tem, da ogenj omeji na poslooje samo in da prepreči, da bi tudi Silos paromiina ne postal plen ognienega morja. Takoj spočetka je bilo iasno, da stavbe same nikakor ne bo mogoče rešiti. Ze ob pol 9. zvečer ;e zgorela streha in so se tramovi pričeli rušiti na vse strani. Sreča je bila, da se niso zrušili direktno na gasilce. Kako je nastal požar, še ni natančno ugotovljeno. Kakor vsak večer, tako je tudi v petek eden izmed delavcev tvrdke Sokolovič ob 6. uri zaprl skladišče in izročil ključe v pisarni. Okoli pol S. zvečer sta brata MllivnJ in LiuiuxSofcj> lovič odšla iz pisarne rn izročila ključe vratarju paromiina. Nedaleč od paro-mlinskega poslopja se je Ljubo Sokolovič poslovil od svojega brata in krenil proti domu. Medtem pa je že prihitel k njemu vratar in ga prosil, naj se takoj vrne, češ, da je nastal v skladišču požar. Ljubo Sokolovič je takoj odorl hišna vrata in zapazil, da je skladišče vžigalic monopolske uprave v plamenu. V četrtek popoldne ie bil v skladišču neki monopolski uradnik, na čegar odredbo so prenesli 20 vreč vžigalic v prostor skladišča Domneva se.^da se je pri prenašamu naibrže ena vreča z vžigalicami vnela, nakar ie ogenj objil tudi ostale in končno celo stavbo. Skupna škoda se ceni na 3 miline dinarjev, poslopje samo na je tudi vredno 3 milijone. Od prs!onia ie popolnoma uničen južni del. dočim ie severni deloma ohranjen. Požar ie divia! s tako moČ»o. da je v notranjosti zgradbe razen gn!"h zidov uničeno ponolnoma vse. Blago ki je zgorelo, ie bilo za 2 mili;ona d:nnr-jev zavarovano pri zavarovalnici Vir-dar. Tvrdki Sokolovič so zgorele tudi vse trgovske kniige in več!a v«ota narja v manjši že'ezni blazini Zagreb ška policija ie odredi? energ;čno Preiskavo. da dožene vzroke požara in je bilo dosedaj zaslišanih že mnogo oseb Letalska zveza Pra?a-Trsi Ministrstvo za javna dela češkoslovaške republike je poslalo dne 4 avgusta iz Prage trgovsko letalo, da preizkusi možnost letalske zveze P-aga-Trst preko Zagreba in Ljubljane. Češkoslovaško letalo, na katerem so se nahaiali major Hupner. ravnatelj češkoslovaške državne aerolinije in inž. Stočes iz ministrstva javnih del. s pilotom in mehanikom, je prispelo sinoči v soboto ob po! 7. zvečer iz Zagreba v Liuh!v pred jubilantovim stanovanjem b^kljada ter je domači pevski zbor zapel s!av!Jencu v pozdrav tri pesmi. Banketa se je udeležilo okoli 70 oseb. med temi največ kmetov In kmetic. Imenom bivših učencev so nazdravila!! Jubilantu gg Fr Beranič, Jurij in Martin Topolovec, Janko Mob^rko, imenom občine župan Ri^došek. imenom bivših učiteljev na Ptujski gori Ivan K'emenčič. Ptujsko učiteljsko društvo ie zastopal g Lov-rec, tržane J Peče star., akademike med!-cinec Kankler iz Ptuja Po pozdravu je izročil g. Beranič jubilantu krasno palico s srebrnim rofem in graviranim besedilom: Hvaležni učene! svojemu dobremu učitelju 2. VII!. 1925 Jubilant se je ginjen zahva'i! govornikom. Med in pr. ofic:je!nomu dc'u s zapel! pevci pod vodstvom g Segule več izbranih pesmi V nedeljo dne 2 avgusta jena trgu po pozni maši izreči župan Rod -šek po lepem nagovoru jubilantu okusno Izdelano častno diolomo Ptulske gore. ime- nom bivšega učiteljstva na Ptujski gori pa mu Je čestital g. Ivan Klemenčič. Popoldne se je vršila v šoli dobro obiskana predstava «PIohe» v režiji g. Pečeta z glavno vlogo g. Šegule. Vsi Igralci tn igralke so svoje vloge Izborno naštudlraJi ter tudi dobro igrali. Po igri nas Je ploha spodila v Kle-menčičevo gostilno, kjer se je pozno v noč zaključilo Serajnikovo slavje, ki bo ostalo vsem tujcem, kakor tudi hvaležnim Gorča-nom in jubilantu v najlepšem spominu. LJUTOMER. Podružnica sadjarskega !n vrtnarskega društva priTedi dne 15. avgusta po rani maši ob pol 8. uri dopoldne v drevesnici narodne šole tečaj za Jesensko cepljenje. Vabijo se vsi člani ln prijatelji sa<' jereje, zlasti pa mladina. RADOHA. Naš tovariš Joško Macele i dne 23. julija utonil v bazenu tovarne; pri kopanju ga je zgrab'1 krč in izginil je pod vodo. Ker nI bilo v bližini nobenega odraslega, je pomoč prišla žalibog prepozno. Vrlega tovariša bomo ohranili vsi delavci v najlepšem spominu. Pri tej priliki si štejemo v dolžnost, da se javno zahvalimo vodstvu tovarne in gozdnega urada, ki sta pokazala svojo človekoljubnost s tem, da sta našemu tovarišu preskrbela pogreb, kakršnega delavci običajno niso deležni. Ganilo nas le v srce sočutje našiti predstojnikov s preprostim delavcem. Zlasti nas ]e dirnii pretresljivi govor g. direktorja ob odprtem grobu, ki nam le izvabil solze v oči. Krsto so pokrivali krasni venci. Pcdgrad takega pogreba še ni v'del. Zgražati pa se moramo nad razmerami, ki vladajo pri fari Podgrad. V mrtvašnici skrajna umazanost in nered, ki kar kričita po nadzorstvu zdravstvenih oblasti. G. mežnar Je pokazal svojo ljubezen do nesrečnih na ta način, da je prišel takoj terjat pogrebne stroške, dasi so bil! plačani g. župniku tudi za nJega ln čeprav se ni udeležil pogreba do konca, kar Je bila njegova dolžnost. Postavili bomo tudi nagrobni spomenik našemu Pepetu. k! mu kličemo v zadnji pozdrav: Večnaja ti pamjat! —Tovariši delavci Včerajšnji rezultati nogometnih tekem DfNAJ: Rudolfshiigel : Phonizla 5 : 3, Ostmark : Simm. Sportverelnigung 6 : 1, Nord-AVien : Columbia XXI. 5 : 0. BRNO: S. K. Pardubico : S. K. Židenioe 3 : 2 (0 : 2). PRAGA: Sparta : Viktoria žižkav 3 : 1 (0 : 1). Gole za Sparto: Sima 2, Miclik 1. Za Viktorijo Kristal. 7000 gledalcev. S. K. Smichov : Radlicki 3 : 1. CARIGRAD: Slavija (Praga) : Galata Serail 4 : 0 (3 : 0). 5000 gledalcev. Sodnik Allen. Gole so zabili štapl 3 in Silnv 1, Ljubljana : Maribor (Danes ob 17.45 na igrišču Ilirije, pred tek. ma Slovan : Ilirija rez. ob 16.) Dne 16. t. m. odigrajo reprezentančne moštva vseh nogometnih podsavezov v dr« žavi prvo kolo tekem za kraljev pokal. Naš podsavez dobi za protivnika Zagreb, ki ve« lja za enega najnevarnejših rivalov v tem tekmovanju. Naloga, ki čaka reprezentanč« no moštvo našega podsaveza, je torej po» sebno težka. Današnja medmestna tekma Ljubljana : Maribor je nekak uvod in od» ločilna priprava za nastop proti Zagrebu. Poda naj pregled najboljših moči, s kate« rimi razpolaga naš podsavez in pripomore naj k temu, da se sestavi v resnici najmoč< nejša reprezentanca našega podsaveza. — Za prireditev je določena zelo popularna vstopnina: tribunski sedeži Din 15 in 10. stojišče 8. dijaške vsto7nice 6, mladinske 3. — Sestavo obeh moštev smo prinesli že včeraj. Jugoslovenska de!egacij'a na ^nternactjonslni de^vski olim-pijadi v Frankfurtu V zadnjih dnevih pretečenega meseca se je vršila v Frankfurtu ob Meni t Nemčiji socijalistična olimpijada. katere se je ude« ležilo nad dvajset narodov, med temi tudi •"goslovenski sociialisti Eden izmed udelež nikov nam je podal sedaj po vrnitvi nekaj 'itisov s pota in iz mesta olimpijade. Jugoslovenska delegacija se je peljala preko Beljaka, kjer jc bila od zbranega ob« "Instva na peronu b.irno pozdravljena Bo« 'o oblečene dcklice telovadnega društva v ■V-Ijaku so zapele internacionalno pesem, neki govornik pa ie imel pozdraven nago« vor, za katerega se je zahvali! g. Eržen iz Maribora Imrnom občine je pozdravil ju» goslovenske delavce bel jaški župan dr Po« meroli (sociialist). Odgovoril mu ie g. Mi« hevc iz Liwb!iane in se mu zahvalil ta čast« ni sprejem. R"liačani so imeli za Jugoslove« ne že pripravljen vagon, ki je bil ves v ven« cih: na obeh straneh so bile pritrjene table okrašene z rdečimi naglji in napisom: Jugo» Slavie. Pot jc šel naprej in na vseh večjih po» staiah je delavstvo, pa tudi ostalo občin« stvo Jugoslovene navd išeno pozdravljalo, zhsti v Gastcinu. kjer imajo danes socijali« stičnega župana. Gastein ni več tisti, kot ie bil svojčas, ko se je pričel tam človek '•ole pri baronu, grofu in knezu in so se vt« f-I- ob raznih prilikah samo kron*ne glave. Po krasnih hotelih in divnih vilah vlada m'r in praznota Skoro enako je tudi v Bad. Ciasteinu. V Solnograd'1 se je dogodil maj. h-n incidcnt. Neki nemški nadutež je vzkliknil: »Was. auch dieses Sauvolk will cich in Dertschland zeigen?» Toda železni, 'arji »o ga takoi odločno zavrnili, nakar sc ie potuhnjeno odst-anil. V A"gsb^rgu se ic zbralo na tisoče delavstva na kolodvoru, ki so viharno pozdravljali Jugoslovene. Mesto Frankfurt menda še ni bilo J v tako pramični obleki, kot pri dclavfl olimpijadi. Ni bilo skoro hiše, da ne bj 9 la odeta * zelenjem in da ne bi vihrtijB poslopja zastava. V kolodvorskem vcsl bulu so plapolale zastave vseh narodov. zovi cestne železnice, ki vozijo križtm I kražem, so bili natlačeno polni rsdostr;J ljudstva. Olimpijada je bila veličastni lovadbi in drugim športnim prireditvi^ 1 prisostvovalo na tisoče in tisoče ljudi pl staviii so se v prvi vrsti Finci, zaostajali I tudi niso Cehi. Omenjeno bodi. da je 1 stopilo pri športnih prireditvah okrog Čehov, ki so imeli svoje lastne šotort 1 tudi kuhinjo. Sprejeli »o pa brezplačno tul Jugoslovene. ■ V pondeljek sc je vršil na mapsr-J banket, na katerega je povabil župan d vsake narodnosti po enega delegata JU(jB slovene je zastopal g. Mihevc iz LjubljuB ki je spregovoril pri napitnici: »Gospod -I pan, prijetno smo presenečeni, da nas sp-fl jema nemško bratsko delavstvo tako n-fl srčno. Ne najdem skoro besed, da bi w merno zahvalil. Olimpijada je pokazala, M je amerikanska, angleška, francoska, ps -I di nemška kapitalistična morilna tehciS preslaba, da bi razbila proletarsko solitisB nost. Zahvaljujem se gospod župan v i-fl nu jugoslovenske delegacije za veličait* sprejem in gostoljubnost in bodite uvert da bomo svojemu narodu poročali o vsefl in lepem kar smo pri Vas videli in Banket se je vršil v »cesarski* dvoran':. I kateri Je bil kronan prvi in po«lej vsi d J ški cesarjL 1 Odhod Pavle Vidrove iz Ljubljene S rijo je zadela zopet težka izguba. Park vfl drova ena njenih najboljših igralk ra^iM Ljubljano ter se preseli stalno na Čt-h <1 vaško. Njeo odhod ne pomeni nmo u ■ rijo nenadomestjivo izgubo, temveč z« naš mladi h a ženski šport. Pogrešali jo H mo vedno pri sestavah ljubljanske reprr:«B tance za katere bo le težko najti nadcr.fl stek. Bil« je vseskozi navdušena nirijackB priljubljena ne samo med svojimi tovin* cami, temveč med vso »portno javnorB Aktivno se je udejstvoala predvsem t r.a zenl, lahki atletiki ter smučanju. Nastop« je za barve svojega kluba štiri leta. Igra« je jako uspešno v 21 tekmah, večinoma >1 branilka in krilka.. Nastopila je večkrat J di reprezentativno za LJubljano. Ob njene« odhodu ji kličemo krepki »portni Z-.ir;"* ter na skorajšnje svidenje. 8 Hazena druiina S. K. Ilirija v .Muri® Soboti In Mariboru. V »obato dne 15. t J igra družina Ilirijo prijateljsko tekmo I mlado agilno družino S. K. Mure v Muni« Soboti, v nedeljo 16. t. m. pa nastopi t V J ribani proti novoustanovljeni družini H pida. I ln ternaci jonalna avtomobilska Vrhnika.Logatec, ki bi se imela vršiti iM 16. avgusta odpade vsled raznih tehničr® ovir, ki so se pojavile v zadnjem času. P* ka se bo vršila drugo leto v povečanem ofl segu. Za Avtomobilski klub: tajništvo, I Diskvalifikacija Hoffa preklicane veška lahkoatletska zveza je preklicala tLfl kvalifikacijo znanega lahkoatleta Hoffa. ■ Zanimiva otvoritev kopališča V efl kem kraju v Braunschweigu je bilo te cM otvorjeno novo kopališče. Župan kraja, 9 gar ime je menda namenoma izpuščeno. ■ imel v polni «dresi>, t. j. fraku, cilindru slavnostni govor. Po končanem gOToru m oblečen kakor je bil, skočil v bazen m :l kot prvi preplavaL Aplavza ni bilo kom'1 Prvensf\'o lahke atletike v Nemim Včeraj in danes se vrše v berlinskem ffl dijonu lahkoatletska prvenstvena tekmo** nja Nemčije. Boji bodo vsled ogromne kj kurenco zelo zanimivi. Na rezultate s« 1 povrnemo. I Seja sportno>razstavnega odbora k Si v pondeljek dne 10. t. m. ob po! 9 I zvečer v damskem salonu kavarne F.rr,o-> Prosimo zanesljive udeležbe s strani odbornikov in referentov. i S. K. Ilirije rezervno nogom. motf-i nastopi danes ob 16. proti Slovanu v »!t=l či postavi: Novak.Verovšek, Jenko«Kref I Korbar, Kušar«Draksler, Kos, Pevalek I Žitnik, Kreč II. — Načelnik. I Junlorska pokalna tekma med Herrl som in Marsom se odigra danes ob 9. čl poldne. ,1 LLAP. slulbeno. V pondeljek, dne J t. m. ob 21. važna seja upravnega or>,l v damski sobi kavarne Emona Polnošftrj na udeležba gg. odbornikov neobhodno » trebna. Točnost — častna dolžnost P«! sednik. J S. K. Jadran sklicuje za pondeljek J t. m. ob 20. uri v gostilni pri Breskvarl (poleg igrišča) sestanek vseh članov lankl atletov. Ker je sestanek velike važnosti 1 poživljajo člani, da se istega sigurno udi leže. — Tajnik. I Damska sekcija S K. Ilirija Tremi z.a tekoči teden je odrejen sledeče: V dcljek: hazena za vse. V torek: lahka*:! tika za atletinje, hazena za: Cerkveni Jermol Mil.. Schweiger Erna, Koch L O1! bek. V sredo: hazena za vse. V četrti lahka atletika za atletinje, hazena kvenik, Jermol Mil "-hweiger Erna. Orl bek, Koch L Narc - članicam, | se treningov polr,. udeležuje! Proti vsem. ki izostanejo ningov zadostnega vzroka se bo najstrožje f^s J palo. Za tekme dne 15. in 16. t. m v j Vi ski Soboti in Mariboru pa bo objavi postava v prihodnjih dneh v garderobi, -j Načelnik. 1 S. K. Sloim. Sestanek vseh noč šev se vrši v torek 11. t. m. ob 8. uri H čer v restavraciji Llovd na Sv. Petra Sestanka se morajo brezpogojno vsi člani nogometne sekcije, ker sc o" I sestanku reorganizirala sekcija, ter doio«-! moštva. Kdor se sestanka ne bo udelcJ se ga pri bodočih jesenskih prvcnstvco1! tekmah ne bo upoštevalo. ' Jaz se vrnem .«. Jaz se vrnem na letovanje. Ze vidim, tam izhajam ceneje, kaj pravim — zastonj. Staro sem poslal na morje zaradi morskih volkov, sam pa ljubim mir in sem se podal drugam. In kako sem fivel! Spania in solnca, dobre špiže in kaplje, kislega mleka in še deklet povrhu. da sem se prevzel od miiote in ugo- jenosti ... ^ ^ Zdai pa? V Ljubljani? Stare še ni. pa si špižo pregrevam sam in zraven pre-vžitkuiem po gostilnah. To je neumna (n draga reč Mar bom zajtrkoval pasi-rano mleko, ki ga je toliko, kakor za naprsnik, po 14 kron? Ko sem se ga tam na letovišču lahko na tešče nalo-kal ceneje cele litre! In sparjeni cvicek naj požiram, ko sem se navadil kar na obokane hladne kleti! Pa sladoled — jaz ga sicer ne prebavliam — ampak stara mi piše. da .ie ob morju pol cenejši torej nemara še cenejši kakor ona piše! In špacira! sem po tistih lepih gajih brez spotike, četudi ne sam — tu v Ljubliani pa naj si polomim zdrave noge. ko ie vse razorano, kakor včasi v Galiciji?! In Ljubljančani me gledajo, zakaj da sem zrejen v tej vročini in zakaj se ne brijern. Prosim vas, kie pa naj jemljem za olepšavanje? Le šest kocin mi pozama na bradi, brivec mi jih zaračuna po dinariu. in če mi jih istotoliko odštu-ca še nad tilnikom, plačam dvojno ceno. ker je sobota. Dvajset dinarjev za 12 krtcin _ toliko zame niso vredne. Na letovišču se nisem bril in lepšal, pa kako so me obrajtali! Sploh, jaz se vrnem na letovišče. Stare še ni; četudi pride, me ne bo pogrešala. Tam bom dalje prebiral knjige, užival vse poceni s kislim mlekom in dekleti vred — in pisal. Saj to je tudi tisto: če v Ljubljani kaj napišem, me zapro. da bom črn. O. jaz že bežim, jaz se vrnem na letovanje . . . Servus. pri-tiskovni zakon! Pika. * Vojni minister zbolel. Vojni minister General Dušan Trifunovič je težje zbolel. * Svetozar Pribičevič r Dubrovniku. V zvez! z akcijo SDS w Bosni ta Dalmaciji je minister n. r. g. Svetozar Pribičevič prošlo sredo prispel v Dubrovnik. Danes, v nedeljo t>o imel javno zborovanjev Mostarju, na katerem bo obrazložil politično situacijo in vzroke, ki so dovedli do razpada Nadjonal-nega bloka. * Proslava tridesetletnice prometnega društva na Bledu, kl bi se morala vršiti danes, je preložena za 14 dni, t. J. na nedeljo, 23. t. m. Spored ostane nespremenjen. * Ž ljubljanske univerze. Na teološki fakulteti ljubljanske univerze je redni profesor biblije starega zakona dr. Matija S 1 a -vič pomaknjen v 2 skupino I. kategorije. * Pošta Krapinske Toplice podržavljena. Pošta v Krapinskih Toplicah je bila dne 14. Jvnija podržavljena in od tega dne dostavlja vrednostna pisma nakaznice z zneski vred na dom. Vsled tega mora pošiljatelj pošiljke, kl so namenjene v Krapinske Toplice, plačati poleg drugih pristojbin tudi dostav-rino oziroma Izplačnino. * AH smejo pošte ob narodnih prireditvah Izobešatl zastave? Na vprašanje poštnega ravnateljstva, ali se smejo na pošt. poslop-Sh razen ob državnih in narodnih praznikih tudi ob drugih slavnostnih dneh in prireditvah !zobt:-'t! zastave, je ministrstvo odgovorilo z odlokom št. 36.093 z dne 18 junija 1625. da smejo pošte tudi ob proslavah splošno narodnega značaja na poslopjih kjer so nastanjene, IzobešatI zastave. * Kongres uradniškega Saveza. V drugi polovici tekočega meseca se bo vršil v Beogradu kongres uradniškega Saveza, ki bo razpravljal o težkem položaju, v katerem se nahajajo uradniki. * Pozor lastniki motornih vozil. Podpisani odbor naproša vse one, ki imajo kak mo-tocikl prav starega tipa, da javijo takoj na naslov sportno-razstavnega odbora vrsto ta starost motocikla. ker bi odbor rabil star in zanimiv motocik! za športno razstavo. Stroške dovoza in povračila bo odbor povrnil. Sportno-razstavni odbor, naslov Goreč, Ljubljana. * Iz farmacevtskih krogov, čez mesec dni začno zasedanja V. kongresa »Saveza apotekarskih saradnika u kralj. SHS«. v Mariboru. Ker je to prvi farmacevtski kon-sres v našem mestu, je razumljivo, da vlada zanj v vseh strokovnih krogih veliko zanimanje. Med najvažnejšimi točkami dnevnega reda bo vstop našega saveza v Mednarodno unijo kondicijoniraiočih asistentov v tujih zemljah, da pošljejo svoje delegate. Ostale priprave za kongres se približujejo koncu. * Mednarodni kongres kaznllnFšklh strokovnjakov. V Londonu se otvori te dni mednarodni kongres kaznilniških strokovnjakov. na katerem se bodo pretresala razna vprašanja o kaznjencih s socijalno-kriminalnega in pedagoškega stališča. Na tem kongresu bo sodeloval tudi naš delegat univerzitetni profesor dr. Josip Silovič. znani krinrnalist in predsednik Narodne zaščite v Zagrebu. * Gg. gimnazijski In realčni maturanti lz L 1900 se vljudno vabijo na praznovanje 25 letnice mature dne 2. oz. 3. septembra. Prijave sprejema in informacije daje dr. Fr. Cerne, direktor Mestne hranilnice v Ljubljani. * Nova carinska tariia. ki bo obsegala l.) Predlog zakona o obči tarifi z uvoznimi tn izvoznimi carinami. 2.) Odločbo, s katero se odrejajo, odnosno znižujejo minimalne stopnje carin na predmete iz nekaterih tarifnih številk uvozne tarife. 3.) Odločbo glede onih predmetov, na katere se ne pobira uvozna carina. 4.) Odločbo o stopnjah tare, ki se odbijajo ob uvozu na Inozemske proizvpde. 5.) Razpis (navodila), kako naj se uporablja pTcdlog zakona o obči carinski tarifi z uvoznimi in Izvoznimi carinami. 6.) Razpis o postopniku za odgon živine čez carinsko črto na pašo ta prezimovanje. 7.) Razpis glede uporabljanja ugodnosti iz pripomb in opazk k tar. št. 5 pod 2.. 25., 29., 57., 86., 202., 217., 445., 470., 548., 588. in občih opazk k XV. de.lu pod 4. in 5. uvozne tarife predloga zakona o obči carinski tarifi, bo izšla v par dneh v založništvu YERC (Yougoslave Express Rčclame Compnny), Ljubljana, Kongresni trg 9. (na vogalu Kino Matica), kjer se sprejemajo tudi naročila. * Izpremembe v državni službi. Službene Novine obavljajo: Dr. Stanko Bevk, bivši šef prosvetnega oddelka v Ljubljani, je imenovan za inšpektorja srednje ta strokovne nastave pri prosvetnem oddelku v Ljubljani v 3 skupini I. kategorije. Knjižničar državne licealne knjižnice v Ljubljani dr. Jos. P u n-tar je lz 7. skupine pomaknjen v 6. skupino I. kategorije. Nadalje sta napredovala Anton Koželj, profesor na ljubljanski realki, v 4. skupino 1. kategorije, Peter Zrni-t e k, profesor na istem zavodu, pa v 5. skupino I. kategorije. * Novinarske železniške karte. Centralna uprava nam sporoča, da je treba vse novinarske karte zamenjati. Uredništva naj pošljejo svoje karte čim prej s kratko, kolko-vano prošnjo za zameno na g. Č a d j e v 1-6 a, šefa kabineta ministra saobračajd. Navedejo naj točno adreso, komu naj se nove karte pošljejo, ta frankirano kuverto. — Predsednik. * Iz državne službe. Kakor javlja »Uradni Ust« je dr. Vladimir Vidmar na podlagi razsodbe državnega sveta preveden za tajnl-pa podružnice poštne hranilnice v Ljubljani v 6. skupini I. kategorije. * Odlikovanje gospe Leposave Hrlstičeve Predsednik francoske republike je gospo Leposavo K Hrističevo, podpredsednico »Društva prijateljev Francije« odlikoval z vttežkim križcem častne legije. V pismu, s katerim je francoski poslanik na našem dvoru naznanil odlikovanje gospej HrističevL, Izjavlja g. GrenaTd. da Je vlada francoske republike želela s tem odlikovanjem izkazati svoje priznanje plemeniti inspiraciji, ki jo je gospa Hrističeva širila v »Društvu prijateljev Francije« in pri vseh manifestacijah za francosko-jugoslovensko prijateljstvo. * Glavna skupščina UJU v Subotici Po-verjeništvo UJU v Ljubljani nam sporoča: Glavne razprave na skupščini v Subotici so sledeče: 1. Zakon o osnovnih šolah. 2. Učiteljske šole in izobrazba. 3. Šolsko nadzorstvo ta nadzorniki. — Skupščine so se dolžni udeležit! vsi člani glavnega odbora, vsi člani ožjega sosveta poverjeništva, vsi predsedniki okrajnih učiteljskih društev in tzvoljeni delegati ali namestniki. Zaradi prenočišča se morajo vsi ti prijaviti do 10. t. m. Poverjeništvu UJU Ljubljana. * S praške univerze. Češkoslovaški minister prosvete je odobril sklep profesorskega kolegija, da se gospa dr. M. P a u 1 o-v a pripusti kot privatna docentka za splošno zgodovino vzhodne Evrope in balkanskega polotoka na filozofski fakulteti praške univerze. * Himen. V mariborski stolni cerkvi se je prošli četrtek učitelj g. Vladimir V o g 1 a r poročil z gospodično Darinko Hercegovo. * Električna centrala v Somboru. Mestna občina Sombor v Vojvodini je razpisala natečaj za gradnjo električne centrale. Doslej sta poslali ponudbe Jugoslovenska tovarna Ganz ter Maks Daniel v imenu nekega konzorcija ameriških veleindustri.ialcev. * Ameriške vojne ladje v Gružu. V četrtek zjutraj so priplule v gruško pristanišče pri Dubrovniku tri vojne ladje Zedinjenih držav severne Amerike. Ladje ostanejo mesec dni v naših vodah. * Hotelir Avguštin Zajec — 50 letnik. Danes praznuje g. Avguštin Zajec hotelir na Blejski Dobravi v bivšem hotelu Stol svojo 50 letnico ter obenem 25 letnico kot gostilničar. Kot zaveden pobornik v gostilničar-ski stroki je bil jubilant dolgo vrsto let odgovorni urednik stanovskega glasila »Gostilničarja«. Jubilant je brat g. Alo.izii Zajca lastnika hotela Bellevue v Ljubljani. Želimo mu boljše bodočnosti in vztrajanja v borbi za njegove Ideale. Se na mnoga leta! — Tovariši. * Davčni zaostanki v Sloveniji. Finančna delegacija objavlja uradno': Davčni zaostanki, ki so že v prvem kvartalu tekočega leta dosegli znatno višino, se v drugem ne samo niso znižali ampak še povečali. Apel ki ga ie nas'ovila delegacija začetkom aprila po časopisju na publiko, da naj prostovoljno izpolnjuje svojo eminentn-o državljansko dolžnost ter prihrani sebi sitnosti ta stroške, finančnim organom pa odij prisilnega Iztirjanja. je torej ostal brez uspeha. Delegacija v poslednjem trenotku še enkrat ponavlja ta a ' Ker pa vsled nerednega pritoka sredstev že Itak mora zapostavljati različne, deloma prav nujne izdatke in je njena službena dolžnost, da skrbi za točno blagajniško poslovanje, je naročila davčnim uradom, da naj zlasti proti očitno malomarnim ta upornim davkoplačevalcem pod lastno disciplinarno odgovornostjo porabijo vsa sredstva, ki jih nudi zakon da se dospeli davki vplačajo. Odredila je tudi kontrolo eksekucijskega poslovanja po svojih organih. Delegacija prosi vse samoupravne za-stope, zlasti pa občine, ki jih je finančna uprava dosedaj vedno z največjo liberalnostjo podpirala z akontacijami na doklade, da naj tudi od svoje strani že v lastnem m- izsotovljene obleke lfZ A C H E R LI K" v originalnih steklenicah edirto sredstvo proti muham in vsem drugim mrčesom. Dobi se povsod. Parite na ime „£ACHERLIN"! teresu vplivajo na prebivalstvo, da redno zadošča svojim davčnim obveznostim, ker se jim bo v danih razmerah samoobsebi-urnevno moglo predkazati samo toliko do-klad, kolikor so z vplačili kriti dospeli državni davki. * Iz Rogaške Slatine nam poročajo: Dejstvo, da število gostov tudi v avgustu še raste, dočim je doslej doseglo višek vedno že koncem julija, razložijo najbolje gosti sami: od dne do dne so odlašali z odhodom z doma. da se prej vreme ustali, naposled pa so se vendar morali odločiti, ako se za letos niso hoteli odreči lečenju in oddihu. — K »Jutrovim« poročilom o slavnostnih dnevih v Rogaški Slatini o priliki zborovanja Jugoslovensko-češkosiovaških lig in sokolskega zleta naj še omenimo, da je zbudil prav posebno občudovanje In navdušenje mrogoštevilnih posetnikov nedeljske popoldanske telovadbe (od »Slatidskega doma« do Solnčnega kopališča je bilo vse črno ljudi) nastop naše vo;ske iz Celja. Kakšne postave, kakšna čudovita skladnost v vseh kretnjah, kakšna gibčnost! Siika je bila tako mogočna, tako lepa, da so pozabili na vse drugo celo inozemci ln se pridružili fre-netični pohvali. Pa tudi kmečkemu prebivalstvu zaleže tak pogled več od še tako gorečih besed, (zborno je telovadila tudi »civilna armada« osobito gostje Iz Celja so z vajami na orodju naravnost presenetili. — Ta teden smo imeli dva prvovrstna koncerta; v torek gospoda Riiavca, v četrtek mladega virtuoza g E. Oertler.ia iz Budimpešte. Gospod Rijavec je dosegel popolnoma razprodano dvorano In uspeh, kakor je že njegova pravica Ime komaj dvajsetletnega violinskega virtuoza Gertlerja si lahko vsakdo zabeleži: brezdvomno nova velika zvezda na mednarodnem obzorju. Ne samo, da v vsakem oziru simpatični umetnik svoj Instrument popolnoma do konca obvlada, (kako bi sicer zmogel Paganinija s temi nemogočimi težkočamil). kažejo i njegove lastne skladbe za tako mladega človeka fra-pantno globino, a njegova Dvofakova »Humoreska« nam ostane za vedno nepozabna. Oba večera, posebno zadnji, ko je spremljevalec prav moral iz rezerve, sta dala priliko tudi g V. Bizjaku, da pokaže vse svoje mojsterstvo na klavirju. * Četrtinska vozna cena za dijake, člane Ferljalncga Saveza. Gospod minister za promet je z odlokom M. S. Štev. 21199 z dne 5. t. rrč odredil, da morejo uživati dijaki člani Ferijalnega Saveza četrtinsko vozno ceno za svoja potovanja po železnici odslej le na podlagi nakaznic, ki jih smejo izstavljati oblastne direkcije na prošnje, kl so predložene poto-n šolskega vodstva onega zavoda, čifth dnaki so ti člani. Na osnovi ferijainih legitimacij brez nakaznic od direkcije. se pri blaga-nah ne more več kupi-piti četrtinskfh kart. * Slovenski biografski leksikon izide v 6 zvezkih do konca 1926 Naročniki celega leksikona plačajo aH Din 500 takoj ali 90 Din 73 posamezni zvezek. Naročila vzame in oddaja prvi zvezek založnica Zadružna (».r><—«-'."-ska •>a"!'a v in mene po-dri! * Akcija za odpravo potn'h listov. Švicarsko ministrstvo za pravosodje je izdelalo načrt zakona, s katerim se odpravijo potni listi in njihovo vidiranje za potovanje v Švico. Tudi avstrijska vlada ie pri sosednjih državah sprožia predlog, naj se odpravi vidiranje potnih listov. Italijanska vlada je že izjavila, da v načelu sprejema ta oredlog. Med Avstrijo in Nemčijo je vprašanje vizumov že urejeno ter je vidiranje potmh lismv že odpravljeno. * Krapinske Toplice. Cijena stanovima od 16. avgusta dalje za 25% snižene. Državni činovnici. invalidi, penzioneri itd. uživaju 50% popust. Od I septembra dalje cijene kLpkama isto za 25%, dotično za 50% sni-žt-ne Prijave za dolazak prima I obavijesti daje kupaHštna uprava Krapinske Toplice. * P. n. gostom v Rogaški Slatini priporo-:am n-i-ndr-- r-gnvVri .lekič v Rog. Slatini za nakup raznega blaga * Mlarfnska organizacija »Edinost«. Ustanovni občni zbor »Fdirosti« v Tržiču je radi 'ehmčnih težkoč preložen na soboto 15. t. m. in se bo vršil v salonu g. župana Lončarja ob II. dnp. Popoldne se bo vršil skupni izlet na planino Kofce. ki se ga lahko »deleži vsak prijatelj naše misli. * Zvca delovodij Industrijskih uradnikov ta Slovenijo vjbi svoje člane kakor tudi prijatelje na kongres, ki se bo vrši! dne 15. t m. v Kamn:!:u. Odhod iz Ljubljane ob 7 55 z glavnega kolodvora. 1604 * Pri zaprtju, motenju prebave in konge- tijah se vzame zjutraj na tešče kozarec Prane Jožcfove grenčice. Po na klinikah za notranje bolezni nabranih Izkušnjah je ■c ln-"efnva grenčica izredno prijetno odvajalno sredstvo. Dobi se v vsaki lekarni. drogeriji in trgovini z mineralno vodo. 364 * Stenico], najboljše sredstvo proti stenicam. Glavna zaloga drogerija Ante Kane. sinova, Ljubljana. Židovska ulica 1. * Kdor ne more, da bi se pogosti! s »Pe-katetami« ob delavnikih, ta naj si jih privošči ob nedeljah in praznikih. Na Izbiro je mnogo vrst, ki se dobe po vseh trgovinah. * Požar v Ločah. V noči dne 5 t. m. je Izbruhnil v gospodarskih poslopjih posestnika lesnega trgovca Mihaela Essicha v Ločah pri Poljčanah požar, ki se je razširil z veliko nagPco. Reševalo se je kar se ie moglo. Na kraju nesreče se ie nabralo precej domačinov, ki so se požrtvovalno udeleževali pri rešilnih delih. Nad glavami iiri je prasketalo in pokalo, a ljudje se niso strašili tpmrvpč so pogumno delali naprej. Loški ta poljčanski gasilci so »e JnnaSki borili z ognjem in se je njihovemu trudu za-bvaltil, da se ni podrl strop nad stanovalci edina streha pogorelcev. Pogorela so gospodarska poslopja in ž njimi vsa krma za živino ter žito. Iz prejšnjega lepega gospodarstva so nastale razvaline. Rešene predmete so znosili k sosedu g. Stojanu, pri čemur so največ pomagale gdč. Posek, Pau-scher, Flech, gospa Kradsdorfer in gospice s pošte. Obitelj se vsem pomagalcem prisrčno zahvaljuje. * Divje svinje so se razpasle v okolici Sv. Mohorja v revirnih loviščih g. dr. Roša, župana v Laškem. Kakor pripovedujejo tamkajšnji pastirji, vodi ena svinja 6, druga 9, tretja pa 10 mladičev, ki delajo na poljskih pridelkih znatno škodo. ♦ Otroc! zanetili požar. V Kostrevnici pri Litiji so otroci, igrajoč se z vžigalicami zažgali Žagarjev kozolec, napolnjen s požeto pšenico. Na pomoč so sicer prihiteli gasild iz Smartna a bilo je prepozno, ker je kozolec že tekom četrt ure pogorel do tal. Iz Ljubljane u— Pevke In pevci .Ljubljanskega Zvona«. V pondeljek dne 10. t. tn. zvečer skupna vaja. Gotovo vsi In vse! — Odbor. 1615 u— Parastos za pokoj. Jankom Modlcem se vrši danes ob 11. uri dopoldne v pravoslavni kapelici vojašnice vojvode Mišiča. u— Kolesarsko in motociklistično društvo «Sava» v Ljubliani vabi člane ln članice, da se udeležijo danes Izleta v Domžale o priliki proslave trga. Zbirališče popoldne ob pol 2. uri na Sv. Jakoba trgu. u— Diplomo splošnega kroienia le dobil na mednarodni akademiji London, Pariz, Frankfurt, S. Potočnik, lastnik konc. krojne šole v Židovski ulici 5, LJubljana. Obenem ga Je mednarodna akademija imenovala svojim članom. S tem Je postala Imenovana šola mednarodna in imajo izpričevala omenjene šole veljavnost v inozemstvu. Diploma Je razstavljena v specijalni papirni trgovini S. Babka na Aleksandrovi cesti. u— Zdravstveno stanje v Ljubliani. Glasom zdravstvenega Izkaza mestnega fizika-ta se Je v dobi od 1. do 7. avgusta rodilo v Ljubljani 34 otrok (12 moškega, 22 ženskega spola), med temi 2 mrtvorojenčka, umrlo pa ie 11 moških ta 10 žensk, skupaj torej 21 oseb ta sicer: 6 oseb za Jetlko, 3 za rakom, 2 za trebušnim legariem, 1 za davi-co, 1 za boleznijo na srcu, 1 za pljučnico, 1 za novotvorbo, 1 vsled nezgode, 5 oseb pa vsled drugih naravnih smrtnih vzrokov. Izmed umrlih Je samo 1 oseba dosegla starost nad 70 let. Na nalezljivih boleznih ]e obolelo 5 oseb: 2 na legarju, 1 na škrlattaki, 1 na davici in 1 na dušljivem kašlju. u_ Mestna Orjuna Ljubljana priredi ob času ljubljanskega velesejma v soboto dne 5. septembra v areni Narodnega doma družabni večer z bogatim sporedom. Na to opozarjamo že v naprei posebno zunanje člane in prijatelje našega pokreta. 1601 u— Policijske prijave. Od petka na soboto so bili prijavljeni policiji sledeči slučaji: 1 tatvina, 1 sum tatvine, 1 izgred, 1 popad od psa, 1 pridržana najdenina, 5 prestopkov cestnega policijskega reda In 1 prestopek obrtnega reda. Aretaciji sta bili Izvršeni 2 in sicer: 1 radi prodajanja saharina in 1 radi beračenja. u— Velik srečolov bo dne 15. avgusta na vrtni veselici mestne Orjune Vič - Gltace. Srečk bo obilo In lepih, tako da bo vsak, Se se bo le malo potrudil, deležen dobitkov. Čisti dobiček srečolova je namenjen brezposelnim članom naše organizacije. Veselica se bo vršila na sokolskem letnem telo vadižču na Viču ob Tržaški cesti, kakor smo to že naznanili. u— Danes, dne 9. avgusta vsi člani gospodarskega ta izobraževalnega društva za dvorski okraj kakor tudi somišljeniki JDS k .Oblaku, na Tržaško cesto, kjer se vrši L dvorski sejem. 1612 u— Mestna elektrarna ljubljanska Je otvorila na Mestnem trgu poleg magistrata razkošno urejeno lastno prodajalno, kl Je v kras njeni okolici. Opozarjamo na inserat v današnji številki našega lista. 1608 u— Danes popoldne ob 4. uri pri Pavšku na Martinovi cesti koncert. Dobra vtaa !n izborna kuhinja s konkurenčnimi cenami. u_ Orjuna Sv. Jakob - Trnovo Ima v sredo dne 12. avgusta ob 8. uri pri Kavčiču, Privoz 4, plenarni sestanek svojega članstva. Vabimo in pozivamo celokupno članstvo, da se sestanka v velikem številu udeleži. — Odbor lz Maribora a— Kaj vse kradejo. Na vrt vrtnarja Herzmanskcga ob Večni poti se Je splazil v noči na 4. avgusta nepoznan tat ter mu odnesel 50 Din vredno rožo asparagus, dne 6. avgusta pa Je tat prišel znova ter odnesel z domačega dvorišča 10 metrov ograje v vrednosti 300 Din. a— Palsčo Pokojninskega zavoda na Kra Ija Petra trgu bodo začeli že ta mesec z! dati. Po dosedanjih projektih bodo znašali ;tavbeni stroški okrog 7 milijonov Din. Poslopje bo imelo na strani proti meitu troje nadstropij, proti koroški progi pa dvoje s skupno 26 stanovanji, in sicer dvoje stanovanj s 4 sobami, 18 stanovanj s 3 sobami, troje stanovanj z dvema sobama ln enim kabinetom, dvoje stanovanj z eno sobo ta kuhinjo; 10 sob pa za samce. Razen tega bo v pritiičju devet trgovskih lokalov, pet skladišč ta še prostori za gostilno s pripadajočim stanovanjem ter s hlevom za tuje vozove. Resni reflektanti se lahko že sedaj pri Prkcjninskem zavodu pogodijo glede velikosti in kakovost: lokalov. Poslopje bo baje še to Jesen pod streho. a— Kolesar med tremi avtomobili. Naše straže bodo morale avtomobilske vožnje zlasti na državnem mostu strožje nadzirati. Včeraj bi se bila skoro zgodila usodna nesreča, ker se avtomobili niso podredili predpisanemu voznemu rtdu. Proti poldnevu, ko je bil promet najživahnejši radi sobotnega tr<;a, se je pripeljal 18-letni dijak državne realke Pavel Ledinek iz Radvanja v Maribor, kjer jc hotel iti k zdravniku. Na držav- nem mostu pa Je prišel naenkrat med tri tovorne avtomobile, katerim se ni mogel nikamor izogniti. Preden se je znašel v položaju, ga Je avto pograbil, vrgel na tla ia vlekel s seboj po mostu. Sele s klicanjem so ustavili ljudje avto. Dijakovo kolo Je bilo čisto polomljeno, fanta pa so prepeljali v bolnico, kjer so ugotovili, da je dobi! po naključju le lahke poškodbe. Več kot od bolečin pa je ubogi dijak prestal od strahu, ko ga ie drveči avto poleg kolesa vlekel po mostu. Ta slučaj Je menda zadosten opomin za strožjo kontrolo voznega reda ca tako prometnem kraju kot je državni most a— Mariborski pevci r okolici. Danes v nedeljo pohiti poleg včeraj JavlJenih pevcev tudi pevsko društvo Primorcev »Jadran* v Limbuš. Pevci «Lune» iz Krčeviaa pa se napotijo v Svečtao. a— Telefonski promet Maribor - Trst Otvorjen Je telefonski promet med Mariborom in Trstom preko Ljubljane. Pristojbina za govorilno ednoto znaša 2.20 ziat. franka ali 33 Din, za nujne pogovore pa trikrat toliko. h Trbovelj t— Težave lastnikov vtnotočev. Pred par dnevi Je bila pri srezkem glavarstvu depu* tacija, obstoječa iz več lastnikov vinotočev v trboveljski občini, ki se je pritožila proti odloku, da se morajo zapirati vinotoči že ob 7. zvečer. Na glavarstvu so zvedeli, da je izdal dotični odlok veliki župan ljubljan« ske oblasti, zato so sklenili lastniki vi not o čev, da sc bedo obrnili nanj s posebno vlo« go, v kateri mu bodo pojasnili svoje stališča in zaprosili z a ukinitev omenjenega odloka,1 ki Je že nekaj mesecev v veljavi, na kate« rega striktno izvrševanje pa so začeli pazit} šele v zadnjem času. ; t— Eksploatacifa Trbovelj. Informirani smo, da se snujejo v Trbovljah razne druž« be v svrho konkurence t domačimi pod« jetji; njih iniciatorji niso niti naši držav« Ijani, ki pa imajo kljub temu velik apetit do našega denarja. Skoraj neverjetno se to sliši, pa je vendarle res. Vendar upamo, da tujcem ne bo šla pšenic« v kiasje, ker »o i« vedno v veljavi zakonski predpisi, ki sc na/ naša jo na take in podobne zadeve. t— Otvorjen obrat v opekarni. G. Jož« Hauk, podjetnik iz Burgenlanda, najemnik rudniške opekarne, je pričel z obratom ▼ njej 15. julija t. 1. Kakor Je znano, je bilo ustavljeno njeno obratovanje iz različnih vzrokov pred več meseci. t— Kanalizacija potoka Nenadni naH* preteklo nedeljo je pokazal, da ne ustreza svojemu namenu sedanja kanalizacija v L<* kah, ker je bila Izpeljana vsa voda s Tere» zije in Posetja vanjo, radi česar je bila vsa cesta preplavljena in jo je pri hiši g. Pera spodjedlo za 30 do 50 cm. Pri g. Vranešiču je pred hišnim pragom odneslo vso zemljo in voda je udrla na vrt, ki je bil preplav« ljen prav tako kot vsi vrtovi na levi strani ceste od g. Pera navzdol. Ob takih prilikah nikakor ne gre, da bi se mašil kana!, kako« se je to storilo pri g. Bohu, tako da ni mo« gla voda odtekati s ceste in so ga morali sosedje odmašiti. Na mestu je torej, da bi dobili v Lokah kanalizadjo potoka s taki« mi cementnimi cevmi, kakor je izpeljana od Terezije do g. Floreninija v Petelinovi vasi. Iz Primorja • Protest poslanca Besednjaka radi pre* povedi učiteljskega Izobraževanega tečaja v Sv. Luclfi pri Tolminu. Državni poslaneo dr. Engelbert Besednjak, član rimskega pat lamenta, je poslal povodom prepovedi uči« teljskega tečaja v Sv. Luciji pri Tolminu notranjemu ministru Federzonlju v Rim protestno brzojavko naslednje vsebine: »Dvigam odločen protest proti samovoljni in nezakoniti prepovedi vzgojesiovnega te« čaja slovenskih učiteljev v Sv. Ludji pri Tolminu in prosim osrednjo vlado, naj Izda potrebne ukrepe proti neopravičljivemu po« stopanju goriškega podprefekta.» Če bo ta protest kaj zalege!, so bo kmalu pokazalo^ • rGoriška Straža* ln cNovice* zoplenjet ne. Tržaška prefektura je že zopet zapleni« la »Novice«, v Gorid pa je zapadla za« plembi »Goriška Straža* radi članka »Naš iredentizem«, katerega jo napisal dr. Bite2» nik. 7 • Tečaj za občinske tajnike. V aredo 'sa je bil v Gorici otvoril tečaj za občinsko tajnike. Udeležnike tečaja }e pozdravil ■ kratkim nagovorom prof. Vierthalcf, nakar Je predaval prof. Perne o italijanskem jav« nem pravu. Tečaj bo trajal štiri mesece. • Svojemu nezvestemu ljubčku je prere» zala vrat z britvijo 20 letna v^grdeljiea De« metrija Menozzi iz Padove. Ljubček, 241 et« ni železničar Umberto Paganini iz Benetk? jo je namreč zapustil potem ko je imel i njo nezakonskega otroka. Da se je Iznebi, je Bel v Trst in navezal stike z neko drugo žensko. Menozzijeva je za to zvedela in prišla k njemu za pojasnilo. Ker pa jo Je nezvesti ljubček neprijazno sprejel, je vzel* britev in mu prerezala vrat. Paganinija so odpeljali v bolnico, Menozzijevo pa v m por. • Odk-ritje tpominske rlošče V. E. III. M Sežani se je vršilo v nedeljo dne 2. avgu« 6ta. Slavnost je otvoril notar dr. Rumer, v slovenskem jeziku pa je govoril g. Lud. Mahorčič. ki je zaključil svoj govor z vzkli« kom kralju in kraljici, 6avojski vkdajsid hiši ter Italiji. ELITNI KINO Matica Telefon 124. Predstave ob nedeljah: Vs5. 6., 1/28. in 9. V delavnikih ob: '/25., V28. in 9. Prvovrstni umetniški orkester svira pri vseh predstavah. Prekrasna igra ljubezni in maščevanja v 6. dejanjih po motivih Burton G-orga. — V glavni vlogi srčkana 1LA LOTH, dobro nam znana iz filma .Borba za ljubezen in prestol'. J. MOnz in H. Schdrmann, dva lepa partnerja dajeta temu krasnemu filmu še posebni čar. Krasna velezanlmiva vsebina — Izvrstno uspela režija — Dlvnl naravni posnetki — Kolosalna igra. Bedeča ljubljanska gledališka sezona (lz pogovora z upravnikom g. Matejem Hubadom.) Ljubljansko gledališče so ima stalno bo* riti z denarno krizo, ki mu ne dovoljuje razmaha, kot bi si ga želelo naše občinstvo. Tako je v pretekli sezoni bolovalo na vseh koncili in krajih. Oglašali so se najrazlič« nejši glasovi z najrazličnejšimi zahtevami in nasveti. Povečini so bili vsi neza. dovolj* neži malo ali prav nič informirani o de« janskem finančnem stanju in torej niso mogli niti zdaleka presoditi, kaj bi bilo res mogoče napraviti z razpoložljivim denarjem Subvencija ljubljanskega gledališča je manj Sa od subvencij ostalih državnih gledališč, vendar pa so zahteve publike in kritike po žtevilu in kvaliteti predstav v nemalem mnogo večje kot drugod. Iz tega izvira se* daj že nekako kronično slabo razpooženje kritike in .publike napram gledališču in išče jo se vzroki nezadovoljivih predstav v vsem, le v bistvu ne, namreč v premajh* nem kreditu. Upravnik g. Matej Hubad je bil tako pri* jazen in nam je dal na razpolago spored prihodnje gledališke sezije, ki ima pričeti svoje redno delovanje dne 1. oktobra t. 1. Opera, ki je dobila novega ravnatelja, g. Mirka Poliča, pripravlja sledeči pestri spored: NVagner «Tannhaeuser», J. B. Foer« ster «Eva«, d' Albert »Mrtve oči«, Wolf« Ferrari «Zvedave ženske*, C. Saint*Saens »Samson in Dalila», Mozart aFigarova svat« ba«, Catalani »La Wally«, Rihard Strauss »Šaloma«, L. Rozicki «Eros in Psvche« ter jugoslovenski premieri, ki se imata izvajati na narodni praznik dne 1. decembra: Ha« tzejev »Povratek« in Gerbičev «Nabor». Na novo se bodo uprizorile Hoffmanove pripovedko, Massenetova Maaon in neka« tere druge; vendar pa bo ta operna sezija stala v znamenju novitet in se bodo starej* še opere le redkokdaj dajale. Razen nave« denih novitet, ki so po svoji pestrosti vse« skozi zanimive in ki jih v tej izberi nima« jo na repertoarju niti še svetovna gledali« šca, se govori o tem, da bi se uprizoril še »Večni mornar«, Musorgskega »Hovanšči« na« in več drugih velikih del svetovne oper« ne literature. Ako bo budžetno vprašanje za našo gledališče izpadlo ugodno, ni dvo« jna, da bo ta sezija že po svojem sporedu nadkrilila vse dosedanje. V ansamblu se niso zgodile važne spre« tnembe, razen že omenjene v ravnateljstvu. Kot nov kapelnik bo nastopil v tej seziji naš primorski rojak dr. Danilo Švara, do» sedaj kapelnik v Frankfurtu od Meni. Pev« eki ansambl je ojačen z sopranistinjo Ma« rijo Jenikovo, tenorjem Orlovom, baritoni« Stoma Balabanom in Jankom (iz Maribora). Tudi soproga opernega ravnatelja Poliča bo delovala v ansamblu. Od glavnih moči, ki ostanejo gledališču kot v prejšnji sezo« ni, naj omenim le gge. Lovšetovo in Thier« ryjevo ter gg. Betetta in Banovca. Kot glav« ni operni režiser bo fungiral g. Osip Šest. Orkester je dobil znatno ojačenjs in bo štel 40 članov. V tem je zaznamovati veli« kanski napredek napram lanski seziji, ko je opera boicvala predvsem na orkestra. Zato pa se je moral — bržkone brez posebne škode — balet reducirati na najvažnejše soliste. Drama je tudi izdelala bogat spored za bodočo sezijo. Iz klasičnega repertoarja do« bimo novitete: Sofoklejevo dramo «Kralj Oidip«, Shakespearcja: »Macbeth«, aZim« ska pravljica« ter »Mnogo hrupa za nič«; dalje Moliereovega »Skopuha«, Goethejevo »Ifigenijo«, Schillerjevo »Turandot« ter Grillparzcrjevo »Ljubezni in morja valovi«. Od Slovencev bodo zastopani Cankar (o priliki petdesetletnice rojstva) s »Hlapci«, »Za narodov blagor* in «Lejx> Vido«; Tin« žgar z dramo »Naša kri« (ki jo je avtor predelal) in Golar z noviteto »Zapeljivka«. Jugoslovenc na sploh bodo reprezentirali Joso Ivakič z «Mojstrico Ružo«, Peceja Pe« trovič z «Vozlom«, Milan Begovič z »Bož* jim človekom« ter Branislav Nušič s «Svc* tom«. Od čeških pisateljev pridejo v po« štev Julij Zever z dramo »Radus in Ma« hulenan, Jan Hilbert »Dragi breg«, \Voli« mann «Čoln na morju« in Langer »Pcrife« rija«. Za predpust se namerava uprizoriti Scheinpflugova «Draga mladost«. Poljski repertoar očituje le eno delo, NVispianske« ga »Varšavjanko«; Rusi pa bodo zastopani s klasično «Ncvihto» Ostrovskega. Tolstega »On je vsega kriv« in Andrejeva «Profe« eorjem Starieincm*. Francozi imajo to pot Acatole Francea »CrainquebiUe«, Vildraca «Ladjo Tenacitv* in Lenormanda »Straho* ve iz preteklosti«. Letos ima tudi angleška drama (brez Shakespeareja) r.ekaj upanja na uprizoritev, in sicer posebno Bernard Shaw s «Sveto Ivano* in Manners s kome« dijo »Pegica mojega srca*. Italijana Piran« dello in Nicodemi sta seveda tudi tu; prvi s »Henrikom IV.», drugi s »Scampolom«. Celo židje niso izključeni in jih predstavlja Schalom (Salomon) Asch z mnogo izvaja* no dramo »Bog maščevanja«. V vsem — volita pestrost v izberi reper* toarja: poskrbljeno je za najrazličnejše okuse, in skuša se ustreči najrazličnejšim željam. Seveda ni obligatno, da se bodo vsa navedena dela res izvajala; za to so včasih odločilni malenkostni nepredvideni momen* ti. Glavno pa je vendar, da sta tako drama ia opera zastavil delo za novo sezijo z ve« Iiko vnemo in energijo ter da je upati na najboljši napredek. Celotni dramski ansambl se ni v niče« mer izpremenil. Dosedanji sloves dramske« ga ansambla se bo gotovo vzdržal tudi pri« hodnje leto na isti višini, ali pa so bo po« vzpel celo preko nje. Za čas velesejma se bodo vršile predsta« ve v obeh gledališčih. Drama pripravlja za to priliko komedijo aPegica mojega srca« in »Vozel«, opera pa Aido, Glumače, Ca« vallerio rusticano, Bagdadskega brivca, Hoffmanove pripovedke in Manon. V seziji bosta tako drama kot opera tedensko vsaj po dvakrat prosti, da bo mogel itak pičli ansambl svoj repertoar vzorno naštudirati. Obeta se nam torej lepa in zanimva gle* dališka sezija. Neumorni upravnik g. Matej Hubad nam daje s svojo umetniško oseb« nostjo garancijo za bodočo sezono, da bo storjeno vse, kar je mogoče z odmerjenimi sredstvi, da sc nivo našega gledališča stal« no dviga do popolnejše višine in tako pri* bližuje idealu, ki ga mora kot naša najvišja umetniška institucija vedno skušati doseči. Kulturno-zgodovinska razstava mesta Zagreba Letos 1. oktobra se otvori v Zagrebu ve* lika razstava kulturnozgodovinskega zna* čaja. Ob tej priliki bo položen temeljni ka* men za K'jlturnc*zgodovinski muzej. Hr* vatski zgodovinar dr. V. Klaič objavlja po* vodom tega dogodka v zagrebških dnevni* kih zanimiv članek, ki zasluži, da ga tudi naši čitatelji dobijo v roke. Glasi se: Mesto Zagreb, ki se danes razteza od Maksimira do Vrapč in Stcnjevca ter od Šestin do Save, ni nastolo naenkrat niti te* kom enega leta. Preteklo je marveč več ti* soč let predno je nastalo mesto na razstre* senih naselbinah. Moderni Zagreb je scve* da novejšega datuma. Nastajati je začel še* ie pred petinsedemdesetimi leti (od 1. 1850 dalje) ko so se združile tri okoličar.ske ob* čine v samostojno telo. Kulturnozgodovinska razstava bo imela namen prikazati postanek in razvoj teh treh občin in sosednih selišč, ki so tvori* la pravo podlago za moderno mesto. Te občine pa so: svobodno mestece na hribč* ku Gradcu (Gričul s podmestjema Dolgo ulico in Hico, Kaptolsko mesto z Opatovi; no in Novo vasjo ter Biskupsko mesto ali Vlaška ulica, Sela, katera so bila vključena v to ozemlje, pa so: Sv. Duh, Fraterščina in Ljubljanica na zapadu, Sava, Horvati in Trnje na jugu ter Laščina in Žitnjak na vzhodu. Kulturno*zgodvinska slika Zagreba hi pa bila nepopolna, če bi se omejila samo na te kraje. Neposredni vpliv mesta je segal še daleč naprej. Na severu so ležale Šestino in Sleme. Tu je napredoval Zagreb v smeri Zagrebačke gore in celo preko nje v Za« gorje: na jugu se je raztezal proti Turopo« lju, ki se je prvotno zvalo Zagrebško polje, na vzhodu proti Rugvici. Sesvetu in sv. Iva* nu Zelinskemu, na zapadu pa proti Susjedu in Sarnoboni. Vse to ozemlje tvori do neke meie predstražo Zagreba, skupaj pa bi ga lahko imenovali Veliki Zagreb. Prvi siguren dokument mesta Zagreba iz« vira iz leta 1093. Takrat je kralj Vlastislav Sveti ustanovil škofijo in Kaptol s cerkvijo kralja sv. Štefana. Ker pa so se škofije usta* navijale s:mo v večjih in Številno obljude* nih mestih, ni dvoma, da je moTal Zagreb obstojati žc davno prej. čeprav moramo dvomiti o tem, kar piše madžarski letopisec namreč, da so Arpadi pod svojim prvim knezom okolu 1. 900. pustošiti v zagrebški okolici, vendar lahko smatramo, da je Za« greb že takrat bival ter stal v isti vrsti s Splitom, Požego in Vukovim (Vukovarom). Lahko pa vzamemo, da so bile zagrebške naselbine že mnogo starejše in da so nosile druga imena. Za rimskega vladanja je stalo na mestu današnje naselbine Ščitarjeva južno od Save rimsko mesto Audautonia. To mesto je bilo središče panonskega ple* mena Andautoniiccv. Mestni pas pa ni ob* segal samo ozemlja na ščitarjevem, temveč je segal celo preko Save in je vključeval današnji Stenjevac. Vrapče, Vugrovac. Ka* šino in naibrže tudi Vlaško ulico z Lašeino. O tem pričajo posebno rimske starine, ki so iih našli na tem mestu. Na tem ozemlju pa je bilo odkritih tudi mnogo drugih sta« rin. Sme se torej reči. da sega rgrkdovina mesta Zagreba v predhistorično dobo. Vsi spomeniki, ki se nanašajo na te kra* je in čase, bodo razstavljeni na kulturno« zgodovinski razstavi tako, da bo vsakemu obiskovalcu omogočeno proučevanje postnn ka in razvoja zagrebškega mesta Novo delo Maksima Gorkega. Maksim Gorki, ki se je vrnil pokrepčan v Rusijo, nadaljuje svoie najnovejše delo, roman iz domače meščanske vojne ter upa, da se mu posreči spis dovršiti v najkrajšem času. Nova umetniška četrt v Parizu Pariški mestni svet je ugodil prošnji mladih francoskih umetnikov ter je dovolil, da se postavi na zemljišču mestne občine 180 hiš, v katerih bodo imeli stanovanja in ateljeje kiparski in slikarski naraščajniki. Arhitektonski načrt tega dela pariškega mesta je poverjen arhitektu Adolfu Thiersu. Wagnerjevo svečanosti v Bayreuthu. Letos se vrše \Vagnerjeve svečanosti v Bav-reuthu drugič po svetovni vojni. Gledališče Je bilo v ta namen deloma prezidano in iz- popolnjeno. Tudi notranjščina stavbe se ie nekoliko Izpremeitla. Na sporedu so bila doslej dela: Parsifal. Mojsterski pevci norimi) erški, Prstan Nibetar.gov. Nastopil' so nekateri novi pevci in pevke, ki so pokazali napredek v \Vagnerjevem repertoarju. Predstavam je precinjačil »Parsifal«, mnogo boljša kakor prej je bila zasedba »Mojster-skih pevcev«. Predstave je vodil deloma Siegfried \Vagner, deloma kapelnik Balling, ki je dosegel zlasti z »Walkiiro« in »Somrakom bogov« lepe uspehe. Grafična razstava v PožegL Znani grafik prof. Milenko D. Gjurič je priredil v Po-žegi razstavo svojih grafičnih del, ki so bila Javnosti dostopna štiri dni, od 1. do 4. avgusta. Iz nemškega glasbenega življenja. Nemški dirigent Ernst Kieiber je pozvan na gostovanja v Prago, Budimpešto. Madrid, 1'a-riz tn Turin. — Sutterjev o.atorii »De Lau-di«, komponiran na besedilo Frančiška Ašiškega, ki je doslej z uspehom izvaja! Bernu, Baslu in Bochumu. se nahaja sedai na glasbenem sporedu Gevvandhausa v Lip-skem. Delo bo dirigiral v jeseni kapelnik prof. dr. Srraube BSckllnova razstava v berlinski Narodni galeriji. Pokrajinske študije Arnolda B5ck-llna, katero je nedavno odkril v Ameriki prof. dr. Hans Wcnd!and in ki so bile letos spomladi razstavljene v Curihu, se nahajajo sedaj v Berlinu, kjer tvori imenovana galerija razstavo 31 Bocklinovih slik, od katerih je eno delo odkupila sama, eno pa je uvrstila v svojo zbirko galerija v Bremenu. Belgijsko literarno nagrado, ki se podeljuje vsako tretje leto najboljšemu romanopiscu, je prejel letos bruseljski pisatelj Louis Dellatre za svoj roman »Du cote de 1' Ombre (S senčne strani). Umetniški oddelek Jadransko razstave v Splitu je sedaj definitivno urejen. V njegovih prostorih je razstavilo 2$ slikarjev in kiparjev. Slike so opremljene z napisi in po-setnikom razstave je na razpolago katalog z oznako cen. Razstavil so naslednji upodabljajoči umetniki: Ivan Meštrovič, Ema-nuel Vidovlč, Jerolim Miše. Tomo Rosandič, Angelo Uvodič, Mate Kršinič, Tartaglia, Marin Studin, Mirkovič. Starobuk, Dujmovič Murat, Tommaseo, Marrr.kovič. Job, Me-neghello, Kliakovič, Foretič, Katunarovič Mcneghello-Dinčič, Cota. Scampa, Bakovič Borelli, Gartki-Dujšm, Rašica, Planinčič in Mijič. Hudožestveniki na Korčuli. Na Korčuli v Dalmaciji se nahajajo na letovišču trije člani moskovskega Hudožestvenega teatra gg. Pavlov, Komisarov in ga. Grečeva. Te dni ie trojica nastopila v štirih Cehovih komedijah: Prošnja, Mislec, Pozabljivce in Zlomislec. Uspeh predstave je bil izvrsten. Najčudovitejši slučaj dr. Carneror.a. šest-dejanka po noveli Le Roya Scotta. V glavnih vlogah Coileen Moore in Conway Tear-le. Tvomica: First Nationallilm, Newyork. — Zgodba je po resnici nenavadna. Misel sicer nI povsem nova: ženska sklene nekega moža pogubiti, ori tem pa spozna, da je delala račun brez krčmarja — t, j. svojega srca. Izvedba dejanja je vrlo originalna. Film v resnici zasluži, da si ga publika ogleda. Na Dunaju, kjer ga zdaj Igrajo — vsled velikega navala so predvajanje podaljšali — se kritika izraža o njem v samih superiativih. Tako tehnično kot igralsko je na najboljši ameriški višini piše »Neue Freie Presse«. Upajmo, da ga vsaj v zimski sezoni zanese usoda tudi k nam. Celotni G.)ethe v češki izdaji. Prof. Oto-kar Fischer v Pragi je zbral okolu sebe večje število prevajalcev iz nemščine, ki bodo v doglednem času priredili čiško izdajo celotnega pesnika Goetheja Celotno nj Goethe prestavljen še v noben jezik. Strinčberg v berlinskem Renesančnem gledališču. Berlinsko Renesančno gledališče pripravlja Strindoergovo dramo »Smrtni ples« v režiji Teodorja Taggeria. Umetnostna razstava v Niirnbergu. Dil-rerjevo društvo je pred kratkim otvorilo umetnostno razstavo v Niirnbergu, ki se odlikuje po tem, da nudi gledalcem redka umetniška dela iz grafične stToke. Na razstavi le videti dela Hansa Thome, V. Trub-rerja ter kolekcije Hermanna Baitscha, Gustava Schfoleberja, Daura, Kallmorgcnna, Ftrd. Kellerja. K. Ritterja, Sclimidt-Reuteja in Strohmeyerjeve. V posebnih prostorih sta razstavila Ludvik Dill in Hans v. Volk-tr.ann. 15 letnica Sokola v ŠL Juriju ob J. ž. Pro^avo 15 letnice obstoja praznuje danes dne 9. avgusta Sokolsko društvo v Št Juriju ob j. ž. Na sporedu je javna telovadba, bogat srečolov in veselica. Udeleženci imajo polovično vožnjo. Z3 udeiežence iz Celja je pripravljen avto, ki vozf zvečer brezplačno v Celje. Vabimo vas prisrčno v naš lepi trs. — Izlet v Medno Člani prireditvenega odseka in ostalo članstvo Sokola l. opozarjam na današnji Izlet v Medno. Plesišče ie tako gladko kot v dvorani K3z;ne tako, da se bode vse vrtrlo. Društvena godba se je nalašč za naš iz'et navadila nove kemade. gugalnica In krogle za balinanje na razpolago, za dnbro p\iačo in dobro kuhinjo nam jamči br. Janko Cirman. — Zbirališče ob 2. uri na Taboru Odhod r vlakom ob 2.40 v posebnih vagonih do št. Vida. Kdor hoče plesati in pozabaviti se naj re ostane doma Na svidenje v Mednu! — Zdravo! — Predsednik. Sokolsko društvo v Višnji gori priredi na praznik dne 15. t m. proslavo petletnice z javno telovadbo. Vse prijatebe Sokolstva prosimo, da se naše prireditve v čim v»čjem števi'u udeleže. Za zabavo, ples in dobro postrežbo preskrbljeno. Za povratek proti Ljubljani je zaprošen posebni vlak z odhodom okoli 2? Br društva, ki so prejela lepake, prosimo, da iste Izobesijo, prejete prijavnice pa vrnejo izpolnjene. Pri prireditvi bo svirala muzika drav. div. oblastL — Nasvidenie! — Zdravo! Velike izpremembe na kmetijskih šolali v Mariboru O predmetu so v poslednjem času poročali razni slovenski dnevniki, največ pa »Jutro*; zato podajam na tem mestu nekatera pojasnila, ker mi je znano, kako malo je javnost o stvari poučena, najmanj uprav tisti, ki se jih napovedane izpremembe na mariborskih kmetijskih šolah najbolj tičejo. V Mariboru deluje od leta 1872., tedaj že 53 let dvoletna vinarska in sadjarska šola .ki je — vsaj danes še — eden najlepših kmetijskih zavodov te vrste v naši državi in daleč naokoli Koj po prevratu, v dobi pospešnega ustvarjanja nove-ga «višješolstva», se je pojavila zahteva, da se naj ta šola preustnoji v višjo vinarsko in sadjarsko šolo, v nekak jugoslovenski »Klosterneuburg*. Do tega takrat ni prišlo; saj je imel stari zavod dovolj posla sam s seboj, dokler se mu zacelijo vsaj najhujše povojne rane. Nastopila ie kmalu druga struja z zahtevo. da se ustanovi v Mariboru poleg vinarske in sadjarske šole srednja kmetijska šola kot samostalen zavod, dasi niso bili za to dani prav nobeni pogoji. Dne 19. novembra 1922, ob svečani pn->slavi petdesetletnice vinarske in sadjarske šole. se je morala otvoriti .irednja kmetijska šola, ki jo je gostoljubno sprejete vinarska in sadjarska šola ped svoj krov, tedaj brez lastnega poslopja, brez gospodarskega objekta, brez zadostnega strokovnega učiteljstva in brez mnogih drugih potrebnih sredstev. Meni se je naložilo vodstvo tudi te šole, dokler ga nisem prnsto-voljno odložil mescca oktobra 1924 v interesu vinarske in sadiarske šole ter radi tega. da se me nekoliko razbremeni. Oba zavoda (na enem objektu!) sta bolj ali manj trpela, vsak na svoj način. Razmere so postajale bolj in bolj nevzdržne. Iskali so izhoda iz neugodne situacije »srednje« s prikritim načrtom, da se srednja kmetijska šola uredi enostavno na mestu vinarske in sa-diarske šole, Ie - ta pa brezobzirno izrine, češ, da je tako lepih prostorov pravzaprav škoda za navadne kmečke fante. Iz strahu pred razsodno javnostjo se je smeli načrt pokonal alj vsaj omilil; tako smo prišli do današnjega položaja. Kar mi ie vest narekovala v obrambo prepotrebnega starega zavoda, za katerega ne moremo dobiti nikjer pravega nadomestila, sem povedal vsakomur in vsem odkrito in na ves glas, že leta 1920.•21. tudi to. kar se zdaj pojavlja ori srednji kmetijski šoli, nje žalostni konec. Na tem nimajo niti najmanjše krivde nie nastavniki. ki so ves čas vršili prekomerno delo po svojih najboljših močeh za ohranitev in dober razvoj te mlade kmetijske ustanove. Da se za «srednjo» reš' kar se reSiti da, se je uvedJa nova taina akcija, in sicer v najožjem krogu direktorjev naših treh srednjih kmetijskih šol (v Mariboru, v Križevcih in v Valjevu); ta konferenca se je vršila letos v Beogradu. Zadevni zaključki treh sicer vele-uglednih mož pri zeleni mizi so bili dovolj merodajni za dalekosežno reorganizacijo mariborskih kmetijskih šol. re da bi sc bilo vprašalo še drugih važnih čmrteljev. in sicer: Vinarska !n sadjarska šola se naj pre-ustroji v »višio«, odnosno v »srednjo«, poleg nje naj bo enoletni vinarski in sadjarski tečaj z internatom: dnigoletni-ki vinarske in sadjarske šole naj še ab-solvirajo to šolo leta 1925./26.; srednja kmetijska šola se n3i ukine, vendar tako, da jo treticletniki absolvirajo, ali 'e porazdele na ostali srednji kmetijski šoli v Križevcih in Valievu. ali pa r.a! tvorijo leta 1925.26. koj drugI letnik srednje šole vinarsko - sadjarskega tipa. Iz razlogov, ki jih tu ne morem na-vaiatL sem končno pristal na težko operacijo 'n skušam zdaj samo še doseči, da bi rane te operacije ne bile preveč skeleče. Ako se naj reorganizacija izvrši, ka- kor navedeno, bi imeli v' šolskem letu 1925./26. pod eno streho kar štiri tipe kmetijskih šol: drugi razred stare »dvoletne vinarske« (1 razred), novo «eno-letrsa vinarsko« fl razred), novo »srednjo vinarsko« (z novinci in ostankom dosedanje »srednje« 2 razreda) in preostali tretjeletnik »srednje kmetijske« (1 razred), skupaj 5 razredov s štirimi raznimi tipi To bi bilo absurdno! Zato je moje mišljenje, da naj bodo leta 1925./26. le še trije tipi (drugi letnik vinarske in sadjarske šole starega tipa, da absolvira, enoletna vinarska in sadjarska šola novega tipa in prvi letnik višje ali srednje vinarske in sadjarske šole novega tipa samo z novinci, preostala razreda srednje kmetijske šole pa naj 'prevzameta zavoda v Križevcih in Valjevu). a naslednjega šolskega leta 1926. 27. bi pa bila že dosežena nekaka stalnost z novima tipoma, z enoletno in z višjo, odnosno srednjo vinarsko te sadjarsko šolo. Ker so srednješolci eksterni učenci, so dovolj mobilni, da se brez škode pre-sele v kraje drugih učilišč; zato pač ni potrebno, da bi se še eno ali dve leti vzdrževala v Mariboru draga šola, ki je obsojena na naglo smrt. Četrti tip šole nai le odnade. da ne bo stvar po nepotrebnem še bolj komplicirana, kakor žc itak je; tudi pičla sredstva bodo več zalegla. Zanimivo je. da pride učni načrt, ki sem ga bil napravil že v novembru leta 1921. po klosterneuburškem vzgledu, a so ga bili takrat odklonili na korist sedaj ukinjeni srednji kmetijski šoli zopet do svoje veljave. Dosedanji dvoletni zavod pa se naj nikakor ne preustreji v enoletni vinarski in sadjarski tečaj, ker bi tako zgubil značaj šole: kaiti »tečaj« je nekaj čisto drugega! Ista usoda bi potem zadela tudi enoletni kmetijski šoli v Št. Jurju pri Celju in na Grmu pri Novem mestu, da bi Slovenija ne imela sploh nobene kmetijske šole več. (Drugod v naši državi so kmetijski zavodi te vrve večletni). Pač pa bo skrbeti, da se bodo pošiljali v enoletno šolo samo najbolje kvalificirani (izobraženi) kmetski mladeniči, da jo bodo mogK radi krajšega šolanja z zadostnim pridom za svoj kmetijski poklic obiskovati in zvršiti. V smislu mojih kratkih izvajanj bi imel Maribor odslej dva kmetijska zavoda pod enim vodstvom: 1.) enoletno vinarsko in sadjarsko šolo in 2.) višio (srednjo) vinarsko in sadjarsko šolo (s tremi letniki). V bodoče naj bi se Pa uvaževalo na>. čelo: nove kmetijske šole so nam potrebne, a še boli potrebne so nam stare kmetijske šole. ki jih ie ohraniti in neprestano izpolnjevati. Nepremišljeni, prenagleni eksperimenti v kmetmkem šolstvu so dobri stvari škodljivi. Vzga-jaimo čim mani duševnega proletarijata pri kmetijski stroki, a čim več dobrih, naprednih kmetovalcev za vešče vodstvo naš:h domačih, pretežno malih in srednjih kmetijskih gospodarstev. Da bi se zadostilo tej petreb? naše veleagTar-ne države., bi se moralo števil^ kmetijskih šo' vsai norlesctoriti, da bi bili s kmetijskim šolstvom in s kmetiiskim napredkom na višku. kof ie že davno industrijsko — a*rraraa Češkoslovaška. Meni je srčno žal po dobri stari vinarski in sacPrrski Sol« Vršil na bom tudi naprei svojo uradmško dolžnost, kakor zahteva državna služba, ki mi ie sveta. K usoe?n« reo<-jran"zračili kmetijskih •Sol v Mariboru nai pripomorejo r>o svo-iih močeh vsi. ki so za to poklicani in iim je dobra stvar resnično Pri srcu. predvsem Pa državna uprava z mnogi večjimi denarnimi sredstvi in z večjo moralno podooro nego doslei. Maribor, 1. avgusta 1925. Direktor Andrej Žmavc. firnež, oljnate in suhe barve, pleskarske in slikarske potrebščine Ravhekar & Oergastc Pred škofijo 20. Vremensko poročilo Liubljana, 8. avgusta 1925. Ljubljana, 306 m nad morjem Kraj opazovanja ob Zračni tlak Zračna temperatura Veter Oblačno 0—10 Padavine mm Liubliana . . . / . 7701 128 brezv. me^Ia ' Ljubljana . . . 14. 767-9 257 vzhod jas. ! Liubljana . . . 21. 765-8 20 8 brezv. ■ Zag'eb .... 7. 767-7 190 jug. vzh. • B ograd . . . 7. 767 1 18 0 brezv. * i Dunaj .... 7. 140 pol. obl. 30 Praga .... 7. 766-7 jug. zap. Inomost . . . 7. Solnce vzhala ob 4 52 zahaja ob 19-18, Barometer nestanovit Pretekli teden se je uvedel z velikim vremenskim preobratom. Silni naliv, ki fino ga imeli v nedeljo, je povzročila depresija, ki je segla do nas od severa iz Skandinavije v zelo ozkem, vreči podobnem pasu. Take oblike depresije so posebno opasne, prinašajo hude nevihte in mnogo padavin. Enako je bilo to pot. Severno od tega so imeli najhujše nevihte že v soboto, a pri nas šele v nedeljo, proti Balkanu in nad Sredozemsko morie deževje ni seglo. Severo-zapadna zračna struja je dovedla hladnejši zrak z oceana: ohladilo se je tako močno, da je pobelil sneg v planinah nizko navzdol, še pod višino 1S00 m. Še par dni potem je ležal sneg v gorah prav na debelo. Hladni oceanski zrak je preplavi! vso Srednjo Rvropo. razvil se ie nad njo visok zračni tlak in pod vplivom tega smo dobili nekaj jasnih, solnčnih dni. To- luna vzhaja ob 21 '51, zahaja ob 9 "26. temperatura višja. da noči so bile izredno hladne; bližamo se jeseni, saj je po kmetski terminologiji sveti Lovrenc, to je 10. avgusta, že prvi jesenski dar. Enako nemirno, bolj hladno nego vroče vreme je imela tudi ostala srednja in severna Evropa; celo v Rusiji ni bilo boljše ta teden. Edino nad južno Evropo se drži vročina stalneje. Zanimivo je, da je bila lani prva av-gustova nedelja prav tako deževna kot letošnja in da se je istotako zaključila z močno ohladitvijo in snegom v planin-nah. Tudi lani pa lepo vreme po ohladitvi ni držalo dolgo, kljub pravilu, da prinese v gorah poletni sneg dobr*-vreme. Koncem tedna se je vreme zopet popravilo in obeta se nam par lepih dni. * Vremenska napoved za nedeljo: -— Jasno, malo tooleiše. Lokalni vetrovL ^ > iu-—* s« Amerike ni odkril Kolumb Živimo v času. ko se ie marsikaj, kar smo se učili v šoli. izkazalo kot neresnično ali pomanjkljivo. Tako je danes ge n. pr. dokazano, da Amerike ni odkril Kolumb, temveč so se pred njim že mnogi drugi pomorščaki vozili na razna obrežja Severne in Južne Amerike. Ameriški učenjak gosp. Leon Wiener, profesor na ha r.vardski univerzi, je pred kratkem priobčil veliko delo o Afriki in odkritju Amerike, vsled katerega je Kolumbova slava precej za-temnela. Gosp. de la Roncižre, knjižničar na pariški Narodni knjižnici, je priobčil pred par leti zemljevide Amerike iz predkolumbovega časa. Učenjak gosp. Babcock je v kratkih točkah sestavil, kar nam je doslej znano o predkolumbovib vožnjah v Ameriko. Dokazati se da: 1.) da so Irci menda že pred Norvežani odkrili Novo Fundlandijo; 2.) da so Islandci in Norvežani odkrili Ameriko okoli 1. 1000; 3.) da so Bretonci dosegli ameriško obal okoli 1. 1367.: 4.1 da so pomorščaki, ki so prišli > «Smrt, ste klicali, gospod Rnzpotnik! Mene ste smatrali Z3 — smrt!» «Smrt, da sem klica!?®, se je Razpot. nik zavrtal v spominjanje. «smrt... da | ...zares ...erozno me ie oriielo... še nikoli tako ...» «Večkrat vas napade ...» »Večkrat, pa to ni božjast! Pravijo, da ie moja bolezen nekaka hipna otrp« iost živcev. Pa tudi to ni res. kajti prav tedaj, ko sem ležal na tleh, sem za čudo jasno mislil in gledal... videl sem, o. da bi vam mogel povedati... Da, češče me napade. Zdi se mi, da je to vsled ...čujte. zdaj sem jo vjel,... misel... poslušajte mc, prosim vas... Sedite bliže... tako daleč ste... kaj ni do vas, kakor do drugega hreaa? ...» cKakor do druCega brega ...» je Bre« gar zavzeto ponovil in pristopil k noč« nemu gostu. »Gospod Razpotnik!® »Kaj, gosnod___gospod ...» To zve« ni tako tuje! Revež sem, kot ste revež tudi vi. ki ste še m'adi... dva reveža, dva človeka ... življenje ... smrt. — Povem vam, kri sem videl tam...® «Tr.m? K:e?» se ic picrrot zdrznil. «Tam.» ca ie mož prekinil, »kamor me cesto pozove ... kicr vidim vse ta« ko nepopisno jasno...® V snmovaru je 7.avrc'o. Brcsar je stopil k mizi in pripravil skodcMci. Ko ic vanie n«'il ok-e^čila. jc od':azal go« stu nrostor krai sebe. «G'eite. !:aj porečete k teru. kar vam bom zdalie Povedal. Nc bo čo'.20. zabava vam ne odide, dočim je tako snidenje pa vendarle redko.® •Govorite, govorite vendar, menite, da me res ne zanima,® »Ko doseže človek, recimo, petdeseto leto, pa vam, vzemimo, v enem samern usodnem hipu spozna: nič nisem de« 'al... ničesar nisem ustvaril... škrat« ka na vsej črti: nič... nič... hm. mi« slite, da je to prijetna zavest?® »Kako morete gospod Razpotnik o sebi kaj takega trditi? Vaša ugledna siužba, vaša družina, pridni otroki...® «.Moj Bogi® ga je presekal gost, »služba, družina, otroki... kako brez« miselna, obupna tolažba! Ali sem mar jaz »služba, družina, otroki?® Tam,... »tam® me ne bodo vprašali po službi, po očetovstvu, po re vem, čem še ... ali si ne bodo marveč ogledali mene vsega, kot sem. ali ne bodo iskali na meni rasti, rasti od tedaj, ko sem se za« vedel življenja, pa do konca!? A1' ne bodo od mene zahtevati pridodatka. ki bi Qa moral stvoriti na sebi, od takrat dnlie. ko me ni več oblil:ova'a gola na« fvirr?! Nckske izpopolnitve! Nečesa, kar ie nad živa'sko bitjo, nad telesnost« io, skratka. neče»a. kar odgovarja poj« mu '."'ovc1-«. Tako me bodo otipali in mc r'-sodr«- «nič ni«'.» »vse življenje si izvrševal, kar izvršuje sleherna žival, ki jo je umni gospodar ukrotil v domače« ga sužnja. Nad sužnja pa se nisi pov» zpel.® Ne verjamete? Pomislite vendar; Jedrovito vam načrtam vijugo vsega svojega deianja in nehanja: služba... kosilo... služba ... zabava ... spanje .. služba... vse seveda v znamenju neke iziikanosti, ki jo očituje človek dvajse« tega veka, v znamenju uglajenosti, pra« vim, v bistvu pa je to le trogloditstvo, civilizirano kanibalstvo ...» »He. tako nedolžnih kanibalov pa je k sreči vendarle dokaj.® se je Bregar nasmehnil, »kaj — dokaj... vsi smo taki... in to menda vendar ni nikako zlo?!» «Baš to je zlo! Vam se tako životar« jenje ne zdi nikako zlo? Tako predrz* no ponavljanje kanibalstva, da ni zlo? Kanibalstvo, ki se včasih vendarle otre« sc tesne obleke civilizacije, zdivja tedaj v krvav ples. ki smo ga komaj pred par leti doživljali . . .» «No. spreobrnili pač ne boste ne sve« I ta, ne ljudi...» ' «Sveta in ljudi najbrž ne, sebe same« j ga pa morda vendarle! Sameca sebo moram predrugačitL1 Razumete?! Mo« ram. moram!® Gost je zamolklo strmel v plerrota, ki se je odtegal od čudnega bolestnika In se zavrtel po sobi. Prodirjal ga je s po* možnosti. Borba za reformo ječ in re* formo kriminalistike, za razumnejše in pametnejše ter koristnejše sodbe sod« nikov nad zločinci. Rontgenove žarke so v tej dobi našli in medicino, ki naj v naprej obvaruje pred obolelostjo, ka« kor n. pr. varnostno cepljenje proti raznim boleznim. Radij in neizmerne možnosti za bodočnost. Darwina in iz njegovih spoznanj izvirajočo revoluci« jo v mišljenju. Spremembo v mišljenju napram ločitvi zakona ter nezakonskim rojstvom in porodom. Videla sem 12 vojn: Vojne v Mehiki in na Krimu, vojno za italijansko ne« odvisnost, veliki upor Indijcev in našo (ameriško) državljansko vojno. Vojno pruske proti Danski in aneksijo Šlezvi« ga, vojno Pruske proti Avstriji in Pru» ske proti Franciji ter aneksijo Alza« ciie. Vojno Rusije proti Turčiji, Zedi« nj Jnih držav proti Španiji, Rusije proti Japonski in končno svetovno vojno. Opazujem, da vstaja novi občutek gle« de na vprašanje miru, neko svetovno čustvovanje vseh ras, toda to čustvo« vanje se menjava. Vzgaja pa se smisel za mednarodnost. Strokovne organiza« cije so se iz majhnih brezpomembnih skupin razvile v silo, ki more ustaviti vsa kolesa industrije, tako da se ta ustavitev občuti v vsakem domu. Ude« ležbo delavcev na obratih, v katerih so nastavljeni. Ustvaritev delavskih bank. In gledala sem in gledam pretresljivo sliko, kako ra3te kapital in organizira« ni kapitalizem, ki ie vedno v strašni izkušnjavi, da bi zlorabljal svojo moč. Ti dve obe skupini organiziranih sil si stojita nasproti... Tudi 80 letni Slovenci in Jugosloveni »e lahko spominjajo na to, kar so sami doživeli, kar pa je danes tako odda« Ijeno, kakor razne pripovedke, ki jih najmanjša deca šliši pri prvem po« uku zgodovine. Ko so kranjski prosto« voljci hiteli za dobrim cesarjem Ma« ksorn v Mehiko, ali kako so še Turki gospodarili v Bosni, ali ko so še turške posadke držale beograjsko trdnjavo, ali ko so Bachovi huzarji upravljali Hrvatsko in ko so Turopoljci na žen« darie streljali z iesenimi topovi, vse to so doživeli in vide'i ljudje, ki še danes žive med nami: Doživeli so padec Plev« ne in razsvetljavo Liubljan» v prvem navdušenem občutku ali v slutnji, da doživljajo pričetek velikega preobraža« nia. čegar drugi pa ne zadnji čin so isti starci doživeli z mlajšimi generacijami vred 1. 1918. Evo, kako naglo in kako temeljito se spreminjamo! Zanimiv trgovec s preprogami V Berlinu se vrši proces proti pustolovcu Sigmundu Goldfadnu. ki je obtožen milijardnih goljufij. Obtožnica mu očita, da ie izvabil od neštetih nemških plemenitašev razne dragocenosti, preproge in druge vrednostne predmete, ki jih je prevze! v komisijsko prodajo in da je milijardni izkupiček porabil za svoje pustolovske zabave. Goldfaden ie živel več let tudi na Dunaju in je bil znan gost v zabaviščih in nočnih lokalih. Bavi! se je s trgovino s preprogami. V tem poslu je bi! zelo »spreten*. Tako je kupil nekoč turško preprogo, ki jo je hotel zelo drago prodati. Zato ie trdil, da je bila preproga sultanova last in da ima veliko zgodovinsko vrednost. Kupovalcu je izjavil, da jo proda le s težkim srcem. Pokleknil je na preprogo, se priklanjal no turškem običaju, jo poljuboval in molil. Ta trik mu je pomagal, in kupec je odštel visoko ceno. Ob drugi priliki je poslal svojega agenta z raznimi preprogami k nekemu kupcu, takoj nato pa je kupca telefo-nično svaril pred nakupom in mu svetova!. naj se prej pesvetuie s strokovnjakom. Kupec se je prestrašil in je prosil Goldfadna. naj mu svetuje v tej zadevi. Goldfaden se je razjezil, zapodil svojega agenta, češ da zahteva previsoko ceno in ie predložil v nakup druge preproge. Igral je spretno komedijo in končno je padel kupec v nastavljene mreže. V času svojega bivanja na Dunaiu ie bil stalen gost v nočnih lokalih. Družbi, v kateri je popival navadno šampanjca, je plačeval visoke račune. Udejstvoval ; se je tudi pri hazardnih igrah z veli- i kanskimi izgubami. Kmalu so pričeli su- ' miti o poštenosti lahkoživca. Tudi policija se je zanimala zanj, ker je neka gledališka igralka vložila ovadbo, da ji je zvijačno izvabil dragocen prstan, ki ga je potem zastavil. Takrat je bival Goldfaden v Marijanskih Lažnih, kjer so ga po nalogu dunajske policije aretirali. Medtem so njegovi prijatelji na Dunaju zbrali denar in so vzeli prstan iz zastavljalnice ter ga vrnili igralki, ki je nato preklicala svojo ovadbo. Goldfadna so seveda izpustili. Po tej aferi ni mogel Goldfaden več zdržati na Dunaju in se je preselil v Berlin, kjer je izvršil v obtožnici omenjene goljufije. Že več mesecev je v preiskovalnem zaporu, kjer skuša igrati vlogo umobolnega, kar mu pa ne bo pomagalo. Pustolovec Sigi Goldfaden je bil 6. t. m. obsojen samo na 15 mesecev ječe in na izgubo časti za dobo treh let. V kazen so mu všteli tudi osem mesecev preiskovalnega zapora. Goldfaden je izjavil, da je s kaznijo zadovoljen. pred strmečim Bregariem ie stal njegov prijatelj Prelesnik, k' ga je še vsega zavzetega potreplja! po r;tmi: «Hej. ti si pa pravi, dragcc moj! Kdo bi si mi« sli!, da se boš tako pusti! potegniti' Kaj ni nocoi pustni večer? Čakat sem te prišel. Zadnji čes je že. da greva . . Bregar je molčal, nato pa mrko od« vrni': »NTe grem!» «Za boga, vendar. — ne greš?! Do« voli ic ša'e. zdaj nc oklevajva!« «N*e grem, ti pravim!" «Kaj pa vendar misliš?« «A'i ni tvoia mn«;Va govor;'a o samo« ti. o odnovedi. o duhu ... O. to je bi! mo? lastni skriti jaz!« «To ie bila krinka, ki sem si jo znal izvrstno prirediti...» «Zn vsako krinko se skriva resnica!« oNe počenjaj neumnosti!« «Ne grem ...» In Rrcgar se ie rahlo smehljal in še pristavil: «Grem v živi jen je svojih misli!...« ■•aiMsafviifaaatt.titiivaftiigtfCK«««*!«! Prot deln e c ko .>sa'r ni us~eho-n s.irnn .Vilfanov ča \ Dobiva sr- v v«eh I*' arnah in rJro;vi iz vode Štrlečih topolov in h-" tov, se nato za hip zopet pr:' azal. sredi lesketajoč' ga se vodovja žareč, kakor vrsta ba:nih, migliaiočih lučk, potem pa se skril radovednim očem za vedno; kakor da bi se bi! pngr. znil v vode . . . Glavni predmet, o katerem so razpravljali potniki na parniku. sc je tikal samo poplave. Sai ie bil parnik na potu do enega izmed naiboli poplavljenih mestec v okolici. Zato r!ci videl na nobenem obrazu smeha. Pri p^edu na plavlieno ravnn je si ma orožja, ampak s spretnim skokom čez kravo. Ta vratolomna umetnost šteje več zvijač in znani športniki ska. če jo ravnotako spretno kot n jih rogata nasprotnica. Pariško občinstvo pa je vedno na strani krave. Če dobi uren bikoborec izdaten sunek — pozdravlja viharno ploskanje «Antinejo» ali «Trompcto» — tako se namreč imenu, jejo krave. Marsikateri Parižan bordo. škega pokolenja se je spomnil otroških let in stopil na oder s suknjo ali telov. nikem v roki namesto z rdečim robcem. Krave vedno odnesejo zmago, ljubite, lji pa raztrgane hlače ali razcefrano suknjo. Bikoborbo prirejata razširjena lista »Petit Parisien« in »Automobil«. Prava krvava predstava na španski na. čin bi gotovo še bolj privlačila občin, stvo. toda tauromahija je prepovedani v Parizu Po vojni je odpravila vlada to zabavo celo v Marseilleu, kjer bi bila preje v navadi. Meščani so se upirali, toda niso onravili nič. Sicer pa lahko gredo krvi željni Francozi v bližnji Ar. les. fdino francosko mesto, kier se še vedno prirejajo prave bikoborbe z za. klanimi biki in razparanimi trebuhi toreadorjev. X Pekovska stavka v Celovcu. Pekovski pomočniki v Celovcu so pričeli stavkati in so postavili pred vsako pekarno stražo, ki i mora f>aziti, da noben pomočnik ne pre« stopi podjetja. Vzrok stavke je odklonitev kolektivne pogodbe s strani delodajalcev. X Morilec Lederer. Zdravniki budimpe. štanske garnizijske bolnice, ki »o preiskali Ledererja, so izjavili, da je na smrt obso. jeni morilec duševno normalen. LTgotovili so samo gotove znake degeneracije. Do se. daj državni upravnik še ni potrdil smrtne obsodbe. X * Sve tilnik mrtvih». Te dni Je frarco. ski ministrski predsednik Painleve odkril na zelo slovesen način »Svetilnik mrtvih«, ki je eden med najlepšimi spomeniki na bo. jiščih svetovne vojne. Svetilnik, ki pošilja svoje žarke 20 milj daleč, je \-isok nad 100 m. Spomenik je postavljen na višini Notre Dame de Lorette. kjer je padlo več tisoč Francozov in Angležev. X Dežela avtomobilskih tn kolesarskih nesreč. 28. julija so zaznamovali italijanski listi kar devet avtomobilskih in kolesarskih nezgod. V bližini Pavije se je zaletel moto« cikel, na katerem sta se vozila dva stražni. ka, s tako silo v stoječi avtomobil, da sta bila oba takoj mrtva. Pri Vasesu je neki šestnajstletni milanski mladenič zavozi! av. tomobil v sedemdesetletnega starčka, ki je bil na mestu mrtev. Pri Bresciji je tovorni avtomobil vzel življenje nekemu zidarju, ki se je na kolesu vračal z dela V bližini Boc na pa se je prevrnil avtomobil rndustrijca Riga, ki je umrl, dočim se njegov nečak bori s smrtjo. Na cesti iz Napolja v Salcr. no je motociklist smrtno povozil nekega mladeniča. V Raveimi se je hotel avto« mobil zdravnika Polettlja izogniti neki de« klici in je pri tem zavozil v kanal, deklica pa je kljub temu umrla. Dve kolesarski ne. sreči pa sta se zgodili v Mcmzi in Bresciji In vse to na en dan! X Izumirajoči Carigrad. Zadnja statisti, ka prebivalstva v Carigradu kaže, da nc« kdanja prestolica otomanskega carstva ne. verjetno naglo propada. Odkar se je vse preselilo v Angoro, se število ljudstva naglo krči. Pred vojno je štel Carigrad milijon duš. sedaj ima jedva 650 tisoč prebivalcev. Smrtni slučaji presegajo rojstva za več rto proccntov. Kakšen je položaj Carigrada pri izgledih za napredek, o tem nas lahko uveri dejstvo, da ni bilo v celem carigrajskem okolišu od 23. do 30. junija niti enega po« roda. X Mrlič v vreči. V bližini sladkorne tvor. niče v Stcr.danu so te dni našli ljudje vrečo z nagim ženskim truplom. Mrlič Je Imel usta zamašena s cunjo. Bilo je videti, da je zlo« črnec svojo žrtev posilil pred umorom. Zlo« čin se je zgodil pred koncem prošlega tednu ln morilec je baje neki artist, ki Je zajklja! vrečo s truplom daleč pred pokopališče, da bi na ta način zabrisal »!ed za svojim deja« njem. C so le Es-ka Jogo Torpedo J najboljša Sfanchi ^ naicenete pri ® U4?? ffih « kred tne banke ln • © ® Oosposvetska c. 14 Vsi na dsmestaideli in oprema. gledi in dvignila ga je beseda: «To je moja bolezen, vidite ... vedno bolj trnim ob zavesti, da nisem ničesar ustvaril, da sem se rodi! le, da izpolnim vrzel v statistiki prebivalstva. Razume« te mojo grozo? Da sem le stroj med stroji! Nocoj me je najstrašnejše stis« nilo to spoznaje. Zdaj je konec ... zdaj se moram odločiti. Izruva! se bom iz močvirja, ki ga je zgradilo pet deset« leti i...» «In?!», se je zavzel pierrot. dn za vedno izginem izpred oči znan« cev in prijateljev... službo zapustim in se poslovim od družine ...» «Moj Bog, vročični ste... bolni ste...» Oni pa je vedno bolj gore! v bese« dah, da ga je začel Bregar silovito mi« riti. Nenadoma je Razpotnik planil nanj s krikom: «Ha. ti me hočeš odvr» niti od mojega naklepa, ki mi ga je vdahnil sam višji duh. Preslepiti me ho« češ z lažnjivimi slepili, da naj ostanem, kot sem bil doslej, da naj pretrgam skrivnostni zvok, ki je zazvenel v meni iz trn! j en j a duha in telesa! Ne, nikdar ne! Rajši te ubijem... ubijem te. klicar življenja v opoju greha, samopozabe in prividov!.. Fo teh besedah je bolni nasilnež za« mahnil z roko, da se je preplašeni pier« rot komaj izvi! udarcu in zbežal v kot .. Koj za tem se je Razpotnik oglasil z mehkim trepetaniem: »Odpusti... ni« koli več... bila je izkušnjava ... tudi tako moram biti močan ... tudi to mo« j ram premagati. O. morda se boš tudi ti j čez nekaj let ali pa desetletij boril s pierrotom v mojem srcu . . »O. menite, da vas res ne rnT-umem?® je vzkliknil m'adenič, »morda sem se tudi jaz že bori! za tisto kot vi in prav tako omahni! pred vrati zagonetke tem« nega carstva. Da... prav imate, rešili ste me ... ne grem, ne grem nocoi ...!» «Ne, ne, čemu me poslušate! V vas je še kri, pustite, nai se zvihari!... Ne ... vi, morate, kamor vas kliče glas ... glas življenja!« «Ne grem, vam pravim. Hvala vam za besede od «tnm». Po teh besedah je Bregar naglo od« trgal pierrotsko haljo raz sebe in jo vr« gel v kot... Tedaj na se je zgodilo nekaj never« jetnega. K mladeniču, ki je omahnil v naslanjač, in si podprl g'avo z rokami, je stopil gost. ki je bil še pravkar star in opotekajoč se. s čilimi in mladostni« mi koraki. Nemo sc mu ie priklonil, potem pa... se je hladnokrvno prijel za brado iti si jo — odtrgal. Otr! si je lice in čelo in slcke! suknjo in ... in ... aliestvo mode Modna popotnica letovi-ščarjem potovanje je vedno zabavno, toda bo-lehnega in slabotnega človeka navadno utrudi. Nasprotno je pa bivanje v letovišču pogosto dolgočasno, zato pa človeka telesno in duševno poživi in okrepi. Zato tudi mnogi rajši sede tam, kjer je lepa pokrajina in prijemi sprehodi in kjer lahko negujejo svoje grešno telo kolikor hočejo. Za bolne živce so najboljši lek počitnice na deželi ali v kopališču, kier si poišče človek dva ali tri dobre znance. Potovanja iz kraja v kraj bi pa nervoznemu človeku ne priporočali. . V elegantnem kopališču je treba imeti v prvi vrsti dovolj letnih oblek za sprehode. Priporočljivo je vzeti s seboj vsaj dve lahki svileni promenadni obleki, dve svetli obleki za sprehode v okolico, eno temnejšo svileno in eno volneno obleko, obe z dolgimi rokavi, za hladno ali deževno vreme. To je garderoba za dame, ki ne hodijo popoldne plesat niti zvečer na zabave. One dame pa, ki se hočejo udeleževati plesnih five-o-clockov, ki zahajajo v družbo in na večerne prireditve, potrebujejo še popoldanske in večerne družabne toalete. Pa poreče ia ali ona dama, kje vzeti toliko denarja za bogato garnituro elegantnih oblek? Res je sicer, da kjer ni, tam tudi vojska ne vzame, toda moda je neizprosna in ne računa z denarno stisko. Če se dama ne more okolici primerno obleči, naj izbere manj elegantno kopališče, pa bo stvar rešena. Ni pa nič gršega, nego zanemarjena in slabo oblečena dama v elegantnem kopališču. Zelo dobro je imeti v kopališču vsaj eno belo obleko. Enostavne promenadne obleke iz belega krepdešina. krepa geor-eetta ali iz lahkega flanela se krasno prilegajo zelenju kopaliških promenad-Mnoge dame nosijo letos v kopališčih tudi priproste obleke iz šantunga (sirove svile) v naravnih barvah. Kakor bela, tako se okrasi tudi ta obleka s kakim barvastim robom, ovratnikom, našivi na rokavih ali čemurkoli, kar daje obleki potrebno pestrost. Ti okraski za kopališke obleke so letos kraljevsko modre, ostro rdeče ali svetlo modre barve. Lahko se tudi nosijo okraski iz kombiniranih barv. Pa tudi brez teh okraskov so take obleke zelo okusne in elegantne. Druga promenadna garnitura je iz pestrega vzorkovanega krepdešina. To je letos zelo moderno v francoskih kopališčih. V modnih trgovinah vidimo letos bogato izbiro zelo okusno vzorkovanih vrst svilenega blaga. To blago se lahko kombinira tudi z nevzorkovano svilo. Zadnia novost letošnje kooališke mode so lahke promenadne obleke z dolgimi rokavi. Moda je pač muhasta. V juliju Na promenado Iz le!::;nj0 velika mode na leto- '"čih predpisuje dolge rokave, v decembru in januarju je zahtevala pa kratke. Izmed barvastih nevzorkovanih vrst blaga se nosijo samo letos te-le svetle barve: »bois de rose«, svetla, siva. oranžna, svetlovijoličasta, svetlomodra (bleu ciel), ki je zelo priljubljena v francoskih kopališčih, svetlo zelena, bela, svetlorume-na in roza. V vseh elegantnih kopališčih pleše letos popoldne staro in mlado. Če je le mogoče, plešejo na prostem, na odrih, ki jih napravi kopališka uprava na kakem vrtu ali kjerkoli, samo da se ni treba potiti med štirimi stenami. Na plesu se nosijo bodisi obleke za sprehode ali pa popoldanske družabne, če je ples v dvorani. Pri večernih prireditvah in družabnih zabavah so predpisane izključno plesne toalete V kopališču je potreben tudi topli plašč, ki ima letos obliko naše oficirske pelerine. V nekaterih kopališčih nosijo dame klobuke, v drugih pa ne. V tem pogledu je dobro, če se dame vnaprej informirajo, da jim ni treba jemati na pot nepotrebne prtljage. Gospodje nosijo v kopališčih podnevi tudi bele flanelaste hlače in bele ali svetle čevlje. K takim hlačam spada bodisi sako od mestne sakove obleke v poljubni barvi, navadno brez jope. ali pa pestri volneni sviter. Zlasti v morskih kopališčih je volneni pleteni sviter zelo eleganten. Letošnji modni vzorec svitra je pleten brez gumbov. Oblači se čez glavo in ima koničast izrezek, v katerem se zelo lepo podaja beli ovratnik in kravata. Moški v kopališču navadno gologlavi. V morskih kopališčih so pa vendar priljubljene mornarske platnene bele čepice s ščitom, ki se zelo lepo prilegajo obleki, podobni poletni uniformi mornariških častnikov, torej belim hlačam in temnomodremu saku, o katerem pravijo dame, da predstavlja glavni del moške lepote. Na popoldanski ples hodijo gospodje v oblekah, ki jih nosijo podnevi doma. Ženskam, ki rade misijo Ze v 17- stoletju naletimo na ženske, ki so podlegle nikotinu. Zlasti v Španiji, Franciji in Nemčiji je bilo kajenje med ženskami zelo pogosto. Prvotno so kadile ženske samo pipe. Cigarete in cigare so prišle na vrsto šele v času strašne kolere leta 1830.—35. Kajenje pri ženskah 'torej ni nič novega. Pač pa je zanimivo, da je ta grda navada pozneje malone po vsem izginila ln da so imele ženske za to zelo tehtne razloge. Razdrapane povojne razmere so zadele tudi našo žensko. Poleg drugih slabih nagnenj je 1 spravila vojna na površje tudi kajenje i pri ženskah. Ta reakcija, ki so ji pod-1 legle ženske, je morala biti zelo močna, ker je premagala smisel za dostojnost, okus in lepoto sploh. Znano je namreč, da postanejo oči ženske, kl kadi steklene in da tudi koža izgubi svojo naravno lepoto. Zanimivo je tudi, da kade ženske iz socijalno višjih slojev; večinoma ženske po velemestih. Ko govorimo o ženskah - kadilkah, se nehote spominjamo slučaja, ki se je dogodil pred vojno v Nemčiji. Neka nemška učiteljica je često zahajala v moško družbo, s katero je po gostilnah popivala, igrala karte in kadila. Konec tega nerednega življenja je bil tragičen. Umorila je svojo nezakonsko dete in ko so jo orožniki odpeljali v zapor, si je kupila na pot še 10 cigaret. Mnogi učenjaki, ženski filozofi so mnenja, da kajenje žensko ponižuje in ubija v nji vsa plemenita čustva. Žensko kajenje je pa treba obsojati tudi z zdravstvenega stališča. Nikotin je povzročil že več z'a, nego se splošno misli. Ta strup škoduje moškim, kaj šele ženskam. Fiziologija ženske jasno kaže kako zelo škoduje nikotin ženskim živcem. Nevrastenija in samomori žensk se množe v znatni meri zato, ker ženske kade. Najbolj žalostne posledice pa ima nikotin za spolno živčno sfero. Zna meniti fiziolog dr. Bunje je preiskal 2600 rodbin in ugotovil, da je zelo pogosto nikotin kriv, da zakonci ne morejo imeti otrok. VVright, Petit in Depier-ris so delali poskuse s psi in domačimi zajci in so jim dajali dnevno 0.1 — 0.3 g nikotina. Pod drobnogledom so potem opazovali njihove spolne organe in prišli do zaključka, da lahko nikotin povzroči razne degenerativne spremembe in celo popolno impotenco. Isto velja tudi glede vpliva nikotina na ljudi. Skrbimo za lepo kožo Človek, ki ga .ie priroda obdarovala z smislom za lepoto, vidi že po svoti okolici, da ni tak. kakršen bi moral biti kot krona vsega stvarstva. On hoče postati lepši kot ie v resnici, zato se leoo-tiči in neguie svoje telo. Tej slabosti so podvrženi naiholi divji in naikulturneiši narodi v enaki meri. Vsak čbvek bi rod s svoio zunanjostjo napravil čim boUši vtis na bližnjega. Lepotičenie in negovanje naravne lepote Pa ni bilo vedno monopol višjih in bogatih slojev. Smisel za harmonijo telesa, zlasti pa obraza. so imeli tudi nižii, siromašni sloii. Da pa je ta nagon človeku prirojen, o tem se lahko preoričamo ori d!viih narodih. kj še niso prišli v stik z Evropejci. Tako so n. nr. ameriški Indijanci v velikih skrbeh za svojo zunanjost, kadar se morajo pokazati svetu. Ce prirejajo svoje nacijonalne plese, se zelo skrbno natnažejo in okrase obraze. Isto stori tudi če morajo pozdraviti gosta. Severni Indijanci si barvajo glave s cinobrom, da so kakor ognjene buče. Iz tega sledi, da civilizacija pri negovanju telesa ne igra nobene vloge. Divjaki so se lepotičili že davno pred prihodom Evnopejcev. Pojem o lepoti se ravna pri raznih narodih po kulturni stopnji. Fini čut evropskih dam ne prenese niti potnega obraza, ki se neprijetno sveti. Obraz in koža sploh igra v družbi zelo važno vlogo. Najmanjša pega. bradavica ali brazgotina se pozna na koži tako, kakor madež na beli obleki. Take navidezne malenkosti pokvarijo često sicer najboljši vtis. Smešen je boj starokopitnežev proti negovanju ženske lepote. Skrb za lepo kožo je dolžnost vsake ženske. S tem seve niti najmanj ne pobijajmo onih trditev, ki smo jih zapisali v zadnji nedeljski številki. Pretirano zanimanje za žensko zunanjost je nedvomno pojav, ki ga je treba obsojati. Se bolj je pa vredna obsodbe ženska, ki zanemarja to. kar ji je dala narava kot delni pripomoček v borbi za obstanek. Saj si je težko misliti kaj gršega kakor je ženski obraz ali telo, na katerem je vse polno peg, mozolov, bradavic in drugih škodljivcev lepe kože. Smisel za lepoto bi po krivici zamenjali s prirojeno lastnostjo vsake ženske. da hoče namreč moškemu ugajati. Lepoti nikakor ni treba pešati, ko je stara ženska štirideset let. Treba je nadomestiti to. česar nismo dobili od narave. Za zunanjost mora skrbeti vsak človek. V človeškem življenju igra često prvi vtis odločilno vlogo za vsa poznejša leta. Zanemarjena koža na napravi slab vtis prav tako. kakor grda, neokusno narejena ali celo raztrgana obleka. Obraz je najboljša ženska legitimacija. Zato je dolžnost vsake ženske, da neguje kožo. zakai samo na ta način si lahko ohrani lepoto do pozne starosti. Lepo zunanjost se da doseči samo potom razumne kozmetike in solidnega življenja. Kdor neredno živi, preveč obte-žuje svoje telesne in duševne sile, zlasti kdor premalo spi, si lahko še tako prizadeva z umetnimi sredstvi in vendar ne bo imel lepe kože na obrazu. Prvo je torej redno, solidno življenje. Treba je poznati pravo mero v vsem, kar človek dela in doživlja. Šele v drugi vrsti prideio v poštev umetna sred- stva, ki pa morajo biti izbrana tako, da učinek ne nasprotuje temu, kar hočemo doseči. Često se namreč pripeti, da si ženska s kozmetiko pokvari kožo. ker ne zna ravnati z njo. Mnoge ženske so pri negovanju kože zelo neprevidne. Mažejo in lepotičijo se tako. da je koža preobtežena in posledica tega je, da se ženska prezgodaj postara. Sploh ie treba ravnati z raznimi koži namenjenimi kemikalijami zelo previdno. Pametneje je vprašati za nasvet zdravnika kot pa slepo zaupati raznim kričečim reklamam in spraviti na obraz vse, kar se dobi v drogeriji. Zato Da ie treba vedno paziti, da ostane koža sveža in čista. Vsaka nesnaga je koži nevarna. Moda plavalnega feostesa Kopalna sezona je sedaj sredi avgusta na višku. Letos še prav posebno, ker se je šele sedaj ustvarilo pravo solnčno vreme in so se napolnila kopališča, tako ob morju kakor doma. Močna frekvenca kopališč pa vsekakor pro-finjuje tudi kopališčno modo. Prnaša-mo danes dva vzorca iz francoskih velikih kopališč, s čemer pa seveda ni rečeno. da se ne bi mogla ali smela uveljaviti tudi pri nas. Novi klobuki Bon ton zahteva letos povrh plavalnega kostuma še kratko tuniko. Pričujoči naš vzorec takšne tunike je kreiran iz modrega jerseya (jersey marine) z rdečimi okraski, kakor je kostum rdeče barve. Pisali smo že o leto r. m borbi za novi klobuk. Posamezne vel komestne tvrd-ke uporno lansirajo nove, širše modele, toda mali klobuček navzlic vsemu še uporneje vzdržuje svojo priliub'jenost in veljavo. Vendar pa poletna kopališč-na moda omogoča eksistenco tudi senč- nemu širokokrajniku. In tako zdaj v mo di klobukov vlada borba obeh ekstre-mov, kakor to predočuje tudi naša slika. Ali se bo iz tega našla srednja pot, kompromis med obema?... To bomo sporočili v jeseni. Prej menda borba za novi klobuk ne bo dobojevana. Čedalje bolj se v letošnji kopalni sezoni uveljavlja kopalni p ;-šč. Vzorcc, ki ga prinašamo, je iz svetložolte vo'k-ke tkanine (tissu eponge), ozaljšan z velikimi cveti in monogramom, všitim na levi prsni strani. mladanskemu dnevu je vel po reki navzgor mrzel veter. «Vi ste gotovo doma iz teh poplavljenih kraiev. mamica. kaine.* se je skb-nil k ženici debel, dobrodušen gospod, z dišečo smodko v ustih. sAli se peljete do konca?* »Kajpada. saj tam sem doma. do kamor parnik vozi. tam. v tistem lepem našem mestecu.« je odgovorila ženica. ♦Pa že dolgo nisem bila tam, gospod, že več mesecev sem v mestu pri svojem bratu, ki je prekupčevalec. Pomagam mu pri gospodinjstvu ker je njegova žena.njegova gospa, zmeraj nekaj bolehna. Včeraj na dobim od doma Pismo. Sinka imam doma. veste, pred par leti se je oženil. Ne znam čitati, pa sem pokazala pismo gospe, ker ie brat že več dni na Vali.ianskem po kupčijah. Niegova. sinkova žena mi piše — tako mi je razložila gospa pismo — da naj se hitro odoeljem domov, če hočem videti sinka še živega. Težko je zbolel, ubogi moj fant, ki sem ga izmed vseh otrok imela najbolj rada. In sedaj se peljem k niemu in mu bom stregla in^po-magala. da čim prej ozdravi. — Nate, pa prečitajte pismo še vi, gospod, ako hočete.* •Ni treba,* je odmahnil gospod z ro- ko. a ženica je že izvlekla izza nedrij zmečkamo pismo in mu ga potisnila med prste. «No, pa če je že tako. bom prečital pismo še iaz.» In je odprl pismo in čital tiho sam zase: «Draga mamica! Gotovo ste culi o poplavi, ki je zadela naše domače mestece. Vse je pod vndo — mi stanujemo v podstrešiu A to še ni vse — zadelo je nas domače še vse nekaj hujšega — samo nikar se preveč ne ustrašite. tjuba mamica: Moj mož. vaš sinko. je naše! danes zjutraj v tej poplavi smrt. Hotel je rešiti ovce iz hleva, kamor ie udrla voda. pa je pri tem sam utonil. Pridite hitro .mamica, da ga vidite še enkrat, ki ste ga toliko ljubili. Tudi sedaj, ko leži na mrtvaškem odru. je lep in zdi se mi. kakor da bj se smehljal ... — Anica.* Prečital je pismo debeli gospod in je prebledel. z dlanio si je zaslonil čelo. ustnice so mu drhtele. »Kai vam je?» ea je začudeno pogledala ženica. «Ali ni tako. kakor mi je razložila pismo gospa?* »Tako. prav tako.* ie hitel jecljati on. obračaje pogled proti reki. da bi prišel do prejšnje ravnodušnosti ln hvaleč na ' tihem ono mestno gospo, ki je s spret- no lažio znala prikrajšati ubogi ženici dokaj uric neizbežne žalosti in trpljenja. Pa se je naglo okrenil k ženici: »Hotel sem vam samo reči. mamica, da pismo dobro shranite i" Ka nikari ne kažite ljudem. Dobi bi se kdo. ki bi vas mogoče nalagal, da vam je sinko že umrl. ali kaj podobnega, pripravil bi vas v iok. za hrbtom na bj se vam smejal, češ. kako je neumna, kako vse verjame ...» »Imate prav. gospod.* se je hvaležio zrla vanj. snr^vliaie o; kleti in celo stanovanja. V Ružombergu je voda odnesla leseni most in poplavila ulice. Reki Vah in Revnca sta prestopili bregove iT zalHi vso okolico. Hudourniki so baje porušili tudi železniški srost pri Kralovanih. Promet je ustavljen med StreČinom in Vrutkami, med Vrutkanri Kralovani, Čadcem, Makovom, Ružember-gom in Suho goro. Na Moravskem je prestopila bregove reka Bečva, ki je preplavila polja in ceste rer porušila na dveh krajih regulacijo. Voda v tej reki je narastla do 2.73 m nad normalo. Voda je stala na obeh straneh v razdalji enega kilometra. Ravnateljstvo državnih železnic v Brnu je takoj obvestilo prebivalstvo, da je promet na progi Čadca-Žilina-Makov-Zvardon in Zflina -Vrutky začasno ustavljen, ker je voda porušila več mostov. Na mostu preko Kysu- cu pri Brodu je voda razdejala celo železno konstrukcijo. Ponekod je voda rzpodko-pala železniške nasipe in odnesla ves gramoz tako, da bo treba mnogo truda in stro-ikov, predno se to popravi. Škoda še ni ocenjena, znaša pa gotovo kakih 10 do 15 milijonov Kč, kar je za državo in njeno gospodarstvo hud udarec. Mnogo kmetov je ostalo brez žita in sena tako, da so navezani izključno na državno pomoč in usmiljena srca ostalega prebivalstva. Patriarh Tihem na mrtvaškem odru To je prva sRka umrlega ruskega patriarha, ki je dospela iz Rusije v vpadno Evropo. Prinašamo jo po pariškem *Matinu». Ruski profesorji in učitelji v naši državi Te dni je praznovala Zveza ruskih pedagogov v Jugoslaviji svojo štiriletnico in običajni letni praznik. V dvorani oficirske men-ze v Beogradu so se zbraH številni zastopniki naše in ruske emigrantske javnosti, med drugimi škof Germogen. S. Paleolog, bivši prosvetni minister Svetozar Pribičevič zastopnik notranjega ministra Vasa Laza-revič, zastopnik Zveze jugoslovenskih pedagogov Peter Vuksinovič, zastopnik prosvetnega ministrstva Mlhajlo Star.ojevič, več beograjskih novinarjev itd. Škof Germogen je nazdravil kralju Aleksandru, S. Paleolog pa carici Mariji Fecdorovnl in velikemu knezu Nikolaju Nikolajeviču. Predsednik Zveze ruskih pedagogov V. Grin se je zahvalil Svetozarjn Pribičeviču za njegovo naklonjenost ruskim profesorjem in učiteljem v naši državi Svetozar Pribičevič je bi! izvoljen za častnega člana glavnega odbora Udruženja ruskih pedagogov v inozemstvu. V imenu srbskih pedagogov je pozdravi! ruske kolege P. Vuksinovič. Nato je povzel besedo Svetozar Pribičevič, kl je v temperamentnem govoru zagovarja! neomajno stališče, da Slovanstvo brez velike Rusije ne more živeti. Med banketom so govorili še drugi zastopniki, tako prof. Smirnov, G. Andruškevld in študent Balabanov, kl se je v toplih besedah zahvalil bivšemu prosvetnemu ministru Svetozarju Pribičeviču za vse, kar jc stori! dobrega ruskim študentom v naši državi. Večer ;e potekel v Intimnih pogovorih in v znamenju medsebojnega zbHžanja. Zveza ruskih pedagogov v Jugoslaviji ie poslala povodom svojega jubileja več pozdravnih brzojavk, med drugim tudi kralju Aleksandra in ministrskemu predsedniku Pašičii. Predsednik poijske republike za Mickle- wiczev spomenik. V poljskem mestu Vilni se je obrazoval odbor za Mickiewiczev spomenik, kateremu stoji na čelu sam predsednik poljske republike Wojciechowski. Naloga odbora je ta, da mora dobiti največji poljski in obenem prvak slovanskih pesnikov veličasten spomenik. Odbor bo gotovo izvede' svojo nalogo in bo zbral velika denarna sredstva. Med člani odbora se nahajata maršala parlamenta in senata varšavskega Rataj in Tranczynskl. kakor tudi maršal Pilsudski. V odboru je tudi general 2clšgowski, znan po svojem vojaškem zasedanju VEne. Poljska v številkah. Izšla je statistika o sedanjem položaju poljske republike, kl pravi: Državno ozemlje Poljske meri 338.238 kvadratnih kilometrov. Število prebivalstva znaša 27,192 tisoč duš. Na če-tvorni kilometer pride torej 78 oseb. Med sto prebivale! Je na Poljskem 48 moških in 52 žensk. Šol najrazličnejših tipov je na Poljskem 27.400. 65% prebivalcev se bavi s poljedelstvom, 14% z industrijo in rudarstvom, 8% s trgovino in prometom. 13% je uradnikov. Narodno premoženje je vredno 88.410,000.000 zlatih frankov. Na glavo pride torej 3250 zlatih frankov. Za kel: »lingua est hostis hominum amictis-que diaboli et feminarum.« Na istem ne-dostatku trpi tudi mater feminas-tašča (spada v podredje mammalia). sertacijo). Obdržim amputacijo jezika, k! Jo predlaga Charcot, obenem pa se popolnoma zanašam na avtoritativne Billrothove podatke ter predlagam zediniti izrezanje jezika z nporabo rokačev. Na temelju lastnega opazovanja lahko trdim, da so gluhonemi, ki nosijo rokače z enim prstom, zanesljivo brezbesedni celo takrat, ko so zelo lačni. Kadar kričita obe po 23 ur na dan, občutim usodno psihološko nagnjenje do prismojenosti in samomora. Po podatkih mojih spoštovanih kolegov trpi devet desetin vseh žen na bolezni, ki jo imenuje Charcot hiperestezija dela mož-gan, ki nadzoruje govor. Charcot priporoča, da se amputira jezik. Dalje obljubuje, da reši s to operacijo človeštvo ene najstrašnejših bolezni, toda — moj Bog — Billroth, ki jo je večkrat izvedel, zatrjuje v svojih odličnih zapisih, da so se naučile ženske po operaciji govoriti s prsti. Na ta način so vplivale še hujše na svoje soproge, ker so jih hipnotizirale. Predlagam novo zdravljenje (gl. moio disertacijo). Obdržim amputacijo jezika, ki jo predlaga Charcot, obenem pa se časa vojne Je bHo uničeno na Poljskem ; 475 tisoč zgradb. Zemlje je bilo doslej razdeljeno 375.500 hektarjev. V administrativnem pogledu je republika razdeljena v 15 vojvodin, 277 okrožij, 611 mest in 12.622 naselbin. Poljsko ameriško Sokolovo na obisku v domovini. Zadnji dan julija se je izkrcalo na poljskih tleh 760 delegatov poljskega ameriškega Sokolstva, ki Je prišlo na obisk v domovino. Odposlanstvo si bo ogledalo vsa poljska mesta ter ostane v domovini več mesecev. Poljaki bodo priredili svojim ameriškim Sokolom par javnih svečanosti. Poljske znanstvene ekspedlcije v Leningrad. Leningrajska Akademija znanosti je pozvala večje število poljskih znanstvenih društev na jubilejne svečanosti zavoda, ki se bodo vršile letos meseca septembra. Poljaki se bodo povabilom odzvali teT poslali v Leningrad zastopstva na proslavo največjega znanstvenega zavoda v Rusiji. Dve novi ljudski univerzi na Poljskem. Ljudska vseučilišča so n3 Poljskem zelo popularne institucije. Pred kratkim sta sc osnovala zopet dva zaveda te vrste. Prvi je v Zakopanih, drugi pa v Vejherovu nad Baltiškim morjem. Ljudsko vseučilišče v Zakopanih ima že staro tradicijo. Poljska javnost je pozdravila obe ustanovi z velikim zadovoljstvom. Razstava predmetov izza dobe Petra Velikega. Ruska Akademija znanosti v Leningradu je zbrala veliko število predmetov izza dobe Petro Velikega ter bo predmete razstavila o priliki proslave dvestoletnice obstoja letos na Jesen. Poljsko-češkoslovaški kolegij v Lvovn. V začetku šolskega leta se ustanovi v I vovu Poljsko-češkoslovaški kolegij, kl bo prfrejal predavanja o češkoslovaški republiki. Klub bo ime! lastno knjižnico ln čitalnico. popolnoma zanašam na avtoritativne Billrothove podatke ter predlagam zediniti izrezanje jezika z uporabo rokačev. Na temelju lastnega opazovanja lahko trdim, da so gluhonemi, ki nosijo rokače z enim prstom, zanesljivo brezbesedni celo takrat, ko so zelo lačni. II. Roman časnikarja. Raven nosek, krasna postavica, divni lasje — tukaj pač ni zagrešil tiskarski škrat izjemoma nobene napake! Naredil sem korekturo in se oženiL »Moraš biti edino moja!» sem Ji rekel pred svatbo. »Nisi za naročnike. Kolportažo ti brezpogojno prepovedujem! Pomni to!« Toda že drugi dan po svatbi sem zapazil, da se je žena nekoliko izpremeni-Ia. Lasje so bili manj gosti, lica so izgubila interesantno bledico, trepalnice niso bile več peklensko črne, temveč rdeče. Moj Bog! Žena je nevesta, pri kateri je črtal cenzor vsaj polovico. Tako izgleda druga izdaja zaplenjene številke! 2e v prvem poluletju sem zasačil pri njej praporščaka, ki jo je poljuboval z brzino rotacijskega stroja (praporščaki ne marajo plačati naročnine, radi bi ime- Kino O ameriškem filmskem «kiču» O tem problemu piše B. L. Seidenstein, generalni tajnik znane American Film Co.: Evropska filmska industrija se bori za svojo eksistenco. Produkcija zbira vse svoje si!e, na dnevnem redu so velikopotezni, več ali manj resno mišljeni konsolidacijski in asocijacijski projekti, govori in piše se o »Zedinjenih filmskih državah v Evropi«, pa vse to dosti ne pomaga. Anglija straši straši s kontingentiranjem, druge države pripravljajo diktate cenam — vse te mere so naperjene proti najopasnejšemu 60vraža niku Ameriki. Da celo literati in novinarji so, menda sami ne vedo kako, zašli v boj za staro, umetniško čutečo Evropo proti ničvrednemu ameriškemu »kiču«. Kaj je na stvari? O ameriškem filmu je bilo žc toliko pisanja in debat, da je res skoraj odveč, na tem mestu povdarjati nje« gove vrline in slabe plati. Za film jc vendar edino merod.ijna sodba publike; in baš ta je v tej točki docela različna v vseh dr« žavah. Ve'ike ameriške filmske družbe, ki razpolagajo z neomejenimi sredstvi in s 5u« dovito organizacijo, s katero so si osvojile svet. plasirajo svoje filme v najbolj odda« ljenih nedostopnih krajih; njihovi filmi se predvajajo v največjih in najmanjših kine« matografih na zemlji in tako oktroirajo ki« no obiskujočemu občinstvu življenjsko in svetovno naziranje Američana, kateremu je pravzaprav v prvi vrsti film namenjen. Ev« ropejski producenti se sicer udsjajo slad« komu upanju, da se bo svet sčasoma pre« objedel ameriške filmske hrane, a to upa« nje je po mojem uverenju prazno. Ameri« ški film je pač tako v tehniki, v izbiranju miljeja, v sceneriji kakor tudi — in to ne najmanj — v izberi človeškega materijala daleč pred evropskim. O tem je škoda iz« gubljati besede. Kaj je torej »kič«? Kič v tem smislu. ka» kor uporabljajo besedo za karaktcrizacijo povprečnega in podpovprečnega filma, je svota čustvene solzavosti in banalnosti dejanja. In s tega stališča je treba gledati ca stvar. Kar se tiče sentimentalnosti, ki jo Evro« pejec tako rad naprtuje ameriškemu filmu, naj povem samo to, kar je ugotovila že dol« goletna praksa: Čush'o je občinstvu ljubše kol poza. — Film modernega miljeja za« hteva najtrše realistike, gledalec hoče na platnu videti samega sebe. dejanje in ne« h«nje igralcev ne sme kolidirati z njego« vim lastnim dejanjem in nehanjem. Tem za« h t* vam pa noben igralec na svetu ne ugodi v toliki meri kot ameriški in nordijski li vse gratis). Posvaril sem Jo prvič in sem ii drugič ostro prepovedal kolportažo. Drugo poluletje mi je podarila brezplačno prilogo: rodil se mi je sinček. Ogledal sem se v ogledalu, zopet sem ga pogledal in rekel ženi: »To ni nič izvirnega, mamica! Po obrazu se vidi. da je to nekje preplon-kano. Ne boš goljufala!« Rekel sem to, pa sem jI obenem naznanil drugo svarilo in prepoved priti mi pred oči tekom treh mesecev. Toda te kazni niso zalegle. V drugem letu je imela moja žena mesto enega že več praporščakov. Z ozirom na njeno nepoboljšljivost in moje načelo ne deliti ničesar z drugimi sotrudniki. sem ji naznanil tretje svarilo ter jo poslal s prvo pošto obenem z brezplačno prilogo njenim staršem, kjer se nahaja pod uredništvom tašče še sedaj. Starši prejemajo honorar za ženino prehrano vsak mesec. KT" OBLEKE kupite najceneje pri Josip Boiina. Ljubljana. Nemški igralec vpleta v svojo igro zmerom večjo ali manjšo dozo idealizma, pri čemer neredko pozabi na svojo nalogo; Francoz povdarja na filmu živahno veselost in ro» mantični temperament, ki je lasten njegovi domovini; Rusi in Slovani sploh za komike vobče niso: svojo umetnost obdajajo s ti« stim nimbom globoke duševne otožnosti, ki daje njihovim sujetoro pečat neužitnosti za široke internacijonalne mase. Američan pa ne pozna nikakega pretiravanja na odru, ne v dobrem ne v slabem smislu; on vtisne svoji igri naturnost vsakdanjega življenja — in baš vsL*d te lastnosti so ameriški igralci toli priljubljeni ne samo v svoji domovini, nego na vsem svetu. Edino Nemci se sem= patja naveličajo ameriškega filma. To d -ia stvo si lahko razlivamo: Nemci so na 1 mislecev, in zato tako radi vidijo, da igra'ci ne podajajo navadnega življenja, si včasih zažele višjih, idealnejših sfer. mogrede omenjeno, leži v tem tudi vzrc . da nemški historični film dominira na svetu. Kar se tiče banalnosti dejanja, ki jo vsi vprek očitajo ameriškemu povprečnemu fil« mu, ima dva karakteristična vzroka, kojih eden je splošno priznan, drugega pa vobče podcenjujejo. Če samo pomislimo, da se v Ameriki peča s filmsko produkcijo pet veli> kanskih družb in kakih štirideset manjših koncernov — in to v blaznem tempu, ki od« govarja neizmernemu domačemu konzumu — če dalje upoštevamo, da grade baš sedaj v Floridi velikansko filmsko mesto, ki bo produciralo vsak teden do sto filmov, no potem se moramo samo vprašati, kak?« je sploh mogoče, da avtorji in dramatui.,' še kje najdejo snovi za to neizmerno povpr*« sevanje, pa najsibo »kič« ali pa »neki«. Drugi vzrok, ki ga moram še posebno povdariti, leži v slabi jezikovni adaptaciji ameriškega filma, to je v zanemarjanju pri« lagoditve mentaliteti v poštev prihajajoče« ga naroda. Nikdar ne bo ameriški film slab« ši, kakor takrat, če površne izposojevalnice ameriške originalne naslove in besedilo — ki zveni v angleščini lepo — doslovno pre« vedejo v svoj jezik. Naj navedem samo en vzgled: Predstavljajmo si sliko: skalnata obala, na morju divja vihar; ob obali pa čepi dvojica, trojica puritanskih brodolom« cev; in ko je najhujša sila. zavpije njih vo« dja s povzdigjenimi rokami: »Oh, Lord — save our souls!« Če bi njegov vzklik do« flovno prevedli v slovenščino: »Oh, lord — reši naše duše!«, bi najbrže v trenotku, ko napetost kulminira, večina publike prasnila v smeh, in marsikdo bi zaničljivo zamrmral: šund. tak ameriški kič. Nihče pa ne pomi« sli, da bi si stvori! povsem drugo sodbo o filmu, če bi bil vzklik preveden rccimo z: »Moj bod, usmili se nas!« Vse te nedostatke. ki sicer pomalem iz« gin j a jo. pa ne more;o zmanjšati prave vred« nosti ameriškega filma. Fiiimsks tvksrki Lil Dagover v HollywoodtJ. KakoT Hta-IPO V nemških filmskih listih, je bila simpatična filmska umetnica LH Dagover angažirana za par mesecev v Hrs!lywooda. Obe-ada; on je znal pomirjevalno vplivali na razjarjeno množico. Toda orožništvo je nastopalo vedno ge. Posebno uspešno sodelujeta pri vseh prireditvah domžalska godba (ustanovljena 1SS6) in mlado Pevsko društvo, ki obstoja šele tri leta V bližini državne ceste in proge pa se v kratkem prične graditi »Glasbeni dom«, ki mora biti še letos pod streho. Po stanovih so Domžale vrlo razno-lične. Zastopane so domala vse stroke obrtništva. Poleg slamnikarske industrije cvete še lepo število drugih večjih podjetij: kovinska m lesna industrija, parne žage. valjčni mlini, elektrarna. In pri vsem tem je v polni časti poljedelstvo. to pa posebno zato, ker je slamnikarsko delo sezijsko. Tovarne obratujejo pretožno le od oktobra do maja: med tem dela tovarniško delavstvo na domačem gospodarstvu, tovarne pa zbirajo naročila za prihodnjo sezijo. Tip Domžalca je gorenjska korenina: trda skorja, mehko deblo. Domžalci so hudi in izkušeni konjski trgovci, »ba- Ukaz kralja Aleksandra Naš jugosiovenski kralj Aleksander pozna Domžale. Obiskal jih je kot regent dne 29. junija 1920. z vsem svojim spremstvom. Domžalčani so mu priredili sijajen sprejem. Po prisrčnem prizoru. ko je regent Aleksander poljubil malo devojčico, ki mu jo poklonila rož. in ko se je nato obsut s cvetjem odpeljal dalje proti Celju, — po tem dnevu je med Domžalčani narastlo silno navdušenje za narodnega vladarja. In on ji;n je nagradil zvestobo s tem. da je letošnjo pomlad rade volje ustregel njihovi prošnji ter podpisal ukaz, o katerem je bila domžalska občina obveščena z nastopnim dekretom: Njegovo Veličanstvo Aleksander I. po milosti božji in volji narodni kralj Srbov. Hrvatov in Slovencev, je na predlog ministra notranjih del blagovolil s Svojim previsokim ukazom dd 31. marca 1925 rešiti: da se vas Domžale v kamniškem sre-zu ljublianske oblasti proklamuje za trg. Teritorij trga Domžale obsega teritorij dosedanjih vasi Zgornje Domžale. Spodnje Domžale. Stob in Studa. Taksa iz I. Br. 54 zakona o taksah v znesku 10.000 dinarjev je plačana in po členu 71 pravilnika za iz vršenje zako.ia o taksah prilepljena na rešenju. St. br. 293 25. V Beogradu, 9. aprila 1925. Stampilja Po naredbi ministra ministrstva notranjih notranjih zadev zadev načelnik. Da je vlada predložila kralju povišanje Domžal v trg. gre posebna zasluga demokratski stranki in osobito ministru dr. Žerjavu, ki je z vnemo podpiral prošnjo Domžalčanov. Proslava Kraljev ukaz je vzbudil v Domžalah in okolici ponos in navdušenje, vrlo simpatično pa se je dojmil tudi drugod po Sloveniji. Domžalčani so sklenili, da povišanje domačega kraja ne bodi kar tako brez. marveč da se ta najpomembnejši dogodek v domači kroniki proslavi čim do-_ _ stojneje na dan 9. avgusta. Konstituiral J se je poseben odbor z raznimi odseki ia županom Antonom Skokom na čelu. Odbor je takoj stopil v akcijo in se lotil priprav. Za čim uspešnejšo propagando Pa se je osnoval »Domžalec«, nepolitičen list v proslavo trga Domžale, pod uredništvom učitelja Ivana Stenovca. Prva številka je izšla 23. julija, brezplačno, z nekaterimi prigodnimi prispevki in mogočno serijo inseratov. Prav tako tudi nadaljnje številke, doslej iih je bilo četvero, vsaka preobložena z oglasi domačih tvrdk; nabiral jih je tvorničariev sin France Cerar in se izkaza' za mojstrskega akviziterja... »Domžalec« je šel v več tisoč izvodih gratis in franko širom Slovenije in drugam. Njegovi stroški so kriti z oglasi. Vsekakor ta način propagande svedoči praktično domiselnost domžalskih tvrdk. Tekoči teden je ves veljal dovršitvam priprav za slavnostni dan. Program je obsežen: Na predvečer razsvetljava 5n bakljada v slovo od dosedanjih domžalskih vasi. Zarana zjutraj budnica, nato sprejemi gostov, maša, slovesna proglasitev trga pred kraljevim spomenikom, slavnostni nagovori, velebna po-vorka. Sodelujejo vsa domžalska društva. A popoldne velika ljudska veselica na velikem Senicovem senčnem prostoru, ki ie poln ličnih lop. okrašenih paviljonov, miz in klopi. Ne bo manjkalo niti radko-kcncerta, saj to veste, da so Domžale že dolgo predestinirane za našo glavno brezžično postajo. Obeta se velik, solnčen in slaven dan za Domžale. Veselila se ga bo z njimi vsa domovina, ki dobro pojmuje, da napredek posameznikov znači napredek celote. Domžalskemu trgu veljajo danes tudi naše čestitke, ki smo napisali pričujoče spominske vrste ne iz običajne kurtoazije, marveč iz zadovoljne simpatije do onih naših podeželskih osrčij, ki ravnajo utripe našega žilavega slovenskega življenja in katerim bomo odslej še z večjim dopadenjem prištevali tudi delavne, narodne, napredne Dom> žale. T. R, Fllatelifa Amsste^ske oddajne postaje Amaterji so prvotno le sprejemali koncerte. predavanja in drugo brezžtčr.o zabavo. Nato so se lotili radlotelegrafije in se kosali med seboj, kdo bo dosegel večjo spretnost v sprejemanju morzejev. Pa se ie marsikdo kmalu preobjedel tega nske vrste pasvnega sodelovanja v radiotehniki. Lepo je sprejemati in doseči v tem veliko popolnost, to se pravi čiste glasove in premostiti velike razdalje. Toda za- poštenega amaterja ima še večjo privlačnost oddajanje Kdo ne bi imel rad svoje oddajne postaje, 8 katero bi pošiljal svoje misli po etru v nedosledne razdalje? V Ameriki, kjer so Imeli amaterji v tem oziru najbolj proste roke, so se pojavite prve oddajne postaje, ki so jih zgradili in lz katerih so oddajali amaterji sami. Marsikdo si predstavlja velikanske antenske stolpe preprežene z žicami, pod temi cb širno poslopje z vsemi mogočimi stroji In aparati. V resnici pa vsega tega pri amaterski oddajni postaji ne bi našel. V sobi Ea mizici so vsi oddajni apa-afi, dostikrat popolnoma slični aparatu za sprejemanje radiofonskih oddajnih postaj. Oddajni aparat je priključen na navadno prejemno anteao. Dostikrat uporabljajo za anteno tudi v sobi ali na. stopr.jišču razpeto žico. Amaterji oddajajo z majhnim? energijami. Dosukrat rabi navadna žarnica, ki vam sveti v sobi več energije, kot jo, v obliki električnih valov, izžareva ajitena amaterske oddajne postaje. Navadno oddajajo amaterji sarno ponoči. Vsaka postaja ima svoj znak, sestavljen iz gotovih črk in številk. Ti znaki so mednarodno določeni za vsako državo, kjer so amaterske oddajne postaje dovoljene. Ana-ter odda svoj znak, ki ga sprejme drug amater bodisi v Ameriki, Avstraliji ali kje drugod in brzojavi prvemu da je sprej:l njegovo postajo. Ce se jima ljubi začneta pogovor; seveda v morzejih. Telefonijo uporabljajo amaterji prav redkokedaj; v glavnem radi tega, ker s telefonijo ni mogoče, pri isti energiji, doseči tolikih razdalj, kot s telegrafi jo. Pri talcem brezžičnem pogovoru Ci nič čudnega, če kar naenkrat, sredi besede ena izmed postaj utihne. Treba pač malo počakati; če se potem oglasi je dobro, sicer pa se poskusi vztrajen amater zveza-ti z drugo postajo. Valovi namreč, na katerih oddajo amaterji, so v^led majhnih 'dolžin (pod 120 m) zelo .nezanesljivi Če je Vreme po njihovi volji, se ne vstrašijo poti Sdo tiajoddaljenejše točke na zemlji tn oddajo jtam depešo, ki jim jo je naložil tam amater Jasno in glasno prejemnemu aparatu; drugič pa jih že v bližini oddajne postaje zaman Iščete. Ob ugodnem vrenemu trajajo taki brezžični pogovori med amaterji prav do jutra, dokler jih, njih največji sovražnik, solnce ne pretrga. Amaterske oddajne postaje so danes dovoljene skoro v vseh državah, kjer je radi-ofonija le količkaj razvita. Izjemo dela Nemčija, ki pa bo tudi v kratkem sledila drugim državam Pri nas, kjer si mora človek z velikim tru-'dom priboriti dovoljenje za prejemno postajo, plačati mastno takso, zato, da ne pozabi, da eksistira tudi pri nas neka radiofon-ska oddajna postain, pri nas seveda amaterji na oddajne postaje sploh misliti ne smemo. Valovi naših srečnejših kolegov pa Se k sreči Ljubljane le še ne ogibajo. Podnevi sicer ni mogoče sprejeti nobene amaterske oddajne postaje, pač pa se čuje po-tioči posebno včasih po polnoči, jako živahno ttfcanje morzejev. Mnogokrat v silno živahnem tempu, včasih pa tako počasi, da bi fim lahko sledil vsak začetnik v morzejih. Zal, da je silno težko valove obdržati. Malo Vetra, antena se zagugl.ie, pa so proč. Zato Je le redkokedaj mogoče ujeti celo besedo, dasi so sem In tja morzeji silno glasni. Včasih par noči zaporedoma ni čuti nobene postaje. So pa noči, ko jih ie polno in se zgodi celo, da druga drugo prekrivajo. Nekoč se Je med morzeji začula tudi neka lodba, ki pa je bila popolnoma raztrgana in je po petih minutah zopet utihnila Vzrok temu je neugodno poletno vreme in bodo re-cultati pozimi brezdvema boljši. Amerika. Američanom 500 radiofonskih postaj še e! dovolj. Osnovala se je velika organizacija za ridiofonijo. ki namerava v raznih delih Zedlnjenlh držav postaviti celo vrsto radiofonskih postaj, ki bj naj po jakosti prekašale vse dosedanje. Projekt pa je za enkrat padel v vodo, ker se je izkazalo, da oi v določenih valovih niti enega razpoložljivega mesta več. Maček pred radiolonom V studiu neke angleške radlofonske oddajne postaje je ostalo soparnes* večera okno odprto. Oddajali so ravno najnovejše vesti, ko naenkrat prekine govornika, žalostno tuljenje in zavijanje zaljubljenega mačka, ki je na sosednem vrtu v vseh mogočih ln nemogočih tonih izvajal podoknico svoji izvoljeni muci Milano. Italijanska radioionska družba gradi v .Volanu radvofonsko oddajno postajo, ki bo druga v Italiji. Postaja bo oddajala na valovih 3'.'8 m. z energijo 1.5 kw in bo najbrže že avgusta t. 1. gotova. r Falzifikat naše 2G-pa?ck3 frankov na znamk Ker je zadnjo izdajo naših znamk I« leta 1920. že januarja meseca 1921. nadomestila prva splošna izdaja jugoslovenskih znamk, ki so bile tiskane s sliko tedanjega regenta Aleksandra, sedanjega kralja, m takratnega kral a P^etra, ter so bile takrat vse druge znamke vzete iz prometa, je ogromna večina naših znamk ostala neporabljenih. Te neporabljene znamke so potem romale v centralni magacin v Beograd, kjer so jih skupno z neporabljenimi avstrijskimi, madžarskimi, vojnopoštnimi, bosanskimi nepretiskanimi in pretiskanimi, srbskimi, črnogorskimi, prekmurskimi in hrvatskimi znamkami prodali za ogromno ceno, namreč za ravno er.o dvanajstmo no-minale. Zakaj in kako se je to moglo zgoditi, ni namen današnja članka. Med temi za '/-,-, nomlnale vrednosti je bila torej tudi velika skladovnica naših ljubljanskih znamk dinarske veljave, vendar pa serija ni bila popolna, ker so bile skoro vse znamke po 5 in 25 par porabljene, a 20 parska znamka sicer ni biin porabljena, pač pa razen par sto komadov, cela naklada prodana onemu trgovcu, ki se je »žrtvoval« in je že prej prevzel skoro vse naše plebiscitne znamke po trikratni nominali ter tako pripomogel plebiscitnemu fondu, da je ta hitro prišel do skupička za znamke. Ostala zrvarr.ke te serije so začele izhajati že sredi Junija mcseca 1. 1921. le 20 parska je šele 9. oktobra sramežljivo zardela priromala na dan in takoj izginila v torbo srečnega kupca. Na glavni pošti v Ljubljani so jo prodajali ie kot žafran, namreč par dni po eno uro tn sicer le štiri komade vsakemu kupcu, toliko torej, da se je lahko reklo, da je res izšla. Ce je tako izdajanje znamk pravilno ali ne. tudi nI predmet današnjega članka. Pač pa smo s tem hoteli pojasniti, zakaj je ta znamka tnkoj stala par dinarjev in sc je torej izplačala falzificlrati, ker so bile brez n;s vse serije nekompletne. Falzifikate so najjirej spoznali zagrebški trgovci, kj so jih dobili iz inoze n-stva. Kdo .Kil je tiskal, še danes ni znano, ker je dobavitelj teh znatnk zagrebškim trgovcem Izjavil, da nima prav nobenega interesa povedati, odkod jih je dobil. Tako ja stvar v kratkem prav po domače zaspala, ker se iz nepojasnjenega vzroka tudi poštna uprava no'ov. Zanim;va ie Hevmansova. na pod'adi statistike dokazana trditev, da sra domišiiavost in lakomnost tisti dve lastnosti, ki sta pri obeh spolih zastonane v dokaj iz« enačenem razmeriu. Skonost nasnrot« no je tipični privilegij moškega s^ola. Zato je ženska obdarjena z razsipno« stio daleko bolj kot moški. Bilanca, ki jo je h^'ardsVi profesor dobil na osnovi slojih ona-^ovani, ni torej ugodna za lepi spol. Po/cbil pa je učeni gosnod Hevmans na eno: da sicer Jnmes \Vatt, ki je iznašel narni stroj, Stenhenson, ki je izumi! loko« motivo, Edison, ki ie ustvaril gramo« fon niso ženskega spo'a. da slike Raf« faela in Ruhensa. kipi Michelangela ni« so delo ženskih rok. Trda zato pa so James. \Vatt, Stephenson, F.dison. Raf« fael in Rubens niih delo. de'o Evinih hčera, koiih najvišji in naitežji poklic je bil in ostane — materinstvo. Eks-kronprinc si zdi svobode Poročevalka londonskega lista »Dai, lv Express« ladv Drumroond Hav je v Berlinu imela priliko razgovarjati se t bivšim nemškim prestolonaslednikom, ki ji je izjavil: »Anglija in Nemčija sta najbolj na, ravna zaveznika. Njuna zveza je ro. dila sadove v preteklosti, naj bi jih §e v bodočnosti! Moj naivečji življenski cilj je, doseči med obema državama staro prijateljsko razmerje. In prepri. čan s^m: če jaz ne bom mogel do?e> či tega cilja, ga bodo pa dosegli moji sinovi. Želel bi izbrisati z Nemčije obreko. vanie, ki tako teži na njej: da je ona povzročiteljica in zato odgovorna za sveto-no vojno. Tudi Anglija veruje temu obrekovanju in zato ne more pri. ti do sporazum! jen ja med njo in med nami. Moia največia želja je, napra. viti predsodkom, ki vladajo onstran kanala, enkrat za vselej konec.« Nato se je prestolonaslednik udal fi. lozofskim razmišljanjem: »Oswa!d Speng'er ima prav. Evropa je danes kot stara ženska, ki se oblači v deviška oblačila. Naša zapadna civi« lizacija je v dekadenci. Če se Evropa ne bo zavedla svoje naloge, do bela ra« sa prej ali slej podlegla navalom žo!< tih in črnih plemen. Mislim, da se An< glija danes že zaveda fatalne zmote, ki jo je zagrešila, ko je pritegnila v voj> no proti nam barvasta plemena. Tako je proti svoji volji naučila črnce, ka> ko se mora vojevati moderna vojna, uvedla jih je v skrivnosti mitraljez in organizacije. Posledice vidite že da« nes v Maroku, kjer se Rifani uspešno upirajo Francozom. Posledice pa ob« čutijo tudi Angleži sami v Indiji in v Orijentu sploh. Nevarnost narašča od leta do leta. Nisem pesimist in ne ve. rujem, da bomo že mi doživeli propast zapadne civilizacije, toda dogodki pa. ših dni kažejo vsi v to smer. Zato se moramo pripraviti na boj.« V nadaljevanju intervjuja je dal nemški prestolonaslednik duška svoji nezadovoljnosti, ker mu je onemogo. čeno potovati po mili volji. In to je kar ga bolj boli kot pa detronizacija. Ah, kako zavidam princa Wa!eške> ga! Srečni človek! On sme iti. kamor ga vleče srce. Jaz bi tudi rad potoval pa ne morem. Ni«ii to žalostno? Toda morda pa še pride dan, ko bom tudi jaz lahko potoval. In zato se ne po* slavljam od vas z »zbogom«, marveč vam kličem: na svidenje!« Lady Hav je vprašala eks«prestc:0' naslednika, kaj namerava početi s svo jimi sinovi. »Najstarejši je želel postati vojak Ali danes ni nrostora zanj v nemšk armadi. Zato ga bom dal študirati agri kulturo. Drugi sin Louis«Ferdinand se bo posvetil trgovini; poslal ga bom, če bo šlo, v Hamburg, pozneje pa v Amc. riko. Najmlajšega zanima forestika Nemčija ima v gozdovih svoje največ je bogastvo in prav je, da se tudi Ho henzollernci nauče eksploatirati goz dove.« Intervjuvu je bilo konec. Willy spre mi ladv Hay mimo okna k vratom »Vidite, rad opazujem življenje in vrvenje, ki se vrši tu spodaj. Nemšk narod je občudovanja vreden, mar ne. Kateri narod bi si tako hitro opomocel kakor on? Ponosen sem nanj, ponosen sem, da sem Nemec, ponosen sem na današnjo Nemčijo. Za njen dobrobit sem pripravljen dati poslednjo kapljo svoje krvi.« Služkinj ni več!... asna rr''..' fS? S fe H C^T-TK ...in najbolj zamudno in sitno delo js pranje in pomivanje krožnikov! Pranje m pomivanja krožnikov je igrača s • • • • Tat SODA odstranjuje I Kit »VfefrM umaZanijo, Seli ne raz'>?da! Tedenski borzni pregled Zagreb, 8. avgusta. Ta teden so vsi naši papirji, ki notirajo na Dunaju, na tamošnji borzi občutno poskočili. Ta skok se je v posameznih bančnih vrednotah odrazil tudi na zagrebški borzi in je tako pod vplivom dunajske borze bila tendenca na zagrebškem tržišču bančnih papirjev ves teden precej prijazna, iako se je Eskomptna sredi tedna dvignila na 115 in se včeraj zaključila ob precej čvrsti tendenci s 117.5 Hipo .ie zabeležila porast na 63 do 64 in je ta tečaj obdržala tudi včeraj na zadnjem borznem dnevu tega tedna. Istotako je bilo večje zanimanje za Jugo, katere dunajska pariteta je 103 do 104, toda na zagrebški borzi se njen tečaj ni popravil zaradi tega, ker se nahajajo na tržišču stalno večje količine tega blaga. Praštediona je zabeležila ta teden porast za preko 30 dinarjev na delnico, dočim se je prejšnji teden ponujalo blago po 812.5. Vzrok temu porastu so večji kupni nalogi ob majhnih količinah blaga na tržišču. Čvrst je bil tudi tečaj Centro-Trgo, ki je bila včeraj zaključena po 10.5. Od industrijskih papirjev so lesne vrednote ta teden zabeležile zelo majhen skok. Edino Eksploatacija, ki je v začetku tedna zaradi realizacij bila padla na 47, se je proti koncu tedna popravila zbog večjega povpraševanja znova na 53. Od drugih industrijskih papirjev imajo nekoliko zaključkov Se-čerana Dubrovačka in Trbovlje, dočim ostali industrijski papirji niso bili deležni zanimanja. " Od državnih papirjev je zabeležila večji promet Vojna škoda. Tečaj se ji je v začetku tedna zaradi večjega povpraševanja povzpel na 298. dočim je proti koncu tedna zaradi realizacije ponovno nazadoval na 277, na kateri višini je ostalo včeraj tudi blago. Tudi 7 odst. posojilo se je v začetku tedna okrepilo na 80; proti koncu tedna pa se je pojavilo na tržišču več blaea in je zato tečaj padel na 78. Čvrste so tudi agrarne. Dinar ie v početku tega tedna noti-ral v Curihu 9.35. Ker se je bilo bati, da bo ta hitri porast ogrožal naš izvoz, je podvzel finančni minister mere. da se dviganje dinarja zaustavi. Narodna banka ie nastopala kot kupovalka deviz v Beogradu in Zagrebu. Verjetno je, da je zaradi tega dinar pred dvema dnevoma začel nazadovati in včeraj oslabel na 9.25 S strani borznih kro?ov se razlaga to nazadovanje s tem. ker je bila v Curihu zadnje dni tendenca mlačna za vse evropske devize. Zaradi oslabljenia dinarja na curiški borzi so tudi v Zagrebu nastale spremembe. Dočim je dinar rasel, so vse devize zabeležile močan padec, ker se je takrat običajno poslovalo po curiški pariteti. Po padcu dinarja se je začela tendenca v devizah v Zagrebu krepiti, tako da so devize poslednja dva borzna dneva porasle za nekoliko točk, in sicer za več točk. kakor bi upravičeval padec dinarja. Tako se je poslovalo včeraj na bazi 9.15 do 9.20. dočim je dinar notiral v Curihu 9.25. Blaga je bilo na tržišču ves teden zadosti. Po-vpraševanie je bilo običajno. Promet je bil ta teden večji kakor prejšnji in se ie gibal dnevno med 8 do 12 miliioni dinariev. K temu povečanju prometa je prispevala mnogo Narodna banka s svojim nakupovanjem. V današnjem svobodnem prometu na efektnem tržišču ni bilo nikakih poslov. Dinar je ziutra.i notiral v Curihu 920. Na zagrebškem deviznem tržišču je bila tendenca napram včeraj nekoliko mlačneiša. Promet minimalen. V glavnem se je čulo samo blago, ki se je proti koncu ponujalo po naslednjih tečajih: Dunaj 785. Italija 200, London 270 50. Nevvvork 55.75. Pariz 261, Pra-ea 165.50 in Švica 10S5. Svetovna produkcija amelja m piva Podrobnostne cenitve letošnie hmeljske letine še nimamo v rokah Kakor se po dosedanjem staniu na splošno sodi. bo letošnji svetovni pride'ek htnelia srednje dober. Dozoritev hmelja je sicer že blizu, vendar se še lahko v mnogih svetovnih nasad;h stanje spremeni v boliše ali na slabše. Zanimivo je. da .ie končni rezultat hmeljske letine 1924 skoro v vseh deželah znatno prekoračil prvotne cenitve, ponekod celo za 50 odstotkov. Tako je Zateška hmeljarska zveza cenila dne 4 septembra 1924 lanski žateški pridelek na 115.000—120.000 centov (po 50 kilogramov), dočim se je v resnici pridelalo 154.000 centov. V Angliji so cenili pridelek na 300.000 centov, dejanski pridelek pa je znašal 4S0.000 centov. Podobna presenečenja so prinesle letine skoro v vseh hmeljskih pokrajinah. Izjemo tvorita le Nemčija in Jugoslavija. kjer ni bila dosežena cenitev, temveč ie znašal pridelek do 20 odstotkov pod cenitvijo. V naslednjem prinašamo cenitev lanskega svetovnega pridelka, ki jo je sestavila niirnberška tvrdka Johann Barth & Sohn na podlagi rezultatov obiranja (v tisočih centov): Nemčija 158 (v I. 1923 81), Češkoslovaška 194 (65). Jugoslavija 50 (36). Avstrija 2.4 (l). Madžarska 1 (1). Rumuniia 2 (1). Poljska 32 (231 Franciia 119 (45), Belgija 42 (25) Anglija 4«0 (240); Evropa skupno torej 1080.4 (518); Amerika in Kanada sta po tej cenitvi pridelali 227 (170), Avstralija in Nova Zelandija pa 22 (20). Svetovna produkcija 1924 je potemtakem znašala 1,329.400 (v 1.1923.708.000) centov. Jugoslavija je pridelala kakor rečeno 50.000 (36.000) centov; od tega odpade na Bačko 36 000 in na Savinjsko dolino 14.000 centov, dočim ie v letu 1923. dala Bačka 20.000 in Savinjska dolina 16.000 centov, a v letu 1922. obe pokrajini vsaka po 14.000 centov. V lanskem letu so razne države pro-ducirale piva 159 milijonov hI (1'ta 1923. pa 137 milijonov). Med državami, ki producirajo pivo, se nabaia J u g o-s I a v i i a na 23. mestu s 650.000 hI. Za leto 1925. se ceni svetovna produkcija piva vnaprei na 164.850 00(1 hI, za kar se bo PO cenitvi potrebovalo 1 milijon 89.450 centov hmelja, torei manj. kakor ie znašala lanska produkcija hmelja. Ker bo po sedanjih izgledih letošnii svetovni pridelek hmelia pod lanskimi rezultati, ie podoba, da bo prilično obsegal rotrebo. Torej se ni bati, da hmelj ne bo šel v denar._ Ljubljanski trg Trg je bil pretekli teden dobro založen z jajci, perotnino in sočivjem. Na debelo se je pričela prodajati nova čebula in tudi krompirja je dovolj. Mesa preostaja Slani« na se je podražila samo prehodno radi po« manjkanja prašičev«špeharjev. Dovaža se že vsakovrstno domače sadje, vendar je tre ba paziti na zrelost, ker se je zaplenilo že mnogo nezrelega sadja. Obisk trga je bil čez teden precej obilen, v soboto pa ogro« men. Cene so bile: Meso: goveje mesp I. 18 do 19, II. 9. telečje I. 20, II. 17, svinjsko I. 27.50. II. 20 do 23, slanina 22.50 do 30, mast 30 do 32, koštrunje meso 15, kozličevins 22. hrenovke 35 polprekaiene kranjske klo» base 32 do 40 Din za kg Perutnina: m«i« hen piščanec 11 do 15, večji 16 do 22.50, kokoš 20 do 35. petelm 23 do 40. raca 20 do 30. nepitana go9 25 do 35, golob 7 do 12.50 Din komad. Domači zajec: manjši 8 do 15. večji 15 do 30 Din komad Ribe: šlajn 30. ščuka 30, postrv 55 do 60. klen 20, mrena 20, pečenka 15 Din kg Mlečni Izdeh ki: mleko 2.50 do 3 Din liter, sirovo maslo 45. čajno maslo 60, kuhano maslo 45, bo« hinjski sir 38 Din kg. Jajca: 1 do 1 25 Din komad. Kruh: bel 7, ržen in črn fi Din kg. Sadje: jabolka I. 8. II. 6, III. 3 do 5. hru« ške I. 12, II. 10, III. 5 do 8. orehi 10 do 12, češplje 6 do 10, grozdje 14 do 15. maline 7.50, breskve 20 do 24. marelice 16 do 18 Din kg, borovnice 2 Din liter. Zelenf: va in sočivje: solata 5 do 6, zgodnje zelje 2 do 2.50, kislo zelje 4. ohrovt 4 do 5, kar« fijola 20, kolerabice 3, špinača 7, paradižni« ki 5 do 6, kumare 2 do 3 Din kg, kumarice za vkisanje 10 do 11.25 Din 100 kosov, buče 1.50 do 2, grah v stročju 5 do 6, lu. ščen grah 20, fižol v stročju 2 do 4 Din kg, fižol luščen svež 2 do 250 Din liter, čebula 2 do 3, česen 12 do 14, krompir 1 do 1.25 Din kg. Mariborski trg Včeraj so pripeljali slaninarji na trg 10 voz mesa, katero se je prodajalo po 15 — 25 Din za kg po vrsti in kakovosti. Slanina se je trgovala po 22 — 25 Din kg. Krompir« j a je bilo na trgu 76 vozov in se je proda« jal po 0.50 — 1 Din za kg. Čebule in ku« maric je bilo na trgu 22 vezov. Cene so bile naslednje: Perutnina: kokoš 40 _ 45. piščanec 12.50 — 27.50, gos 50 — 60, raca 50 — 55, puran 80 Din za komad. Domači zajet: 10 — 40 Din komad. Mleko in mlečni izdelki: mleko 2.25 — 3, smetana 12 — 15 Din liter, sirovo maslo 40 — 44, kuhano 60 Din kg, sir 3 — 7 Din komad. Jajca: 1 — 1.25 Din komad. Zelenjava in sočivje: sveže zelje 0.10 — 3 Din glava, glavnata solata 0.25 komad, endivija 0.25 — 0.75 Din komad, čebula 1.50 — 4 Din kg, česen 10 Din kg, paradižniki 3 Din kg. — Sadje: jabolka 4 — 6, hruške 6 — 9. slive 13 _ 15, breskve 16 — 20, marelice 16 — 18 Din kg. borovnice 1 50 — 1.75, brusnice 6.50 — 7, maline 5 Din liter. Sena se je včeraj pripeljalo na trg 12 vo« zov in 8 vozov slame. Cene: seno 57.50 — 70. slama 27.50 — 37.50 Din za 100 kg. Skop se je prodajal po 2 Din komad Tržna Doročfla Dunajska borza za kmetijske produkte (7. avgusta.) Ameriška poročila ne pokazu-Jejo posebnih sprememb Kljub temu Je osnovno razpoloženje na dunajskem trgu dalje čvrsto, ker ie bila ponudba zlasti v rži slaba. Cene so nekoliko poskočile. Notirajo za 100 kg v Šilingih vključno blagovnopro-metni davek brez carine: pšenica: domača 40 — 41, madžarska s Potisja 79 do 80 kg 44 — 44.50, nova 42 — 42.50; r ž: domača 32.50 — 33; Ječmen- domači 34 do 41; turščica: 31.50 — 32.50; oves: domači 38 — 30, severnoameriški 37 — 38. = Položaj na našem žitnem tržišču je še vedno nedo'očen. Pravih cen prav za prav še tri. Naši domači mlini kupujejo zelo malo zaradi slabega razpečavanja moke. a iz inozemstva skoro ni povpraševanj, ker so naše cene za inozemstvo previsoke zlasti po porastu dinarja. Vrh tega je pšenica zaradi neprestanega deževja vlaina in spravljena v precej slabem stanju. Mednarodna tržišča so beležila v zadnjem času nekoliko čvr-stejšo tendenco, kajti dovozi pšenice, ki so v tem času običajno večji, so letos še zelo skromni; to pa ne samo zaradi zakasnele žetve, temveč tudi zaradi rezerviranosti producentov, ki upajo na boljše cene. = Izdajanje vrednostnih papirjev, preletih od Poštne hranilnice na Dunaju. Poštna hranilnica v Sarajevu le prejela te dni od Poštne hranilnice na Dunaju vse vrednostne papirje. ki so Jih imeli naši državljani pri njej shranjene in za katere so svoječasno pooblastili Poštno hranilnico v Sarajevu, da jih sme sprejeti in prenesti Interesenti se opozarjajo. da bo Poštna hranilnica v Sarajevu razposlala sukcesivno vse vrednostne papirje lastnikom preko pošt njihovega bivališča, kjer se rim bodo isti izdajali proti povrnitvi stroškov prenosa In drugih taks. katere je zaračunala Poštna hranilnica na Dunaju. Vsa vojna posojila ostanejo do nadalj-ne odredbe lastnikov v depoju pri Poštni hranilnici v Sarajevu ali pa, dokler finančno ministrstvo v Beogradu ne reši njihovega vprašanja. Ako kateri lastnik Izrecno želi izročitev teh vojnih posojil, se mora obrnit' na Poštno hranilnico v Sarajevu, ki trn jih bo izročila proti povračilu 1 odstotne provizije v nominalu, najmanj pa 10 >ugo-1—n 2 "" n,*ri v®"i?;ran: ■ predvojne (kronske) rente so dostavljene Generalni direkciji državnih dolgov v Beogradu in čim se od nje v zameno dobe naše obveznice, se bodo Izdale deponentom Zaradi tega sc bodo dostavljale sedaj deponentom samo gažfrrane predvojne rente, razne že-leznične obligacije, razne avstrijske založnice, srečke in delnice raznih društev.. — Poštna hranilnica. = Gibanje tvomiških in drugih večjih podjotli v Sloveniji. V drugem četrtletju 1925. se Je po podatkih Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v LJubljani v ljubljanski ln mariborski oblasti prijavilo 30, odjavilo pa 9 tvorniških In drugih večjih podjetij. Od prijav odpadeio 4 na izdelovanje cementne opeke, 3 na izdelovanje kemičnih proizvodov, 2 na parne žage. Po ena prijava pride na: izdelovanje galanterijskih predmetov, lesenih zabojev, moškega perila ter kartonaže, potem na Izdelovanje pletil-nih strojev, izdelovanje elektrotehničnega in avtomebilskega materijala vseh vrst. Izdelovanje pohištva. Izdelovanje olja. izdelovanje cementnih predmetov, izdelovanje cementne opeke, cevi in nagrobnih okvirjev, Izdelovanje keramičn'h proizvodov, Izdelovanje verig, izdelovanje cinkovih in svinčenih cevi, svinčenih šifer, krogel, plošč in plomb, na žage na električni pogon, izdelovanje blčevnikov, izdelovanje lesenih galanterijskih predmetov, izdelovanje štampiljk iz kavčuka, strojno pletenje, parne mline, izdelovanje diamalca in sladne moke, Izdcio vanje terpentinove kreme, voščila za čevlje in mazila, izdelovanje kozmetičnih predmetov, elektrotehnične naprave, elektrarne. Odjavila so se naslednja podjetja: dva obra ta za izdelovanje cementne strešne opeke in po eden obrat za mizarstvo, pletarstvo, izdelovanje Igrač, Izdelovanje cementne ope ke, izdelovanje ogledal in brušenje stekla, iz delovanje civilnega orožja In municiie ter ena parna žaga. = Posojila Državne hlpotekarne banke. Izdajanje posojil na hipoteke, ki Je s strani Državne hipotekarne banke v Beogradu ukinjeno za nekaj časa, se bo moglo zopet pričeti s 15. t. m. Višina posojil, ki se bo v bodoče dovoljevala, bo znašala polovico cenjene vrednosti imetja. Državna hlpotekar-na banka razpolaga do sedal z okrog 25 milijoni Din hipotekarnega kredita. Ta vsota Je seveda premalhna. Kakor se poroča, se skuša dobiti novo posojilo v inozemstvu. = V trgovinski register so se vpisale nastopne tvrdke: »Grom« carinsko posredniški in spedicijskl biro, družba z o. z. v Ljubljani, podružnica na Jesenicah in na Rakeku; «Kosmos«. družba z o. z. v Ljubljani, (družba pripravlja s'ruee ter Izdeluje tvarine in preparate za zdravila, in prodaja oboje itd.); Slavensko-aTerikansko trgo-vačko dinničko društvo u Zagrebu, podružnica Ljubljana; Tatiana, kisarna, agentura in komisija, družba z o. z. v Mariboru; Ru-pena & Co., lesna in oglarska industrija v Mirni peč": Izbrisala se je tvrdka Anton Bo-hirc & drug v Medvodah (ker je obrat prestal). = Zadružni register. Izbrisali sta se naslednji zadrugi: Lesna zadruga v Lo?kem potoku, reg. z, z o. z. v likvidaciji in Živinorejska zadniga v Loškem potoku, r. z. z n z. v likvidaciji. = Pomnn'kanie vagonov za pivo. Po časopisnih vesteh se industrijci piva in zastopniki pivovarskih podjetij za južno Srbijo s sedežem v Skopju pritožujejo zaradi po-n.anjkanja vagonov za prevoz piva. Sestavila se je protestna spomenica ki se je poslala prometnemu m:nlstrstvu. = Zastopniki grških gospodarskih krogov na Jadranski razstavi. Tekom tega meseca bo prepotovala naše Primorje skupina grških tr'ov-e\ Industriiccv. ki bodo ob tej priliki posetlli Jadransko razstavo v Splitu in Šibeniku. = Vprašanje kompetence ozkotirnih prog v državi. Iz Beograda poročajo, da se bo meseca oktobra vršila v prometnem ministrstvu konierenca, na kateri se bo rešilo. aH naj pripadejo ozkotirne proge v državi kompetenci sarajevske železntike direkcije. = Dohodki Državne monopolske uprave ▼ mesecu aprilu t. L so znašali: od tobaka 127.2, od soli 24.5. od petroleja 16.2, od vžigalic 9.7 od cigaretnega papirja 10.0, od raznih monopolnih predmetov 0.5, skupno 188 milijonov Din napram 158.6 milijona v enakem času protiega leta. V proračunu je bik) za to dobo predvideno okrog 193 milijonov Din in se Je torej od teh monopol skih predmetov dobilo za skorai 5 milijonov Din n-anj. = Konkurz je razglašen o imovini Josipa Omerza, trgovca s pisarniškimi potrebščinami v Ljubljani (prvi zbor upnikov bo 14 t. m. ob 10.) in o imovini Rajmunda Ritoška, trgovca v Šoštanju (prvi zbor upnikov bo 31. t. m. ob 9.) = Delo osi je ške sladkorne tvornlce. Tvornica sladkorja v Osijeku bo začela novo proizvodnjo sladkorja v početku septembra. Predelala bo manjšo količino sladkorne pese kakor lani, ker je podjetje kontra-hiralo manjše površine. Osiješka tvornlca je večinoma razprodala svoje zaloge. V inozemstvo je Izvozila r rog 150 vagonov. = Izpolnjevanje težnosti pravilnika o prometu z devizami In valutami. Ker mnogi Izvozniki in uvozniki ne Izpolnjujejo obveznosti po čl. 11. in 16. omenjenega pravilnika je finančni minister odredil kaznovanje zamudnikov. Trgovci se opozarjajo na to odredbo ter naj točno izpolnjujejo prevzete dolžnosti glede deviz In valut, da si prihranijo nepotrebne sitnosti. = Izmenjava poštnih pošiljk z Italijo. Po dogovoru med našo In italijansko poštno upravo se bodo odslej izmenjavale medsebojne poštne pošiljke potom naše pošte na Sušaku in Italijanske pošte na Reki. = Dobave. Komanda Bregalničke divi- i zijske oblasti (itiženjersko odelenje) v Štrpu sprejema do 15. t. m. ponudbe Z3 dobavo ročne pumpe za gašenje požarov. Direkcija državnega rudnika v Brezi spreiema do 30. t. m. ponudbe za dobavo 60 jamskih kaTbld-nlh svetiljk hi delov za karbidne svetiljke ter za dobavo radiatorjev. — Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: 31. t. m. pri direkciji državnih železnic v Subotici glede dobave mehkega stavbenega lesa ter glede dobave materijala. — 1. septembra pri direkciji državnih železnic v Subotici glede dobave volnenih blazin za lokomotivo Itd. 2. septembra Pri Artiljerijski radionici v Ljubljani glede dobave enega vagona angleškega kovaškega premoga; — 3. sept. pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave pločevine za kotle. — Predmetni oglasi so v pisarn! Zbornice za trgovino, obrt in industrijo na vpogled. = V. mednarodni Iztočni velesejem v Lvovu se bo vršil od 5. do 15. septembra t. 1. Na sejmu je zgTajen za jugoslovensko blago poseben paviljon. Na izložbo naj bi se poslali usnje, kože, mlečni (sir) in mesni izdelki, vino, tobak ter proizvod! naše industrije in obrti. Predmeti iz naših krajev bodo zanimal! ne samo poljske, ampak tudi druge Inozemske gospodarske kroge, ki bodo prihajali na lvovskl velesejem. Za prevoz razstavnega blaga so dovoljene oblJtojne olajšave. Pripravlja se tudi Izlet Jugoslovenskih trgovcev preko Poljske. Pot izletnikov bo vodila v Krakov. Varšavo, Poznanj. v industrijsko središče Borfclav (pe-trolejske vrelci), v Lodz, v slavno Czensto-chovvo i'd ^'',ograjs,'', v'ida Je obljubila, da bo pospeševati udeležbo za lvovskl velesejem. Prijave za udeležbo sprejema tn pojasnila daje »VeTa«, trgovska družba z o. z. v Ljubljani, Aleksandrova cesta 8, do vkliučno 15. t. m. = Povečanje novčanlčnega obtoka v Av. striji Po izkazu Avstrijske narodne banke z dne 31 julija se je obtok novčanic v Avstriji povečal za 90.7 milijona na 807.3 milijona šilingov = Ponovna oslabitev poljskega zlatnika. Tečai poljskega zlatnika, ki se je dne 4 avgusta po Intervenciji Poljske barke zopet znatno pribltfai zlati pariteti, pokazuie zadnje dni znova tendenco nazadovanja. Podoba Je, da ga špekulacija hoče znova vTeči. Nemci se branijo očitka, da so oni organizirali napad nanj ter zatrjujejo, da Je krivda zlatnikovih s'?bosti v napačni gospodarski In finančni politik1 poljske vlade. = Velike izgube madžarskih mlinov zaradi padca cen moki. Iz Budimpešte poročajo, da je veliko število mlinov utrpelo zaradi znatnega padca cen moki velike Izgube. Lastniki mlinov se boje. da bodo cene še dalje padle in da bodo nekateri mlini zaradi tega prišli v plačilne težkoče. — Pomnožltev konkurzov v Nemčiji, število konkurzov v Nemčiji Je tekom meseca Julija doseglo najvišje stanje v letošnjem letu. in sicer 797 napram 709 v juniju. Isto velja za število novo razglašenih poslovmlb nadzorstev, ki Je znašalo v junjn 359 (308) Ukinilo se je 182 (163) poslovnih nadzorstev. CLR1M. Be^grrd 9.25, Berlin 1 22*0, New-york 515, London 25 01, Pariz 24.10, Milan 18 45. Praga 15.25. Budimpešta 0.007250, Bukarešta 2 65, Sofija 3.75, Varšava 96, Dunaj 72.475. LONDON (<"b 12) Beograd 271, Dunaj 34.52, Italija 135 in pet osmlnk, Newyork 485.68, Švica 25.01. Enanadstropno hišo lepo s hlevom, drvarnico in vrtom, prodam. Stoji zraven farne ccrkve v Preski, 5 minut od želez, postaje jVledvode. Pripravna za trgovino, obrt ali letovišče. V lepem in prometnem kiaju. Poiasnila daje Fr. Jenko, sedlar, Medvode 3. Avtomob>[isfi fjSgtocčHisti i Zalagajte se z bencinom pri Bencinski posisp (sesalki) Dunajska cesta št. 35, Jugo-Auto. Liter bsneina 9 Oin. Moderno plastično in hitio napolnje.ije. 5000 ilMiMiS aH brez truda, brez motenja Vaših poklicnih opravil, v spaniu, med zabavo aH odmorom. Pošljite tafcoj Vaš naslov in D n 5'— za navodilo ia odgovor, ali prot vrednost v znamkah pod šifro „R-A" na Aloma Compauy, Ljubljana, Kongresni trg 3. Izd/ leteli in lastnik: Konzorcij «Jutra» Odgovorni urednik: Andrej Režem Tisk »Narodne tiskarne» v Ljubljani v južnem Banalu v bližini Eeog^da ob Donavi in železniški oostiji, preškrbl ena s polno aremnikom in raznimi stroji za obdelovanje lesa, pohištva, k«t in drugih m zarskih izdelkov kakor tudi veletrgovina i lesom in popolno moderno uredoo in modernimi poslopji, zgrni no pted dvema leto na, f93F" sa proda "OT* po najugodnejših pe:'0; h. Bogita okolica in za vse vrste lesa u?cd o t-"išče. Interesenti nai se izvolijo obrniti na Kovinska banka d. si. KevJn, 41o8-a Bana*. obsega moderno urejen internat, gospodinjsko in obrtno šolo ter razne izobraževalne — tečaje. — Sprelemaio se dak!et3 od 14 let naprej. Prospekti se dGbe pri vodstvu zavoda. 4194-a iiirfsiiibbirbbismittcciimill b Bencin vedno na razpolago vsem mimoidočim avl .mo-bilom in mntociklom po najnižji ceni. — Prodajam ln kupujem vsakovrstne vreče ter 4230-« kumno. IJndsolf Sire, K?an|. BobinlsKa Bistrica. HOTEL .B1STRIOA« Soba 2 »«o oskrbo In dobro brano samo n'», C-V. za osebo. "lil JJ NajlepSa točka z.i letovIMarje in turist«. Krasna okolica za izletnike. Konkurenčne cene. i/i.- . /»r- H VEHEZKI d GlULlfl'4 v Trstu, ulica C. Ghega 7 v neposredn' bliJIni glavne, n kolodvora, (lastnik Vacla ■ Stengel) se pripor č.-. potujočemu občinstvu, izborom kuhin a, prvovrstna domača vina, : r; ški teran, vedno sveže pivo, točna postrežba, go-, vori se slovenski. 2Sl-a n_J? . 1 . *<č- ; <-: oio«o*o*o»o*ofiaeo«a O S imet ki se dobro spozna pri trofaznem električnem toku visoke napetosti in pri rudarskih instalacijah lahko dobi takoj stalno mesto. Dižati mora v redu električne in druge rudarske instalacije zunaj in v rovih. Biti mora podanik SHS. Z referencami se je javiti Upravi premogovnika v Aleksincu. 4172a OIOSOIOIOIOSOEOIIOCO L. Mifiuš " UU&UAiiA, PSestni trg 13 fzdelovateii dežnikov Na drobno I Na debelo! Zalega sprehajalnih pallo SUri deiniki se ran o .o sreoiia.E.o. Joseph Delteili Petero čutov Roman. I. Kuga v Parizu, Petega maja 1926, na obletnico Napoleonove smrti, je pobral stražnik št. 584 na trgu sv. Mišela škrlatastordečo stekleno cevko, na kateri je bil napis: Kuga. Naslednjega dne ob devetih zjutraj, ko je mala ladjica baš piskaje izginjala pod mostom Aleksandra III., je nosna ženska stopila na cesti Cours la Reine na enako cevko z napisom: Kuga. Okoli poldneva je neka druga ženska našla tri slične cevke v drevoredu na Marsovem polju: Kuga. Kuga. Kuga. ,V cerkvi Svetega Srca je prestrašeni škof stri s čevlji, okrašenimi z ametisti, vijoliličasto tubo z istim napisom: Kuga. Neki upokojeni v kožuh zaviti general je na pragu pred Vojaško šolo zdrobil pod svojimi škornji dve tubi. Na Borzi so našli tucat takih cevk, vsied česar so lekarniški papirji takoj porasli. Na večer so demimondke in fičfiriči plesali jazz*band v proslulih lokalih na Pigallovem trgu med tubami bakterij, raztresenimi po tleh. Vso noč je vladalo nenavadno razburjeje tako v predmestnih četrtih kot v vladnih krogih. V občinskem laboratoriju so sejali nepretrgoma. Tisoče in tisoče varnostnih odredb je brnelo po preobloženem telefonu. [Vznemirjena policija je švigala po sumljivih cestah, pregledovala montparnaške bare in stražila dohode na medicinsko fakulteto. Točno o polnoči je nosna ženska podlegla in predčasno rodila krasno a pohabljeno dete brez nosu in ušes. 2e v zgodnjih jutranjih urah so vsa okrožja javila nešteto slučajev kuge. Nekateri ljudje z razvito domišljijo so kar videli kako se epidemija širi v zraku, od hiše do hiše, od ulice do ulice. Umrljivost je narastla do katastrofalnih številk. Opoldne je kuga dosegla polni razmah. Tega dne (šestega maja) so slučajev kuge. 7. maja 10.972. 8. maja 26.348. Devetega 54.970. Desetega 93.438. Enajstega 104.509. Dvanajstega 182.379. Trinajstega 273.544. Kuga v Parizu! Naenkrat so Parizu našteli 2.943 smrtnih bili zidovi polni alarmantnih lepakov, in vsi so bili enaki: Kuga v Parizu! Nekateri radovednejši stari ljudje so stikali za vzroki strašne šibe. Dadi jo je povzročil kak mlad vase zaljubljeni učenjak, ali domišljav blaznež, zločinec? Zgodilo se je že, da so alkimisti nalili v javne vodnjake čutnost vzbujajoče pijače, da so prezrti ljubimci začeli maščevalne vojne, da so raztreseni bakterijologi pozabili fiole bacilov v spalnicah svojih prijateljic (Agence Radio 23. januarja 1924), da so poeti izgubili svoje srce, da so pregloboki kemiki v prekipevajočem navdušenju s polnim zamahom vrgli skozi okno n* ulico stekleničioe z bacili oipio, mrzlic« ta koler« (Intransigeant, 5. septembra 1923). Politiki so seveda pogodili, da ima pri kugi svoje prste neka tuja država. Vlada je vsa zbegana izdajala službena poročila, ki so si često nasprotovala. Levičarskim strankam se je prilika zazdela ugodna. Dne 9. maja točno ob 15. uri je ministrstvo padlo. Zdravniki so s svojo požrtvovalnostjo nehote položaj šc poslab« šali. Njihova gorečnost pri streženju bolnikom in težka služba v bolnicah jih je pokopala. V par urah so skoraj vsi oboleli na kugi in večinoma so podlegli. Tako je bilo prebivalstvo že od vsega početka brez zdravniške pomoči. Medicinska kakor tudi Francoska Akademija sta grozote epide. mije med vsemi znanostnimi korporacijami občutili najbolj. Kuga je najprej napadla najslovitejše osebnosti. Toda nekateri odii;» nejši člani so bodisi iz patrijotizma bodisi vsled nerazumevanja vztrajno trdili, da ni vzroka za bojazen. Eden izmed teh. gospod Palauqui, je 10. maja baš razlaga! v predavalnici Akademije, da ima epidemija vse znake povsem nedolžne španske bolezni, ko ga je bolezen zgrabila pri čaši vode in ga vrgla na tla, še predno je do konca izgovoril svoj bodreči govor. Seja je bila v znak žalosti prekinjena. V velikih salonih je življenje teklo še par dni naprej. Visoko, rodne hišne gospodinje so se visokomerno in celo prezirljivo izra. žale o kugi, češ da to zahteva patrijotizem. Visoki državni dosto* janstveniki so se gnetli po salonih kakor kolibriji na damskih vlasuljah. Madame Charmepunesse je vsak dan prirejala čajne večere in vabila nanje nadškofe, poznane tragedke in maršalovke. Za novice, tudi najusodnejše, se niso zmenili. Gospodično Alice Gavevo je zgrabilo pri klavirju: prsti so ji obnemogli obviselj na tipkah in vsa kri je izginila iz r.jih. Gospa Alixova je umrla stoje s čašo čaja v roki. Salon gospe Charmepunese je bil kot polkovni bobnar, ki udarja k paradi: najrazposajenejše elegantke, najduho= vitejši lahkoživci so prihajali k njej na pomenke in umirali v njenem salonu. V cerkev sv. Magdalene so prihajale izdihavat najlepše kokotke. Dohajale so z Montmartra, tolste in smrdeče po kokainu, z Mont* parnasa, mršave in eksotične, in vse so se zatekale h kipu Grešnice. V početku je nekaj tisoč Parižanov pobegnilo na deželo (Pari* žani vedo. kje je dobro). Toda kmalu so izvedeli, da so že vse prefekture okužene. Lyon, Bordeaus, Lille so se utapljali v bakterijah. Halle so bile že od 10. maja dalje puste in prazne. Celi kupi ohrovta in korenja, ostavlieni na pločnikih, so trohneli in razširjali duh po gnilobi in gosenicah. Veliki dvokolesni vozički, natovorjeni s salato, ki so jo razjedali črvi. so škripali pod sunki z amoni» jakom nasičenega vetriča. Ovenele cvetlice, košare polne rož. nageljnov, šmarnic so širile naokrog svoj ugašujoči duh. Gore zelenih češenj so se gomilile v oddelku za zgodnje sadje. Med zalogami so gnile cele tone telečjih jeter, pokrite z mirijadami mrčesa in z gnojem. (Neka 13ietna punčka, Ana Pamir, stika med sočivjem. Pokaš« Ijevaje išče med ovene!o repo in med vlažno gnilim lukom, da bi našla kaj dobrega. Naenkrat prasne iz kupa špargeljev mršava mačka, gobec JI iarl od vročice, dlaka se ji čsperi v neredu, in plane brez glasu na deklico. Ana se brani z nohti pred kremplji pobesnele živali. Mrtvaška tihota vlada v mladem jutru. Boj je strašen. Mačka odskoči. Otrok jo obdelava z ohrovtom. Veličasten prizor: bolna deklica bombardira steklo mačko z ohrovtom!) Podzemska železnica jc vozila do 11. predpoldne. Občinski svet je izgubil enega manj kot tri četrtine svojih članov. Vsi trije ravnatelji Mctropolitanke so umrli isto uro. Promet se je pola. goma krčil in zamiral. Kondukterjev je bilo malo in še ti so bili bolni. Nekaj žensk, ki so jih preplačaii z zlatom, je vozilo po glavnih progah. Drugi vlaki so se kupičili na zapuščenih postajah. Vagoni, ki so vozili proti Operi, so se često že pri Port*Royal pretvorili v mrtvaške vozove. Mrtvece so kmalu jeli metati med tračnice. Železniška proga se je izpremenila v grobišče. Ni bilo več sprevodnikov, niti voznih listkov. Stare, napol blazne ženske so se zatekale v ledeno»h!adne hodnike ter tam dojile svoja mršava deteta. Psi brez gospodarjev so hodili s povešeniml repi od trupla do trupla. Pozneje so mrliče nalagal: pred vrata. Metropolitanka je bila eno samo neizmerno grobije. Trope štirinajst, do petnajstletnih pocestnikov so postopale žvižgaje po Elizejskih poljanah. Sama kost in koža jih je bila in iz oči jim je sijala kuga. Tulili so predmestne popevke in metali kamenje v golobe. Ti golobradi zelenci z Levalloisa in s Pantina so spotoma hlastali po umazanem vinu in črnem pivu. S krepelci v rokah so pobijali dragocene šipe v trgovinah in izložbe aviomo. bilov. Med seboj so govorili v postopaškem žargonu. Drugi so posedali po stopnicah Grand Palaisa in se odlivali ob cestnih svetilkah. Končno so se z velikim vriščem odpravili na Plače de la Concorde, kjer so ob marmornatih kipih opravljali svoja nenravna početja, pobijali zlate ribice in zažigali platane. S tem dnem (11.) so banke in Borza zatvorile svoje poslovanje. Sicer pa že štirinajst ur ni bilo nobenih sklepov, ker je kuga v Londonu zajela Stock*Exchange in Wall Street. Nihče ni seveda več izplačeval ne čekov ne odrezkov. Narodna banka se je zarila v svoje kleti. Na bulvarjih je tropa kapitalistov v melonastih klobukih izropala «Crčdit Lvonnais® in «Comptoir d' Escompte«. Onemeli starci so brez prestanka vstopali v opustošene lokale in z grozo postajali pred izpraznjenimi blagajnami. Grmade vred. nostnih papirjev, šopi neplačanih menic so ležali raztreseni po vseh kotih. Pri okcncih je čepelo par otrplih uradnikov, ki jih je smrt zalotila sredi dela. Na stopnišču pred Borzo je sedel samoten^ človek in venomer buljil v «Borzno Tečajnico«. Prosojne hladnel roke so krčevito držale list. Višnjeve muhe so se pasle na njegovih očeh. Bil je mrtev. Javna oblastva so otopela. V dveh dneh so padla štiri ministrstva drugo za drugim pod napadi nasprotnikov in kuge. Varnostna služba je bila v popolnem razkroju. Dne 12. maja je predsednik republike ustanovil nekako zdrav« niško diktaturo in poveril vrhovno vodstvo Eleonori Plessis, ravna* teljici Pasteurjevega zavoda. Eleonora si je izbrala sotrudnike med profesorji medicinske fakultete in bolnic. Doktor Elie»Elic, profesor na bakterijološki kliniki Francoskega Kolegija in v širnem svetu poznan kot slovit bakterijolog, je prevzel portfelj kuge. u LoSitev od najfmejše do najpreprostejše opreme po izredno znižanih cenah se dobi pri ANDREJ KREGAR, tovarna pohištva, ŠT. VSD nad LJU3LJAN0, ("nasproti kolodvora Vižmarje). 2S0a Nudimo naš prvovrstni PORU !IIHlll!liiiililiilii::n'iiilllllill;lliillllllillliiiiiiii!i:;iilllilllll'llllinhiiliillillliiiilil'lli svetovne znamke iz naše tvornice v Solinu po izjemno nizki dnevni ceni „SPL!T" d. d, za cemsnt Portland, podružnica Ljubljana. (pri carinarnici zagrebačkoj) Zagreb. Javnim nadmetanjem na dan 31. avgusta 1925, koje če početi u 9 časova pre podne, izložiče prodaji glavna carinarnica u svojim magacinima siedeču u krijumčarenju uhvačenu robu i to: 15 sanduka u težini brutto 4.729 kg, netto 4.006.450 kg razne svilene robe po procenjenoj vred nosti Dinara 2,297.100 — ; 1 sanduk u težini brutto 340 kg artija za pa-kovanje ostala, po procenjenoj vrednosti Din 1.300'—: 7 ramova u težini brutto 756 kg artija za pa-kovanje ostala, po procenjenoj vrednosti Din 2-fc00 - Svaki licitant na kome ostane prodaja dužan je odmah položiti 10% kaucije od izlicitirane sume, koja pripada u korist državne kase u slučaju da kupac odustane od otkupa robe, kad licitacija postane izvršna Stavlja se do znanja svima, koji polažu ma kakvo pravo na ovu robu, da se prijave ovoj carinarnici najdalje do početka prodaje sa punovažnim dokazima o tome. Iz kancelarije glavne carinarnice I. reda u Zagrebu. Broj 11818. 29. AVGUST - 3 S5PTEM3« 1925 POD POKROVITELJSTVOM NJ. VE1.ICAKSTVA KRALJA lil IESEI NAJSTAREJŠA H NAJBOLJ OB I SKAKA GOSPODARSKA RAZSTAVA JTOOSLAVUB11 = OSREDOTOČENJE KUPCEV IN PHODUCENTOV. = Na Ljubljanskem velesejma razstavijo samo prrovritna ped-jet|a. — Kvaliteta blaga priznano najboljša. cene brezkon-kurenčne. — Obiskovalci imajo 30« o popust na Železnicah. _ Legitimacija, ki stane Din EO-—, te dob): v bankah In drugih denarnih zavodih, pri Aloma Company. Tourlst Office In objavljenih razprodajaldh na deželi. - Bgodca !n cena prlllha za obisk avetovnoinanlh prlrodnlb lepot Slovenija (Bled. letna rezidenca NJ. Vel. kra'!a). - Teb-Une "»»"J — ŠPORTNA RAZSTAVA • HIGIJENSKA RAZSTAVA - RAZSTAVA PLEMENSKE ŽIVINE. Samo Ljubljanski veiesejm Vas bo popolnoma zadovoljili :•: :•: Stanovanja preskrbllena. rfložl je neizogibna, ako do;im v jedi že enkrat ščurka! Zona i Bog! Saj mi pijejo ščurki 2e ves čas kri. Pa ka] pomaga, če pa ni sredstva zoper nje! Moži Prej ga res ni bilo. Toda koncesionirani zavod „Pana" w Ljubljani na Poljanski c. "2 je iznašel sredsivo, ki pomori brez vsake radkžnosti in brez vseh posledic vse ščurke, miši in podgane. Pojdi ali pa piši takoj tja! ■■BI IBBBSBBBe^ Naznanilo. Naznanjam cenj. občinstvu v Liub-ljani in na deželi, da sem spreiel za poslovodjo v svoji restavraciji w Sp. Šiški gosp. IVANA BLAGNE, bivšega dobroznanega gost'l;.ičarja pri „Jahaču" v Kranju. Zahvaljujem se ceni. gostom za dosedanji c bisk in zaupanje ter se priporočam tudi v bodoče z zagotovilom, da bodo pod novim vodstvom priznanega strokovnjaka v gostilniški obrti vselej kar najbolje postrežem s pristno kapljico in okusnimi iedili po najzmernejših cenah. V nadt na obilen poset se priporočam spoštovanjem Peter Slepič, »eletržec 2 vinom in gostilničar 4226-s v Sp. Šiški. BBBSBBBSBBaBBHBiSSBSBSBBBBBBBBB Svojim cenj. prijateljem in znancem ter občinstvu v Ljubljani in na dežel) vljudno naznanjam, da sem vstopil kot poslovodja v stapoznnna re-stavrpcijo g. PETRA STEPiCA v Sp. Šiški. Zahvaljujoč se vsem za dosedaj izkazano mi zaupanie kot bivšemu gostilničarju v Kranju se kar najvljudneje priporočam za obilen obisk ter zagotavljam ceni. gos'e, da se bom vsak čas potrudil, da jih tudi na svojem sedanjem mestu v poln1 meri zadovolim s kar najboljšo postrežbo. Priporočam se s spoštovanjem Ivan Biagne, poslovodja » restavraciji 9. P. Stepi£a v Sp. Šiški. ■BBBBBBBBBBBBBBI Novo otvorjeua protojolnc m Mestnem trgu poies maestrale ie bogato založena z vsakovrstnimi električnimi svetilkami, lestenci, kuhalniki, vodogrelci, likalniki in drugim elektrotehničnim materijaiom. Vse vrste žarnice za razne napetosti vedno 4156-a na razpolago. Sprejemajo se v to stroko spadajoče inštalacije in popravila. polnojaremnik (Vollgatter) s prostornim lesnim skladiščem pri žagi, tik kolodvorskega skladišča, loko-mobila do 42 konjskih sil, cirkularka, brusilni stroj, orodje in druge pritikline, postavljena pred dvema letoma in v polnem obratu, zidaia enonadstropna staaotyaa?8^a hiša pri žagi, s priključenim za obrt, trgovino ali industrijo zeio porabnim zidanim poslopjem se bod@ prodajala na prisilni javni dražbi dne 24. avgusta t i. ob IO. ura dspoldne pri okrajnem sodišču v Kamniku, soba št. 6. Ocenjena vrednost: 233.246 Din. Izklicna vrednost: 153.497 Din. Pod to ceno se ne proda. Podrobnosti se izvedo pri f.lestni hranilnici v Kamniku. Naznnnjam slav. občinstvu, da sem preseli! svojo dobro vpeljano trgovino manufakture, galanten e in čevljev iz prejšnje hiše vlg. Pri Prmožu v lastne prostore na novo zgrajene trgovske hile poleg kr. "ošte. Priporočam sc najtopleje za nadaijni obisk in cenj. naklonjenost. 4223-8 Uinko Savnik; Radovljica. Zahvala. Ob neiadnl rrebiidki izgubi nepozabnega sina, soproga, brata, sirica, svaka i. t. d., gospoda TrotovSek Emila polic. »iš. strainfka izrekamo tem potom iskreno zahvaio vsem on.m. ki so nam na ta a;i oni račin izrazili svoje sočutie in sožalje pokojnemu pa izkazali zadnjo ča^t s tem, da so ga tako številno spremili na njegovi zadnji poti Posebej pa s? top!o zahvaljujemo g. policijskemu direktorja Dr. A. Gu*tinu. g. pole. zdravniku Dr. Pavel Avramov.ču, osred. p velj. stra'e g. Prter Gcrztn ču, g. orož kapetanu I. ki. Vilko Modicu in vsem ostalim g. jn^ic. u:adni';om 'n uslJŽiencem. Prisr.na hvala pevskemu zboru ,L!ubl anskega Zvina" z a pinljlve žaiostinke te tistntmu vodu policijsk." straže, kr. orož-niškemu oddelku in Orj nI za častno spremstvo. Istotako srčna hvala vsem darovalc.-in vencev In cvetja. LJUBLJANA, 8 Vili 1925. Rcdbir.a Trctovšek. A Mali oglasi, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva, vsaka beseda 50 par. NaJmanjSI znesek Din 5-—. Ženitve, dopisovanje ter oglasi strogo trgovskega značaja, vsaka beseda Din 1*—. Najmanjši znesek Din 10'—\ Kolesa re^ma v popolno preno-poniklanje in emaj-čjiaie * ognjem mehanič-,, .klavnica M. Maruitc, Čtmka. 18392 Pekarija zelo prometnem prostora Mariboru f® O1!111 v I1.2 Naslov pove podruž-~ »Jutra* v Maribora. 18447 Vulkanizira vrste g o m i j a parna ■nikanizacija P Škafar v |i tHjani, Rimska cesta 11. Pekarija L. vzame pod dobrimi po-IT,:; v najem. Pisemne po-I; na upravo šifro »Pekarija 9379». 18728 la prešano seno I . Tffji proilucenti ponudite |l civedbo dobavnega časa Iu naslov: Okorn, Radeče Ifi Zi;:.nem mostu. 18664 Belo vino Ifvnvrstno, iz zagrebških l.-.rie. ca 100 hI. letnik ||f:4. jakost 10%, se proda. I v i=lov pove uprava »Jutra* 18702 j Trgovske potnike ii Jugoslavijo, xa eterična Ic ja in esence, iščemo. — -,'j'i.ie na tvrdko Her-: i Co., Subotica. 17962 Nameščenie ■ vseh strokah v Sloveniji, JErvatski in dru»je lahko pobite v najkrajšem času, V:r, s p takoj pismeno obrate r.a Oglasni Namjest-»nl Odsjek .Deita-Slan., arreb, Ilica U. 17633 Vzgojiteljica z znanjem slovenskega in nemškega jezika, po mogočnosti z znanjem klavirja — se sprejme k osemletnemu dečku in šestletni deklici. Cenjene ponudbe z zahtevo plače, s spričevali in fotografijo je poslati na upravo »Jutra* pod »H. K. S.» 18647 Knjigovodkinjo veščo v amerikanskem journalu sprejmem. — Ponudbo na poštni predal 127. Ljubljana. 1S620 Kontoristlnio začetnico, popolnoma veščo nemškega jezika in strojepisja. pridno in zanesljivo, še išče za dopoldanske ure. Naslov pove u Tirava .Jutra. 18334 Postrežnico se sprejme tako1 za dopoldanske ure v bližini glavnega kolodvora. Naslov v upravi .Jutra*. 18813 Služkinjo pridno in pošteno, tudi začetnico se sprejme. Kje, pove uprava »Jutra». 18831 Vajenca s primerno šolsko izobrazbo ter znanjem slovenskega in nemškega jezika se sprejme v trgovino. Tirana in stanovanje v hiši. — Anton Petek," Slov. Konjice 18812 Restavr. kuharico samostojno in prvovrstno sprejme cNarodni dom» (Oset), Maribor. 18798 Pletilko dobro Izurjeno se išče za takoj. Reflektira »e samo na prvovrstno moč. Naslov v upr. »Jutra«. 18744 Fotografski pomočnik (Ica) dober retušer (ka) se 11 č e za takojšen nastop. — Ponudbe na foto - atelje J. Pogačnik, Ljubljana. Aleksandrova cesta 3. 18761 Brivskega vajenca inteligentnega, prijetne zunanjosti. s primerno šolsko izobrazbo, sprejme G j u d Aleksander, Ljubljana — Kongresni trg 6. 18703 Deklico pridno in pošteno z najboljšimi referencami, ki zna že predtiskati, sprejme Metek S Mikeš. Ljubljana. Dalmatinova ulica. 18789 (iižejc; Absolventinja dvorazredne trg. šole v Mariboru, išče službo kot začetnica. Event. gre nekaj časa brezplačno. Ponudbe pod šifro »Začetnica 8935» na upravo »Jutra«. 18091 Potnik želez^jnar, starejša moč. dobro uveden v Sloveniji, želi sedanje mesto preme-niti kot potnik, poslovodja ali kot prva moč ▼ ve?jem trg. ali industr. podjetju. Pismene ponudbe na upravo «Jutra* pod cZelezninar*. 18506 Blagajirčarka vestna in poštena, vešča vseh pisarniških del, z večletno prakso, išče primerne službe. Ponudbe na upravo cJutra* pod značko cAvgust 1925». Potniku ii zastopa špecerijsko bla-ro ali kaj sličcga, oddam :a-:opstvo za alkoholne pi-'e na Gorenjskem, proti viziii. — Vprašanja pod ifro «St. 1925» na upravo utra». 17438 Izurjenega Žagarja pčFetra dela na motorni asri za rezanje drv takoj prejme Albin Južina, Ljub-'ma, Mestni trg štev. 19. 2 Trgovski pomočnik mehe in galanter. stroke, 'ob-r detajlist, vojaščine »rost. »e sprejme. Pismene >or.udbe z navedbo refe-c na naslov: Jakob Lah, Maribor. 18511 Frizerko :Hme takoj brivski salon branje v Celju. 18616 Krojaški pomočnik 0 sprejme v trajno delo. "'•iti mora zmožen boljšega 'ela. priden in zanesljiv. Vatlov pove uprava cjutra» 18607 Žagarja 'obro izurjenega in neože-"JeDfga ce takoj sprejme ': ver riianskemu jarmu s -'rožno žago. Naslov pove Trava cJutra*. 18599 Učenca * mešano trgovino, moč-'~a. zdravega in poštene- • ne izpod 15 let starega, ''obrim spričevalom sprej- • takoj Adolf Kern, Kranj 18598 rivskega pomočnica m vajenca takoj Hinko Dolenc "if-c v Ljubljani, Poljan-» cesta. 18581 Vajenca koj sprejme proti plačilu "to n Furhs. kleparstvo, 'Jana, Križevniška 4. 18556 Mlado dekle ' zna šivati. sprejme ••»sija družina kot sobari-- Ponudb« na upravo 'Jutra* pod c Mlado 18564 Kroj. pomočnika ' bro iztirjenega za veliko .'o sprejme takoj Anton »edvešek, Trbovlje. 18550 Trgovski potnik potuje po Hrvatskem ^imorju in Dalmaciji, ter '-" i še zastopstva posebno za r'Hio dobro idočega predata z 10 % provizije, naj julije svojo ponudbo z re-•erenoami na naslov: Ivan ■jokala, Jesenice - Fužine. ">r*n'sko, Slovenija. Kopija ni velika. 18514 Trgovskega vajenca ^epkega, se sprejme v trgovino mešanega blaga. — Ponudbo na upravo cJutra* 504 «J. D.» 15652 Trgovski vajenec ' predpisano predizobrazbo, Ljubljane ali bližnje oko-se sprejme pri Jos. ®°Jina v Ljubljani. 18650 Gospodično se sprejme za hišna dela v Nizzo. Vprašati je v Gradišču l/II. 18677 Zastopstvo za renomirano tovarno likerja se odda za Ljubljano in Kranjsko. Reflektira se na prvovrstne moči. Naslov v upr. cJutTa*. 18711 Vajenca zmožnega in poštenega za kovaško obrt sprejme V. Urbančič, kov. mojster v Ljubljani. 18704 Mlajše dekle ki zna kuhati, se i 8 Č e proti dobri plači poleg sobarice. Naslov v upravi cJutra*. 18708 Frizerko izurjeno manikirko s mesečno plačo 1500 Din in 10% pri postrežbi, sprejme Tošo B u 1 j i n v Sremski Mitrovici. 1868S 18688 Prodajalko za večji rajon, zmožno ročnega ln strojnega šivanja s kavcijo 100.000 Din se sprejme. — Naslov pove uprava cJutra*. 1S6S1 Vodja zemlj. knjige v pokoju išče primerne službe v Ljubljani, Mariboru ali v njih okolici. Sprejme vsako službo. — Ponudbe na upravo cJutra* pod cPraktičen*. 18548 Čevljarski mojster mlad, ki dela že 5 let samostojno in je absolvi-ral obrtno šolo in prikroje-valni tečaj, išče primerne službe; najraje bi šel v tovarno čevljev in prevzame vsako delo. Nastop takoj ali pozneje. Cenjene ponudbe na upr. «Jutra> pod cTočen in zanesljiv* C. Mesar primorski izseljenec, vešč slov., hrvatskesra, nemškega in italijanskega jezika, vzame v najem mesnico ali sprejme službo te stroke Naslov pove uprava « Jntra* 18661 Trg. pomočnica z večletno prakso, izurjena popolnoma v manufakturni. špecerijski in galanterijski stroki, želi spremeniti mesto — najraje v večjo trgovino na deželi. Ponudbe na upr «Jutra» pod cTrgovska pomočnica*. 18655 Dekla 22 let. stara, močna, pridna in poštena, išče službe. — Naslov pove uprava «Jutra 18822 Vzgojiteljico (event. otroško vrtnarico) energično in strogo se sprejme na deželo k dvema dečkoma v starosti 5 in 8 !et, s 1. septembrom t. 1. Ponudbe na upravo «Jutra» pod €§t. 17». 18680 Lep zaslužek se nudi agilnemu potniku, k ibi prevzel stalno dobro idoče predmete. Ponudbe pod šifro «Provizija 9215» na upravo «Jutra». 18632 Šiviljo za trerovino. ki bi bila tudi kuharica za majhno družino sprejme. Prednost imajo tistr«, ki so že bile v taki službi in imajo dobra spričevala. Pismene ponudb* z navedbo, kje so že služile in koliko Časa, naj se pošljejo na upravo 00 Pin G o 1 j a r Josip, Kleče ori Ježici. 18713 Moško kolo dobro ohranieno poceni p r o d a Ivan Sušter. Novi Vodmat, Društvena ul. 20. 18643 Krasno Jedilnico popolnoma novo in več pohištva, se proda. Naslov v upravi »Jutra*. 18684 Pozor! KavamarjI, brivci, šivilje, krojači! — 2 krasni zrcali, zgodovinske slike, 3 palčke za vrt in več drugih stvari se po zelo ugodni ceni proda. Naslov T npr. »Jntra* 1864? «Ooerz» daljnogled 6 X, skoro nov, se po zelo ugodni ceni proda. Naslov pove uprava »Jutra*. 18778 Hrastovih drv suhih, ca 3—4 ragone fod-rezki parket} skuoaj ali pa v maniši množini proda po najnižji ceni lesna Industrija F. Ravnikar. Ljubljana. Linhartova ulica 25 18776 Avto znamke «Fucfc», 6sedeŽen, v zelo dobrem stanju, se poceni proda. Naslov nove upr. «Jutra». 17118 Starih pil enkrat obrabljenih, se proda 300 kg. Dopise na upT. «Jutra» pod značko «PiW. 13341 Trgovina z manufakturo na zelo prometni točki v Ljubljani, se radi družinskih razmer le resnemu kupcu proda. Pod »Ugodni pogoji 9067» na upravo «Jutra». 18318 Puch kc!o Ta letos renovirano. prej prav malo rabljeno, z novo Miehelin pnevmatiko, prodam za 2000 Din. Naslov pove upr. «Jutra». 18529 Moderno spalnico hr.astovo. poltirano. novo se poceni proda. Naslov v upravi cJutra*. 1S530 Jagode velikoplodne in mesečarke. l«po razvite nu'imo franko Maribor, po Din —.50 komad. — «Vrt». Džamonija in drupovi, družba z o. z. v Mariboru. 18518 Vrhniško opeko premo«: in djrva dobite najceneje pri Vinko Kržetu Trnovski pristan Stcv. 22 850 Foto-kemikalije v zalogi pri Foto-materiial Janko Pogačnik, Ljubljana, Tavčarjeva ul. 4. 34 MV Šivalni stroj za čevljarje, levoročen ln 1 Hove so prodata po nizki ceni pri Prešernu na Celovški cesti 68 tS73S Kuhinjsko posteljo gramofon ln usnjat kovfeg prodam. Naslov v upravi cJutra». 18699 Pohištvo se bo prodajalo v sredo 12. t. m. v Sp. Slški, Lepo-dvorska ulica 28. 187^5 Vrtiljak s sedeži na verigah, godbo in streho (tudi posamezno^ se ceno proda. Naslov pove uprava »Jutra*. 18727 Brckhaus- Conversation kompleten, železno stiskalnico in banjo ia sedeti, se poceni proda. Naslov pove nprava »Jutra*. 18718 Biljard dobro ohranjen, se radi preselitve po zelo ugodni ceni proda. — Naslov pove uprava »Jutra*. 18C9r Črešnievih plohov srednjevTstnih. napol suhih 30—100 mm. se pol vagona po nizki ceni proda takojšnjemu kupcu. Les se nahaja na Friškovcu. Vojašk: ulica 6 v Ljubljani, kjer »e ga lahko ogleda. Cena po dogovoru. Naslov lastnika pove uprava »Jutra*. 186" Zlata verižica moška, lakasti ženski čev. lji št. 38. toaletna mizica, karnise in dobre elegie-citre se poceni proda. — Naslov pove uprava »Jutra* 18673 Nova stružnica za železo na pogon z nogo (1 m 20 cm dolga) se proda ali zamenja z moto- ciklom. Ponudbe na upravo «Jutra» pod »Dolenjec* 13686 Mayerhofer- Hnndbuch far den pol. Venvaltun dieust. 2 suplementa in in-deks (10 knji?) in Judfka-tenbuch des Ver. Ger Ho-fes 12 knjig od 1875—1914. Knjige so v najboljšem stanju. Cena po dogovoru. Naslov pove uprava »Jntra* 18328 OIOVOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIO' Miren zakonski par brez otrok išče stanovanje 2 sob ali samo' S prazni sobi T Ljubljani za takoj ali s 1. septembrom. Ponudbe s navedbo ceno na travo »Jutra» pod šifro tanovanje*. 18613 up' »Si So fantje ves'vali te niso nič bali, četudi to očka jih z vilami gnali... Dandanes se fantje k dekletom oglašajo, k oknu po lestvi jim *Jutro» prinašajo. Očka pa kukajo, kdo bi bil jezen. Z t Jutrom« se vnela je prava ljubezen... , —~ o oioionoio»o»0'0'0'oaoaoioio»Q' Lovsko puško malo rabljeno (drat-enko) uoodno proda Frano Lavti-ilr, Medvode. 1S735 Hamerles puško dobro ohranjeno, prodam. Vprašati pri upravi »J-ntra* pod šifro »1900». 18734 Prodam pohištvo kompletno posteljo, divan in drugo. Ogleda se lahko vsak dan razven nedelje od 9 —17 ure. Kongresni trg št. 5/1. 18639 Posteljo z žimnicami, nočno omarico in omaro s predali se radi pomanjkanja prostora po zelo nizki ceni proda. Naslov pove uprava »Jutra* 18714 Nekaj pohištva se proda. — Naslov pove uprava »Jutra.. 18689 Železniški pragi vsake količine, bukovi ln hrastovi 250-260 X 24/25 X 14'15 se kupijo proti takoj-Snjemu plačilu. — Obvezne tonudbe z najnižjo ceno ranko vagon postaja ali laška meja pod šifro »Mer-cantile* ca upravo «Jutra» 18498 Langensche"dt-ova pisma za italijanski jezik kupim. Ponudbe na naslov: Drago Hudč, Jesenice, Gor. 18615 Posestvo majhno In lepo. v bližini Maribora, lepa lega in stanovanje z gospodarskim poslopjem, vse nanovo reno-▼irano, travniki in njive; zelo pripravno za lesno trgovino, prodam radi od-potovanja. — Ponudbe pod Hfro »Ertragsfaehig 100» na upr. »Marburger Zeitung*. Ma - Pozor! Gostilna na račun, mesarija, kleparska delavnica in vodna žaga se odda v najem posameznim reflektan-tom. Proda so tudi posestvo. Pojasnila daje Franc Grebene, posestnik onkraj Save, pošta Trbovlje I. 18753 klaribor. 18317 Hiša v Hradeckega vasi St 46 se proda za 170 0*0 Din. Več pove Anton Prijatelj, Grajska planota (na gradu'' 18547 Najugodneje kupuje in prodaj« graščine, ▼eleposestva. km. posestva, vile. gostilniške, trgovske in stanovanjske hiše, vodne moči ter preskrbuje posojila »Agrarni biro* — dipl agr. J a m n i k. Ljubljana. Selenburgova 7/t, nasproti glavne pošte. 253 Hiša ( ve? stanovanji, skoraj nova. vredna 6"0.000 Din. v ljubljanski okolici, se proda za 200.000 Din. — Naslov pove uprava »Jutra* 18024 Čoln nov ali rabljen, toda dobro ohranjen, najmanj 14 metr. dolg in primerno širok, kupi takoj Josip S k e r I, trgovec r Sevnici ob Savi. 18602 Hrastove plohe ncžaraane od 7—13 cm debele ter pararelne hrastove decke 43. 53 ln 63 mm debele kupim ponudbe z navedbo množine in cene pod »Takojšnje plačilo 9335» na upravo »Jutra». 18671 Avto dobro ohranjen, s 6 sedeži, »n—30 Tip kupim. Ponudbe na upr. »Jutra* pod šifro »Avto 6». 18622 Šivalni stroj za krojaško obrt, le rabljen a dobro ohranjen, kupim. — Ponudbe na upravo »Jutra» pod iilro »Stroj*. 18770 Stara okna ali vrata kupi Franc Lav-tižar, gost., Verje-Medvode 18736 Surovo svilo v štrenah kupim. Ponudb« z navedbo količine In vzorec poslati na upr. »Jutra* pod »Surova svila*. 16608 Krožnike vseh vrst kupim. Ponudbe na upravo »Jutra* pod šifro »Krožniki*. 18610 Dve hiš! v Ljutomeru, enonadstrop- ni, novi, sta na prodaj. — Pogoji ugodni. Hranilnica Ljutomer. 17510 Lepo posestvo oddaljeno 15 minut od postaje Straža na Dolenjskem obsegajoče ca 33 oralov zemlje, hišo v kateri je ko-vačnica s kompletnim kovaškim orodjem, velik sadni vrt. v sredini vasi. 6 njiv, travniki. 2 vinograda, ca. 20 oralov lepega gozda, se ugodno proda vsled smrti lastnika. Hisa leži na zelo ugodnem prostoru oh Krki ln je pripravna za v*ako obrt. ker v veliki vasi ni nobene gostilne in prodajalne. — Oddaljenost od Novega mesta 1 uro, od Dolenjskih toplic pol ure. — Proda se tudi samo en del posestva. Pojasnila daje Vinko Dular, lesni trgovec. Straža. Kompleten mlin malo rabljen, popolnoma v dobrem stanju, za pogon s pomočjo 2—3 parov mlinskih kamnov kupi Leskov-?ek Anton. Sv. Jurij ob južni železnici. 18C87 Posestvo obstoječ« iz hiše. 4 sob. kuhinje, kleti, poleg vodnjak. hlev. pod. svinjaki, parna in kolarnica: njive sadonosnik — vsega skupaj fi oralov, v lepi legi pri Breži»ah (proti Bizelj-skeml proda u 850.00O Din Ant. Zorko. «8314 Stavbna parcela na Bledu, v neposredni bližini jezera, se proda Pi«mene ponudbe pod šifro »M. R. 9437» na upravo »Jutra«. 1SS25 Posestvo vzamem v najem za več let. Ležati mora ob progi Ljubljana — Karlovac, oddal ieno od železniške postaje največ 6 km in kjer se v okolici pečajo z živinorejo. Pismene ponudbe na upr. »Jutra« pod St. 18S29. 16829 Enonadstropna h!ša v Mariborn naprodaj. — Podzemelj, klet. pritličje: nlifnl po*lovTil lokal. Itirje prostori, skladišče, pralnica, drvarnica: nadstropie: 5 sob s pritiklinami. — Ponudb« na podružnico Jutra v Mariboru pod »Hiša* 18805 Nova hiša z 1 oralom zemlje, pri Dravogradu se proda za Din 18.000. Pojasnila daj« lastnik Jakob Rakitnik. Studenci pri Mariboru, Gubče. va ulica 8. 1S801 Nova hiša z 2 orali zemlje s« takoj proda. — Stanovanje takoj prosto. Orleda se lahko vsako nedeljo in ponedeljek Naslov: Marija V r a č k o Maribor, Cesta na Brezje It. 62. 18810 Trgovska hiša na najprometnejži cesti v T.jubliani se proda za Din 130000 Naslov pove npr. »Jutra«. 18741 Stavbna parcela vogelna, na lepi solnčni legi. v velikosti 804 m', se proda. — Poizve se na Glincah 6, cesta štev. ?1. 18740 Nova hiša za vsr.ko obrt pripravna, tik kolodvora na Dolenjskem in nekaj posestva se ceno proda. — Naslov pove uprava »Jutra«. 18766 Trgovski lokal po možnosti s skladiščem, se išče v Ljubljani za takoj sli pozneje proti dobremu plačilu. — Ponudbe na upravo »Jutra* pod začko »Lep dohodek 9016». 18247 Gostilna ali kavarna na prometnem kraju v Mariboru ali Ljubljani, se vzame v najem. — Naslov pri podružnici »Jutra* Mariboru pod »Emilija*. 17143 Trgovske lokale s pisarno (samo vkupno) se odda z novembrom na Valvazorjevem trgu (nasproti Krlžev. cerkve). — Ponudbe na upravo »Jutra* pod »Lokali.. 18540 Delavnico s krasnimi prostori in nizko najemnino so odda. — Naslov pove uprava »Jutra. 18669 Majhno kavarno na zelo prometnem kraju Mariboru se proda. Naslov pove podružnico »Jutra* v Mariboru. 18803 Gostilna blizu kolodvora v Mariboru z inventarjem, vrtom in kegljiščem — vse v dobrem stanju — se odda. Ponudbe ra podružnico »Jutra* Mariboru pod »Din 75.0"0*. 1S808 Trgovski lokal na deželi (v vas!) s stano-vaniem oddam brezplačno podjetnemu samcn. starejši samostojni gospodični ali vdovi s primernim za5etn:m kapitalom. — Ponudbe na ppravo »Jutra* pod šifri »Notranjsko* do 16. t. m 18749 Gostilno v bližini me?ta ali na deželi se išče t najem. Ponudbe na upr. cJutra* pod šifro c2000». 18762 Trgovino mešano s točilnico, mesečni promet 100.000 Din, oddam Ponudbe na upravo cJut^a^ pod cZlata jama*. 18787 Hlev za 2 plavi živine flahko tudi večji), šupo za vozove. shramb« za seno, enodružinsko stanovanj« s pi tiklinami. vzamem v najem Cena po dojrovoru. Pismene ponudbe do 17. t. m. na npravo cjutra» pod značk« «mev». 16722 Gostilno ali restavracijo dobro idočo na prometnem kraju vzamem v naiem. Naslov { uprava »Jutra«. 1- Enodružinsko hišo |___ « hlevom ia 2—3 glave živine, shrambo za seno. šu-po za vozove in vtč sveta ori hiši. kupim v Ljubljani. Cilki. Vo^matu aH na periferiji Pismene ponudbe na npravo »Jutra« pod tnarko »Hlev« do 17. t. m. Trgovina Jestvin na najbolj prometnem kraju v Ljubljani, se proti dobri odškodnini odda. Pl-mene ponudb, na upravo »Jutra pod »Jcstvine*. 18701 Čedno sobo električno razsvetljavo, v sradini mesta, iščem pri solidni rodbini > vso oskrbo (s hrano ali brez nje). — Ponudbe na upravo »Jutra* pod »Bodočnost 8322» do 12. t. m. 1S639 Soba s kuhinjo s« odda s 1. novembrom. Najemnino je plačati 1 leto naprej. — Istotam se proda gostilniški štedilnik (samo- stojec). — Naslov T upravi «Jutra». 18635 Prijazno sobo s« odda • 15. avgustom. — Naslov pove uprava »Jutra« 1S7M Priprosto sobo prazno ali opremljeno, s« !sč« za takoj. Naslov pove uprava »Jutra«. 1867» Sobo s hrano Išče gospod s 1. septembrom. Ponudbe na upTavo »Jutra« pod »Dom »588«. 13733 Sostanovalca v sobo i prostim vhodom in električno razsvetljavo, se sprejme v Novem Vod-mato, Ribniška ulica 193. 18733 Prazno sobo v mestu se išče. Ponudbe na upravo »Jutra« pod šifro »Prazno 9442». 1S833 opremljeni, po kuhinjo ali s 1 ali 2 sobi elegantno možnosti souporabo iste iščem takoj ali pozneje camo pri boljši rodbini v sredini mesta. — Ponudb« na upravo »Jutra* pod »Komfort*. 18334 Dva mlajša dijaka sprejme M. Sužkovič. Maribor. Meljski hrib. Prisojna ulica 2. Na razpolago vrt in klavir. 1S811 Sobo Išče uradnik žel. direkcije pri boljši obitelji. Ponudbe s ceno na upravo »Jntra* pod »R. 9218». 18627 Sobico priprosto in snažno, s posebnim vhodom, išče mirna uradnica. — Ponudbe pod šifro cMirna 9394* na npr. •Jutra*. 18748 Dva dijaka srednješolca nižjih razredov iz boljše rodbine se sprejmeta na dobro hrano in zdravo stanovanje. — Naslov pove uprava cjutra» 18759 Pozor! Najemnine prosto podstrešno stanovanje na Glincah se odda za več let tistemu ki ga uredi na lastne stroške. Istotam se odda v najem vinska klet, pripravna za vinskejra trgovca ali tudi kot delavnica za obrtnika. Naslov v upr. cjutrai 18757 Sobo z elektriSno razsvetljavo Išče mlad inteligenten gospod v centru meeta. Ponudb« z navedbo cene pod «3t. 9400» na upravo «Jutra». 18768 Sostanovalec se sprejme v lepo opremljeno r -?scčno sobo za 2 go-spo!a naprej, sprejmem za ustanovitev brezkonkurenčue tovarne v JugoslavIjL Dopis« pod »Najnovejša iznajdba« na upravo »Jutra« dQ 12. t. m. 18338 50—100.000 Din posodi strokovnjak Industr. ali trg podjetju v Ljubljani brezobrestno. Pogoj j« dobra služba. — Nujne ponudbe pod »V. V. 25» na upravo »Jutra*. 1858/ Družabnik za dobro vpejano IndustA jo. se išče v svrho poveč*. nja Iste. Potreben kapital 250—300,000 Din. Ponudbe pod »Industrija »424» na upravo »Jutra*. 18813 Kapitalisti!!! Koncesijo za dobičkanosno brrzkonkurenčno podjetje, prodam. Preskrbim tudi za obrat potrebne lokale. Invi.licijski stroški minimalni. Obrat se lahko takoj prične. Ponudbe pod «10.000» na upr. »Jutra«. isaa 100.000 Din oddam proti namestitvi. Ponudbe na upr. »Jutra« pod lifro »Denar takoj». 18788 Družabnika s kapitalom 600.000 Din sprejmem v staro in dobro idoče podjetje. Osebno sodelovanje ni pogoj. — Ponudbe pod šifro »Kcalto« na upravo »Jutra«. 18784 Gostilničar - trgovec v večjem mestu Slovenije išče družabnico e ca 70.000 Din premoženja. Ni po svoji krivdi ločen, brez otrok. Ozira se le na blago src, ter dobro gospodinjo. Dopise pod »Mimo življenje« na podružnico »Jutra*. Maribor. 1880» fcO.OOO Din posodiin takoj na nepremičnino na prvo mesto po 18%. Po-jauiiba pod značko .Posoji- io> D3 podružnico pod «Kor*tF-jondenca 222». 18324 MJadenlč ieli dopisovati z gospo lično katera bi čutila enako veselje Dopise na podružnico «Jutra» v Mariboru •Veselje*. 18796 ; -—! Dama jprikupljive zunanjosti. Seli j »sanja v Bvrbo duševnega | ^azve-trila e ster^im di- j »kritnim io tel i centom. — j Cenjvne neanonimne dopise j |ja upravo po l šif^o cUignon*. 18758 Mladenič trgovsko naobražea, s 25 tisoč Din gotovine, želi znanja e gospodično, če mogoče z enakim premoženjem, ki bi imela veselje za skupen prevzem trsro-vine. \ slučaju harmonije zakon mogoč. Cenj. ponudbe pod »Podjeten 94-8» na upravo «Jutra». 18823 Kateri mladenič značanjen, izobražen, zdrav, priden in skromen, bi želel takoj vstopili v zakon z 281etno Slovenko, izobraženo, neomadeževane preteklosti, sdravo, Čedno in bolj premožno. Izurjeno v trgovini in gospodinjstvu, ki ei želi naklonjenosti usode in sreče. Vdovci niso izključeni. — Pismena ponudbe na upravo « Jutra* pod cPlaninka*. 18700 18758 i Ločen uradnik 42 let gtar, finega nastopa tn prijetne zunanjosti, želi inanfa z dobro situirano damo. Dopise na upravo «Jutra» pod . 1S601 Dva dravska Santa Vuhred Poplačajte 20 Din nakar priobčimo. Gospod s primernim kapitalom Seli ppoznati inteligentno trgovsko naooraženo gospodično staro 18—27 let, v »vrho ženitve, da bi mu pomagala ustanoviti trgovino — Ponudbe pod značko cSrečen zakon 9184» na upr. «Jutra» 18575 Gospod z lepim premoženjem šeli znanja v svrho ženitvG z gospodično staro 18—let, ki je trgovsko naobražena. Samo resno ponudbo, če mogoče fl ?!iko oa upravo « Jutra* pod . 18705 Sonja W. prosim dvignite pismo. b. 187l4 Mlada gospodična lz premožne rodliino Seli inanja z mladim »ia-temikom. — Dopise upravo . 18830 gtirie mladi trgovci letijo resne korespondence i ieritni. zna'?a;nimi. bo!]5e »itniraniuii damami eti 18 do SC let. v svrho ženitve. Keanoninine dopise s sliko fia upr. .Jutra, pod šifro «Slav<*ok» — «KanariSek» — .ŠkrjanSek' — «Krckart«k» Tajnost častno zajam"»na 18088 Harmoniko dobro ohranieno, gramati5-no. proda Gasilno društvo v Vevčah. 18777 Gramofon z dobrim elnpom in 30 dobrimi ploščami ee proda aH zamenja za harmoniko. Naslov £ove uprava »Jutra* Mandolino dobro ohranjeno, kupim. — Ponudbe z navedbo cene ln naslova poslati na naslov: Cebanovid, Univerza, IJuh-Ijana. 18541 Posestvo gostilno ali vsakovrstno premoženje prevzamem v zadovoljno oskrbo lastnikov, posebno onih. ki nimajo dedičev in ei treznega in izobraženega naslednika. — Ponudbe r.a j ujtravo «Jutra* pod Si ro »Neoženjen*. 1830< Žimnio mairace. posteljne rr e-?e, železne rcs'el e izlo-2.j've\ olofanc, d vanc in trpelnii^e irč-ii c noiii nr cers.a R«tk5'f R?4sisrs ta7etn;k Krekov trg štev. 7 (poleg Mestnega ; oma f | I LUKenTtfaai ] EiSIi LT.;n in CT | tvorn^čki novi tli g^net. raparirent »a tvermiklin ; jamaivom tckoCjc* u t oajani. I • iifi.*ISIS; : nrj rnTrtritJil ; tli Š CanfrnlM isslir.rU':.i f f Hoiersniairlit Ss;-<3iSiK ; ifliltil.I ill^jL J pEtS:1!« neta ^stT.le ; fitei psSf.is:a i Komplsina isg^tsia j rarfa 4 ^ \ Bttllš liiuu. i a.«. : ZRGS2* Pssiovčii i 3-! 10 -a Francoska linija (French Line.) - Cis. G:s. Transstl.ntldue in drulba Chargears Reunis za pomorske vožnle - v severna in južno Amsriko, Avstralijo ter Kanado Eksnrcsnl parn:ki: ,Paris\ .France', .de G ass:'. Vome l1 stke in t zadevna pojasnila daje: \m Kroker zsstopn k v Ljub'] h Kolodvorska cl. ' MO—ME3ZE gs^^sagi. f.-. 5 OBLElfi n gospode lz covercofa, kamgsrna. ancteSkega ln f & ,„ ■travk-.r dospele iz niše tivarne. te: jih dobite :e<-'d 5ST D:n na-ipej v naši detajlni Ugovlni na Eriavčevi cesti fcten. 2 (navprou dromskega glcd.ili?^) Kdor se ho?e res poceni in dub-o obleči, nai posuti nn5o nadrobno trjovin0. Samostojnega in pri rajn h stiskalnicah iExzent<-rp'"sen) ušeneta fiMo 128 tovarna Jitan" d. i v Kamniku, Sa™ prvovrstni de'ovod;e z vrčli-tno prakso na) pošljejo ponudbe ni c rn i tn saBmnMB [Javo c?g5lo Zahteva]!!: povsod Je ^»msIs" Csljste milsnic t z o. z. u Csllu, pod znamko i Hubertus milo Celje T VCl! Uttsrrraioi drsifored ni in NaimodernejSa ljudska zebava, električna razsvetljava, Modern orkester. Vsnk dan odprto! Z9 oH len o^sk se rrioorofa Hmi M' "V!, n e 31^ mm. Dne tO. avgusta tD25 o"j 9. url se na Javni dražbi ct sodišču v Kiamski gori prod--' a tovarna keksov na Jesenicah, kt (r ce. mena s st^o i in pritiklinami na Din 155.107*50. Najmanjši ponud.k i p. -A D n 77.553-75. Na to dra?to sc ln'errsentl opozarjajo s pripombo, da je vsled •leurodne »el z ■ zveze tnbi prenočiti v Kraniskl pori. 41%s is naj&oBSše in nafeenejše. Dohe rmana 6—10 mesecev staresa kupi Josip KroSelj, gozdar v NanirSlju, posta Studenec-It.. 1SS28 Dober zaslužek morete dosefii t uspešno prodajo novega pat6ntenti-ranepa predmeta. Vtorec s povzetjem 90 Din. Pilite -a naslov: cEmze*. Zajrreb 6, požuu predli 13. 18074 Paviljone na velesejmu sprejme v dekoracijo Rud. Sever, Gosposvftsk* 6 (v hiSi mesarja Slamiča). 18021 Poročiti •e Seli gospodična srednjih jet 3 posestvom na deželi. Gospodje, ki imajo veselje «o kmetije m po-tilne naj pi?ejo poi Dom S08C. ^na »privo .Jutri »■ 1837- Tovorni avto vzamem za 2—3 mesece proti dobri odškodnini v najem. Po možnosti popou z ocljem. — Ponudbe poti ,.\.v[u» na upravo «Jutra». 1S399 Kranjske klobase najboljše, ae dobe v restavraciji na kolodvoru Grosuplje S25 Žaganje drv s strojem prevzame vsako količino Karel Paholek v Mariboru, Aleksandrova c. — gostilna Kramberger. 1880« Koncesija za izdelovanje 2 kosmetlf-nib sredstev, se usodno onda. Ponudbe pod znafko na j upravo . Cene brezkoikurznine I Izvršitev naročil točna, za solidno delo «e jamči. 3 TI *J! S a ismatičKe regusatorja, zatvorniee i. t. c?. 1060 a isere!u;e in tiobavlia škofje t.om = Prv9vr«Jr?e rc?ero?!f®. *HG. F. SCH^EITER "onkurppttre t ene. = ^attlevaite «o>t 'ibB ! loijra vpeljana gostitoa ob crželni cesti v Sloveniji na zelo prometnem kraju ss ugodno prodni vsled preselitve. Poslopje ima tudi trgovino, kleti in 4 sobe. Gospodarska poslopja, 12 oralov njiv, travnikov in gozda v neposredni okolic'. Zelo ugodna cona in plačilni pogoji. Ponudbe pod ..Gostilna" na Aloma Com-pany, Ljubljana, Kongresni trg 3. 4i62a Udar p^ciiafl^ '•* hrvatski »zdaii. 176 • —. ==Ccsps«5irsJe, narofits!== prvovrstne moči, iščem za svoj modni atelje s popolno oskrbo Pontidbe s plačilnimi zahtevami na ELLA VAS IC, Osijekl. Kapucinska ul. 9 j--------j j fr ii ^erie! ■ i ssa j dobite po na ni jih cenili v trsovinl s re- l i i cm in nalanteriislom blagom I. PSŽ731S J LSubl a&a, S^oiitar era a:;c3 štev. 4 \ (poleg Jujosiovanske t skarne). 327-a-i Prlporadaiito nova tzdajo JsbKo MtM romanov i Cyclamen j 5ro5. 22 Din, vez. 27 Oln, p»i5L l-ZSDin Agitator Broš Ifl Din. ver. 23 Din. pošt 1-25 D.n •zdsEa |Ih !» i Tiskovna zadruga j v Ljubljani j fl! mmm hrA mg?«« ti^iuj miiMiiiif obve56a, da se od 17. av-arta i i iss!ii[sl2 » sovo^grapola prosiorlli v Trzull&ar.&l V.s' — C&srcra ^cdat"žo prllko za oslic? la pSS6t ^e^essiaia. — ZafevalJa e so 23 d^sedaMe fl izkazano i»psis!e lu nakloofeaost io? obenem zsgotsvi;a, da bo mogoče cds'oj ša z vsčjO pažnfo la natančnostjo žel> ia aaro&Ia svojih caa". od;ema'C37. — Ca pripar-ča ta csta> z Urczoa svo;ega oajojmdao^s^a s^gžSeiafifa ter raSaaa aa aadal]ao podporo in žlvahso zveio 1.m5 tliOPiSfalf?.« Wf1 mi F © 1 fl E ! ISSLIT^V. p © z 9 n i 13. In 14. avgusta sta gSavea soližveaa roeva ln radi tega pros', ako je mogoče prod icm čaiom Uria s^ojo potrabo ali pa preložiti Isto do 17. avgusta, ko bo že v £cvc3?$;eašh prostorih. «• " Ocilžfct & Ecritnii£. 4'237-a