Naročnina mesečno 25 Din. za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din SCOVEJSJEC Cek. rnčun: Ljnb-I |ana it. 10.650 ia 1(1.34') za HiSKratej Sarajevo Stv. 7563, Zagreb štv. 39.011, Praga-Du naj 24.70» Kopitarjevi oLb/III jeva 6. telefon 2U99 Teletoni nrednlštva: dnevna služba 2050 — nočna 2996. 2994 in 203» ■ Uhaja vsak dan sjntraj, razen ponedeljka in dneva po prazniku Bolj P° načrtu Gospodarski zastoj zadnjih let čimdalje bolj kaže svoje posledice. Posameznik jc omagal in živi samo še iz dneva v dan Že zdavnaj jc izgubil vsak pogum, da bi svoje izdatke razporedil po kakem načrtu in si skušal upomoči, letos do tu, drugo leto korak naprej, ker je prišel do žalostnega spoznanja, da tudi dohodkov ne prejema po kakem načrti; ampak ta mesec lako. drugi mesec pa proti vsemu pričakovanju čisto drugače, zato pa je postal ha-zardist: kur danes ima, danes porabi, čeprav kar t ju v en dan. Od tod tudi to, dn jo danes prav /a prav več veseljačenjn (nc veselic!) in zapravljanja, kakor pa ga je bilo v sicer skopih, pa trdnih letih. Ta nestulnost pu sc jc polastila tudi /o javno uprave. Vse javno naprave razpadajo kakor hiša brez streho, kri/a jih ni potegnila i/ prometa, zelo pu je /medla njih načrtno, nn dolgo bodočnost preračunano vzdrževanje. Ceste so take, da so samo šc zu pešhojo ki pa jo je nasilno moderno življenje žc skoro popolnoma odpravilo, v naše bolnišnice si upa samo še bolnik, ki je že tako pri koncu, da se. braniti no more, vasi, ki si družno z živino delijo vodo iz kapnic in solneuo luč, ki je marsikje edina razsvetljava, vode naplavijo jo njive s sipo in jieskoin, gorska pota trgajo hudourniki — vse je obrabljeno, vse škriplje. Javna uprava pa leto za letom daje lepe milijoneko (vsaj po naših skromnih morali in še skromnejših zahtevah) za vzdrževanje javnih naprav. Toda vse te vsote se tako lepo razdrobc v nešteto majhnih del, ki kaj liezasluženo nosijo naslov »javnih« del, da koncem leta prav po ribniško »nej d'narja nej blaga«. V proračunskem lotu 1935-36 je banovinski sklad za javna dela (samo tega imamo tu v mislih, da bi se lotili kakega širšega fonda«, si skoro več ne upamo) namenil javnim delom 9,132.034 din. Ta vsota se je razdelila na 36 cestnih del v skupni vsoti 4,876.750 din, lin 40 hidrotehničnih dol v skupni vsoti 2.475.284 din, in na 27 del za zagruditev hudournikov v skupni vsoti 1,780.000 din. Danes se pn lahko mirno duše vprašamo: Katera pokrajina, ako smemo to ubogo banovinico razdeliti še na pokrajino, ima dobre cesto v slovenskem oziroma evropskem pomenu besede? Katera pokrajina je iz te vsote, ki jc že ni več, preskrbljena s pitno vodo? Kje jc odpravljena nevarnost, da hudourniki ne bodo izpodjedali in odnašali rodovitne zemlje? Na tistih 27 ovinkih morda res ne več, kako pa bo ob prvem nalivu nekaj metrov zgoraj ali nekaj metrov spodaj? Ii) vendar jo .9,132.034 din že takšna vsota, da bi danes morala javna uprava za njo pokazati več kakor pa more. Toda brez načrtu so je razdrobila, kakor se brez načrtu že lota in leta drobijo milijoni državnega denarja. Spričo čudne politične gonje, ki je bila še pred nedavnim časom pri nas v cvetju, pa človek tudi težko verjame v popolno nepristranost pri ocenjevanju potreb. Saj vemo, da je imela deputacija, ki je bila podprta od boljših političnih zvez, več uspeha kakor pa cela procesija prosilcev, ki niso bili pri nobenem izmed vladajočih »dobro zapisani«, in da so vsi uradi prošnjo, ki jc bila opremljena s politično bolj sorodnimi podpisi, z večjim strahom vzeli v roke kakor pa vlogo župana, ki ni spadal v ta trdo zaklenjeni krog. S tem nočemo reči, da so bila zgoraj navedena dela nepotrebna, toda odprta so vrata dokazom, da je bilo in je še celo vrsto bolj potrebnih del. Ako se je mogla javna koruza nekaznovano pristransko deliti zakaj se ne bi mogel kredit za javna dela? Vse drugačen bi bil uspeh, ako bi se take vsote porabljale po nekem načrtu za izboljšanje te ali ono pokrajine. Če so že razmere tako — žalibog', da so —, da nc moremo vseh pokrajin hkrati podpirati tako kakor b. bilo treba in kakor zaslužijo, nam to še nc sme biti v izgovor, da krparimo, tu malo, tam malo. Letos v eno pokrajino 9 milijonov, drugo leto v drugo, tako deset let in več, vedno po treznem, za dolgo bodočnost zasnovanem načrtu. Ako bi tako delali vsa leta po vojni, bi bila Slovenija danes gotovo vsa drugačna kakor pa je. Pokrajine vpijejo po velikih delili- Bela Krajina že desetletja moleduje zn vodo in luč, Barjani se žc desetletja boje poplav. Mura prestopa bregove kljub vsem fondom z.a javna delu, Savinja še danes ni regulirana, čeprav vsako leto naredi škode zu lepe milijone, gorenjske ceste, nekdaj gladko kakoi miza, so po vsaki zimi in vsakem poletju bolj podobne kolovozom, itd., itd., — polja za načrtno delo dovolj. Le poguma je treba, da si načrt napravimo in da se otresemo tistega plašljivcga duha ki se jc razpredel po celem svetu in ki se izživlja v boječem pričakovanju revolucije, češ. potem je pa itak vsega konec, do takrat se bomo pa že kako pretolkli. Pa ni tako. Ceste, vodovodi, izsušena močvirja, s kamnom obložene struge — vse to razje šele zob časa in kdor se po načrtu in z vztrajnim pogumom bori proti težavam, ki stiskajo ljudstvo, bo mogel tudi preprečiti, du bi si ljudstvo v slepi revoluciji iskalo izhoda, vsaj dokler je v ta namen poleg drugih duševnih in gmotnih sredstev na razpolugo šc če/ 9 milijonov na leto. Brezposelnost je pa posebno poglavje, tujski promet in brezposelnost — to sta dva edina nagiba, ki nas še priganjata k delu. Bogve. ali bi sploh še kaj mignili, ako bi ne bilo tujcev in brezposelnih? Brezposelnost sc pobija — to so svetovno znani recepti — s podporami in javnimi deli. Podpore v boju proti brezposelnosti jc moglo iznajti samo tisto poganstvo, ki jo jo povzročilo, ki je z močjo oblasti ali vsaj pod njeno tiho zaščito tako prenusitilo trg s produkti, da jc moralo na tisoče in tisočo delavcev od dela proč v negotovo čakanje, dokler trg nakopičenih produktov ne použije, oziroma ne plača. In da bi ti čakajoči ne postali nevarni, jih je to poganstvo začelo tolažiti s podporami, ki jih jo z močjo oblasti utrgalo od zaslužka tistih, ki 50 še ostali pri delu Kakor hitro pa človek spozna, da jc mogoče — čeprav bolj vagabunilsko — živeti tudi brc/ dela. kot mučciliškn žrtev Vznemirljiv razvoj na Japonskem General Arahi — diktator ? iJUMMAJUJULH* Upornikov nikdo ne preganja iz zasedenih poslopij Siugapore, 28. febr. b. Po privatnih, toda zanesljivih poročilih i z Tokia so p- položaj šc poslabšal. Vstaši niso i/polnili svojih obljub, | temveč so ponovili svoje zahteve. Pogujunja z ' njimi so prekinjena. \ staši sploh nočejo ničesar j slišati o tem. du bi zapustili zavzeta poslopja j in se vrnili v vojašnice, ltok drugega ultiina-tuma je že tudi potekel. Zaradi izredno kompli-i cironcga položaja so neprestano posvetovanja med vrhovnimi poveljniki japonsko armade, na katerih so sklopa, kaj bi bilo treba ukreniti i /a hitro zadušitev uporu, ki pa naj bi bila kar | mogoče poceni. Danes je vos promet v- Tokiu j ustavljen in ponovno jc uvedena še strožja cen-I zura kakor včeraj. Po najnovejših poročilih je ' prišlo v nekaterih delih Tokia že do krvavih borb. Tokio. 28. lobr b. šc vedno ni znano, kako , so bo rešila kriza, ki jc nastala vsled vojaškega I državnega prevrata. Vlada doslej še ni ničesar ! storila, da bi vrgla vstaše i/, zasedenih javnih j poslopij in skuša še vedno doseči miren spo-; razum z njimi. Poslopja, v katerih se nahajajo | revolucionarji, so obkoljena s težkim kordonom j vojaštvu. Vstašem pu nosijo v poslopja hrano, j kakor da se ne bi ničesar zgodilo. Zagonetka za vse pa je, da so rcvolucio-nurci izginili iz poslopju notranjega ministrstva. ne du bi kdo vedel kako Davi je bila ia palača popolnoma prazna. Mesto je tudi danes nudilo sliko pravega vojaškega taborišča, ki jo pripravljeno ua težke borbo. Okrog cesarskega poslopja so vojaki kar trdi od mraza, kajti v Tokiju že dva dni divja strašna zima in sneg neprestano naletava z vso silo. Čeprav so delavci odšli davi na svoje delo v tovarno, so. povsod / veliko napetostjo pričakuje razvoj dogodkov. Poudariti je treba, da imajo revolucionarji /a seboj ljudstvo, ki javno simpati/ira z njimi, l ega se zavedajo tako politični, kakor tudi višji vojaški krogi, ki se bojijo, da nc bi prišlo do resnejših komplikacij Zaradi toga jo kronski svet vso noč zasedal ter skušal najti izhod, ki naj bi po možnosti ne zahteval nobene krvi več. Davi je prikorakalo v mesto nekaj polkov i/ bližnjih pokrajin, ki so prevzeli dolžnost nadzorstva nad mestom. Luka je polna vojnih ladij, ki so prispele v teku včerajšnjega dne iz Jokohame. Trdi se, da je s prihodom vojne, mornarice položaj vlado znatno ojaean. kajti znano je, da večina višjih častnikov cesarske mornarice ni razpoloženih za prevrat in bi lahko ravno to njihovo zadržanje spravilo revolucionarje do popolne kapitulacije. Predvidevajo pa, da bo v vsakem primeru prišlo do krvavih spopadov, ki znajo dovesti do splošne revolucije v državi. Nagli sod deluje. 7 in pol milijonov za »•<• va ■ it v • vseucunKhf> hntiznH*** Belgrad, 28. febr. m. Na intervencijo obeh slovenskih ministrov je na svoji današnji seji upravni odbor Državne hipotekarne banke odobril posojilo v znesku 7,500.000 Din za zgraditev vseučili-ške kniižnice v Ljubliani. ■>— ;7nlnčilp katerega so v proračunskem predlogu dCočcne potrebne anuitete. S tem je gradnja vseučiliške knjižnice v Ljubljani zagotovljena. Pričetek gradnje je odvisen še od nekaterih iormalnosti. V isti zadevi se mudi v Belgradu tudi rektor ljubljanske univerze dr. Makso samec. Uporniki se še niso udali Tokio, Js. Icbr. e. Ob 13.30 popoldne jo potekel rok drugemu iiltiniatumu. ki jc bil dan upornikom, da naj se vrnejo v vojašnice. I por-niki pa niso hoteli zapustiti svojih položajev. Vojaški poveljnik mesta jc preko radija sporočil prebivalstvu, da sc uporniki drže šc samo v delu mosta, ki so imenuje Nngataši. Začasni ministrski predsednik Goto sc pogaja stalno / generalom Vrukijem. Baje sestavljata vojaško diktatorsko vlado. Opoldne jo odstopil predsednik vladarskega tajnega sveto baron Iki, ki je velik nasprotnik vojaške stranke. Tokio, 28. febr. c. Ob 21.15 zvečer po japonskem času uporniki še niso zapustili zavzetih palač. Vojaški poveljnik mesta je dni nalepiti letake po mestu in poziva prebivalstvo, dn naj ostane mirno. Nad mestom je proglašeno obsedno stanje. Upor posadke v Osa ki šnughuj. 28. febr. e. I/ Tokiju poročajo, da sc je uprla vsa posadka v Osaki. Potrdila te vesli še ni. Vse zveze prekinjene A raki diktator? London, i/ lok i in 1'adio-leiefonske iu brzojavne davi popolnoma prekinjene V s. 28. febr. b. Po najnovejših vesteh lada še vedno negotovo stanje. /.veze -o vesti oil I U IC da v i prihajajo samo od zunaj Japonsko, ki jo po-vsem odrezana od ostalega sveta Prav /araiki tega je tudi težko vedeli kaj sc dogaja na Japonskem Po včerajšnjih posvetovanjih sc je govorilo, da bodo \ -(ii--1 i/.pra/.nili zasedena poslopja v petek /jutraj ob s. I),ivi ;>,> sc je položaj /c ob 7 zelo poslabšal iu si> Tile ponovno ukinjeno \ sc /vezo / inozemstvom Včeraj jo imel mikudo konferenco / bivšim vojnim ministrom \ raki jem, katero potok pa ni /nun. Razširile pil so so vesti, da bo general Sraki proglasil vojno diktaturo na Japonskem. Vesti se niso potrjeno / uradne strani. Tudi admiral Osumi je imel važen sestanek / visokimi čast niki japonske vojno mornarice, vendar pa sc o vseli sestankih molči. Vojna v enem mesecu šanghaj, 28. lobr. b. Dopisnik Roiilerjevcgu urada poroča, ila jo po njegovih informacijah v Tokiju nastopila najbolj kritična diha. 1 siu-ši niso izpolnili svojih obljub ter so ostali še nadalje /abaiikadirani v javnih poslopjih Po mnenju japonskih vojnih krogov bo \ »Mami letu sovjetska armada na Daljnem v/bonu tako močna, evropske oblasti pu bodo med seboj lako popravile svoje oduosaje da lic bo mogoče i/vesli nobenega japonskega načrta j več. To je tudi glavni v/rok ki jo pohudil ju-ponske vojno kroge, da so se odločili na lak-' šoti korak \ojua mora izbruhniti v enem I mesecu. Od ponedeljka - do srede Pregled krvavih dogodkov v Tokiju Dopisniku -New Vork Timesa« v Tokiu se je posrečilo poslati v domovino radijsko poročilo o poteku dogodkov na Japonskem. Poročilo pravi: Nacionalistična revolucija v Tokiu je dssegla svoj nimen. Med uporniki in vodstvom armade je obstojal tajen dogovor, še predi • je upor izbruhnil, tako da sta obe dve strani igra.i ves čas že vnaprej dogovorjeno vlogo v tej drami. Tudi kompromis je bil seveda sklenjen vnaprej: da se namreč ustanov.'< avtokratična militaristična vlada, ki bo zasledovala politiko japonske ekspanzije v Aziji. Politika meščanske finančne družbe, ki ji je načeloval Taki-heši in jo je podpiral mikadov največji zaupni, princ Šajoni, in katera se je opirala na parlament, je likvidirana in bo odslej politika Japonske v rokah vrhovnega vodstva armade. Odločilno jutro Vse po tajnem dogovoru V četrtek 27. februarja se je zbrala začasna vlada, na čelu j j predsednik Goto, v sobi, kjer se zbirajo navadno člani cesarske hiše oziroma cesarja, kadar prisostvuje sejam ministrskega sveta. Obenem so dospeli v Tokio nekateri polki, ki so bili poklicani, da okrepijo vladne sile. Z :-;imi vred je pr ipel cesarjev brat čičiba in njegov napol brat, princ Takamacu. Topovi vojnega brodov-ja so bili ves čas do ranega jutra v petek naperjeni na mesto, dočim je v Tokiu samem vladalo najstrožje obsedno stanje in jc cenzura prepovedala vsako vest, ki ne bi bila od nje odobrena. Najvažnejše točke glavnega mesta pa so zasedli in zastražili vojaki ceserskc garde, tokijske gar-nizije in mornarskih strelcev. Takoj zjutraj pa so se zbrali vsi armadni generali. Vstaši pa so imeli zastraženo palačo vrhovnega generalnega štaba, ministrskega predsedstva in parlamenta. Rezultat posvetovanj začasnega kabineta in pa generalov je počasi privedel do kompromisa. Kompromis: Mikado bo zopet predstavljal solnčno boginjo Vodje vstašev pa so se bili zbrali že v četrtek ob 8 v oficirskem domu. Geerali, ki so se bili podeli vstašem, so jim svetovali, naj r.minscjto', to je liberalcev, Nadaljevanje nn 2, strani. ki so prt zadnjih parlamentarnih volitvah zmagali. Vstaški vojaki sami so se žc vrnili iz zasedenih poslopij v svoje vojašnice, kjer so zopet začeli redno službo. Oni ne bodo i • i č kaznovani ker so poslušali častnike, o katerih so bili prepričan , da jim poveljujejo po višji naredbi. Inozemci ima:-o mir Inozemcev v Tokiu se ni nihče dotaknil. Vest, da je bil ubit sovjetski pos>anik Jurjenjev, jc navadna senzacija ljudi, ki bi radi libaiili v kalnih vodah. Vendar pa je b'l aretiran Anglež Gerald Samp :an, ki sc v Tokiu nahaja že dve k ti. Sam-pson je bije bil tajnik gospe Megan Lloyd George, h< eike bivšega angleškega prtmiera. Aieti.a.i je bit, ker ic v l-.oteiu zabavljal nad obsednim stanjem. Vsa inozemska poslaništva so bila m >čno casirižena o:l orožnikov, ki so celo napravili ob.mbi.e taiikade, za katerimi so stale m • ralje-ze. Tudi to je dokaz, da je bil državni udar že zdavnaj piipravljen, ker sa zastražili poslaništva že v pivem trenutku. * Ni res, da bi bili listi ovirani. Vsi list' so izšli, vi ar pa niso smeli prinesti ničesar, česar cenzura na dovolila. Ves piomtt funkci" nira redno, pravtako trgovce in banke. Za,).le so se samo vrednostne in blagovne borze. Tudi ta normalni pplek javnega življenja je dokaz, da je bi>o vse skrbno pripravljeno. Dopisnika »United Press« ki se je odpeljal z avtomobilom p3 deželi, da se prepriča o razpoloženju, so pustili potovati brez vsakih ovir. Pač pa je nemogoče poslati kakšno poročilo v "'nozemstvo, razen tajnim potem. Generali neprestano zborujejo v oficirskem domu, ki se nahaja blizu mavzoleja nez'-anega vojaka, dočim so člani začasne vlade prestavili svoje bivališče v bližino mikadove palače, da so vsak hip pripravljeni, da se na poziv javijo pr'' cesarju. Nemoten pokolj... Izvejo se podrobnosti o pokolju. Vojska jc proti upornikom »nastopila« šele, ko sc le ti svoje delo že popolnoma nemoteno izvršili. <;00 vojekov, ki so bili 'i.nenjcni za udar, sj imenovani štiije častn mi zbrali v ponedeljek ob 9 dopoldne. Dobili so vojno municijo in so dobili povelje za pohod opolnoči od ponedeljka na trnek. Rezdclili so sc v več skupin, ki so sc vsedle na avtomobile in odpotovale druga za drugo. Vsi oddelki so ob istem času dospeli na mesta svojega naznačenja. AvtomoF ' i so tekli po mestu, pokritim od snega, biez šuma. Vse se je izvršilo z n c r e. vnos t kronometrično natančno si jo, kar dokazuje dolgo in skrbno pripravo. E4všega predsednika osrednjega cesarjevega svela M a k i n o j a so hoteli ubiti v zdravilišču Jugavara. V hotelu se je javilo deset vojakov, ki so razpodili detektive, kateri so Mck'ioja stražili, in so enega ubili. Makinoja pa je zbežal in se zdi, da ie sedaj lia varnem. Razljučeni vojaki so hotel zažgali. "?ivši ministrski predsednik in cesarjev naj-veči' zauf. 'k Š a jo ni se imp za svoje življenje zi hvaliti piedopominom. Zapustil ie ob pravem času svojo pelačo in sc skril v stanovanju ravnatelja policije Šizuoka. Finančni minister T a k a h a š i je podlegel ranam v sredo, 26. februarja. Vojaki so rabili strelno orožje samo, ko so vzeli v naskoku rezna ministrstva ■ • raznodili osebne straže ministrov. Ponekod so rabili tudi mitialjeze. Vse nesorotirke so umorili po starem japonskem običaju s sabljami in bodali. Nejboli drrmalič.na ppizodai sc ie zgodila v ■ hiši čosfit.Ro-števanja. Da bo slika popolna, je potrebno, da m ogledamo šc stroške, ki jih ima mestna občina z Obrtniškim vajeniškim domom. Poleg prostorov, ki jih je brezplačno odstopila v Šentpetrski vojašnici, žrtvuje še prispevek /.a vso kurjavo m razsvetljavo teh prostorov, za kar je izdala v proračunskem letu 1934 -10.000 Din, v letu 1935 pa celo 50.000 Din. Poleg tega plačuje mestna občina od '16 vajencev, kolikor jih je v domu, popolno oskrbnino za 7 vajencev po 350 Din mesečno, kar znaša letno 29.400 Din. Dalje plačuje mestna občina tudi pretekla s 3600 Din letno in ga oskrbuje. Vrh vsega lega pa je mestna občina ustanovila v domu še začasno Dečjo postajo, v katero je namestila poleg vajencev šc razne mladoletne oskrbovance, katere je imela prej po drugih zavodih (Marijani-ŠČ11, na Rakovniku itd.). Trenutno oskrbuje mestna občina v tej postaji 15 gojencev, za katere plačuje letno okrog 50.000 Din. Če seštejemo vse navedene postavke, dobimo vsoto okrog 123.000 .Din. Toliko prispeva ljubljanska mestna občina Obrtniškemu vajeniškemu domu poleg brezplačnih prostorov, ki predstavljajo vrednost letne najemnine več kot 50.000 Din! Iz vsega gornjega sledi, da mestna občina za Obrtniški vajeniški dom v Šentpetrski vojašnici silno mnogo žrtvuje, nima pa zaradi pravil, ki so podelila monopol nad to ustanovo Obrtniškemu društvu, prav nobene besede in ingerence pri upravljanju in nadzorstvu i.-ad domom. Toliko zaenkrat zadostuje. Nagibi, ki so tedanje oblastnike vodili pri tem, da so sploh prišli na misel Obrtniškega vajeniškega doma in da so lako in tako prikrojili pravila, so vsakemu razsodnemu človeku očitni. Še bolj očitni pa postanejo, ako pomislimo, da stoji že nekaj let v Ljubljani v Kersnikovi ulici krasna, vsem zdravstvenim in higijeničnim predpisom odgovarjajoča zgradba z naslovom »Vajeniški dom <. Ta Vajeniški dom jc zgradilo karitativno društvo Dobrodelnost«, ki je bilo pri tem navezano povsem nase in ni prejelo nobene pare podpore od javnih oblasti. Zaradi gospodarske stiske pa je moralo društvo gradnjo, ko je bila že v zadnjem stadiju, prekiniti in tako stoji danes v Ljubljani stavba, ki bi bila lahko v ponos in v kateri bi j-aglo prostora okrog 120 vajencev, neuporabljena. Koiiko bolj uspešno bi bilo, če bi tedanji oblastniki votirali potrebno vsoto, U.j ne bi bila prevelika, za dokončno notranjo ureditev stavbe »Vajeniški dom«, mesto da so iz ozko-srčnih nagibov dnevne politike šli ustanavljat nov vajeniški dom, katerega so tako rekoč podarili Obrtniškemu društvu, ki nikdar ni predstavljalo večine naših obrtnikov; poleg tega pa so šc mestno občino obremenili s tako visokimi dajatvami, — to vsak uvideven človek lahko presodi. Vse to vprašanje, ki globoko posega v naše vajeniško skrbstvo, bo treba čimprej urediti, in sicer tako urediti, da se bo vajeniško skrbstvo od tega čim več okoristilo. Ni treba niti izreči jasne besede: brez te bo vsak pošten človek uvidel, ka- ,...-.- , - lvine j ko bi se v Ljubljani najlepše rešilo vprafanie va- mestne občine imenuje v kuratori) 5 zastopnikov J jeni.škega skrbstva, ki tvori važen člen v verigi iz vseh obrtniških društev s sedežem v Ljubljani, , sodobnih socialnih problemov. Naibolj zaposleni gasilci v državi Občni zbor gasilste župe Maribor-desni breg - Lani 84 požarov lastrofalne požarne nesreče. Skupno je ledaj nastopilo gasilstvo pri 84 požarih. Zgorelo je 5!) stanovanjskih hiš, 70 gospodarskih poslo|>ij. 2 gozda, 5 skladišč, 1 baraka, 3 svinjaki, 3 stiskalnico, 1 vini-čurija, 1 žaga iu tri kopico sena. Pri 5<> požarih je vzrok neznan, pri 17 nepažnja, 2 elektrika, H maščevanje, 1 koristoljubje. 75 požarnih objektov je bilo zavarovanih, 9 pa ne. Škoda pri zavarovanih znaša 3.104.200, na nezavarovanih 151.800 Din. Pri požarih je nastopil skupno 180I gasilec, nastopi pa so preprečili 8,329.000 Din škode lii pa gotovo bila škoda zaradi požarov na Dravskem jiolju šo mnogo večja, če bi nn bilo gasilstvo tako razvito. Zupa šteje 31 čel z 812 člani. Čete so imele 2(1,S praktičnih vaj in 21-krat teoretični jiouk. Oborožitev jo zelo moderna. Čete imajo 33 ročnih in 20 motornih brizgala, 13 voz za moštvo, 22 avtomobilov, 115 lestov, 8570 m cevi, 2.5-1 ni sesalnih cevi. Finančni položaj čet ni preveč rožnat, ker imajo skupno 262.343 Din dolga. — Blagajniško stanje župne upravo same jo ugodno ler zaključuje leto z 6211.15 prebitka. Lani se je ustanovii ludi lastni poškodbeni lond, ki jo začel poslovali z glavnico 14.385 Din. Maribor, 28. februarja. Te dni je bil občni zbor gasilske župe Maribor-desni breg. katerega so se udeležile vse v župi včlanjene čete po svojih delegatih. Navzoč je bil tudi okrajni glavar dr. išiška, major Mnslač, dr. Zorjan in zastopnik župe Maribor-mesto podstare-šina Kessler. Občni zbor je vodil predsednik Josip Klemenčič, ki je uvodoma nazdravil mlademu kralju Petru II., visokemu pokrovitelju gasilcev kraljeviču Tomisiavu in se nato spominjal pokojnih članov. — Sledila so poročila župnih funkcionarjev, predvsem tajnika Milana Kleuienčiča in blagajnika Antona Pšeničnika. Delovanje gasilske župe Maribor-desni breg je zanimivo posebno iz tega razloga, ker obsega področje z najpogostejšimi požari. Gotovo so bili gasilci s ]X)dročja te župe v preteklem letu največkrat zafHJsleni med vsemi tovariši, v državi. V Sloveniji je okraj Maribor-desni breg glede jKižarov na drugem mestu. Prekaša ga edino še okraj Murska Sobota. V jjreteklem letu so gasile čete 16 malih jiožarov do 10.000 Din škode, 51 srednjih do 50.000 Din škode ter 6 velikih požarov čez 100.000 Din škode. Požar v Dobrovcih sc lahko šteje med ka- Delo ljubljanskega Rdečega križa Ljubljana, 28. februarja. Snoči je bil v dvorani OUZD občni zbor ljubljanskega odbora Rdečega križa. Ob zadovoljivi udeležbi je otvoril zborovanje predsednik g. dr. Fettich, ki je predvsem pozdravil predsednika ba-novinske organizacije Rdečega križa dr. Krejčija. Opisal je šc dokaj živahno delo ljubljanskega Rdečega križa v preteklem letu. V imenu bano-vinskega odbora je govoril nato dr. Krcjči in opisal delo Rdečega križa v vsej Sloveniji, zlasti pa v Ljubljani. Tajniško poročilo je podal g. Malnarič, ki je zlasti naglašal hvaležnost društva do banske uprave in mestne občine zaradi upoštevanja društva in njegovih akcij. Posebno priznanje pa izreka poročilo tudi mestnemu socialnemu uradu, še posebej pa ljubljanskemu prebivalstvu, ki jc podprlo vse akcije Rdečega križa. Iz tajnikovih podatkov posnemamo, da šteje društvo sedaj 9 višje plačujo-čih, 612 rednih in 143 pomožnih članov, dalje 1522 državnih uslužbencev, iz vojske pa 65 rednih in 42 pomožnih članov, skupno 2864 članov. Od lanskega občnega zbora se jc članstvo dvignilo za 651 članov. V imenu prireditvenega odseka je poročala načelnica ga. Minka Kroftova. Poročala je predvsem o tednu Rdečega križa, o akademiji v Delavski zbornici, zlasti pa je naglašala zaslužno delo odbornika g. Jagodica, ki je upravitelj skladišča Rdečega križa iu na katerega ramah leži prav za prav veliko dela pri društvu. Spomnila se je tudi gospe Jagodičeve, ki jc bila za svoje delovanje pri Rdečem križu odlikovana s srebrno kolajno Rdečega križa. Poročilo socialnega odseka jc podal dr. Mis. Tudi ta je naglašal veliko delo g. Jagodica za društvo in za dobrodelne namene. Naglašal je, da je društvo zbralo mnogo oblačil, perila, obutve (okoli i 1400 kosov), kar jc bilo spakirano v 39 otroških in 98 družinskih zavojev ter razdeljeno med potrebne. Poleg tega je bilo razdeljeno šc mnogo živil, kuriva ter raznih nakazil. Poročilo mladinskega odseka Rdečega križa jc podal g. Starman, ki je navajal v glavnem: V Ljubljani sp organizirane v mladinskem oddelku 4 srednje šole s 755 člani (472 dijakov in 283 dijakinj), 6 meščanskih šol s 1062 člani (379 dijakov in 692 dijakinj) in 10 narodnih šol s 762 člani (316 dečkov in 145 deklic). Poročilo o nabiralni akciji oblek je podal <5 Jagodic. 1 s Blagajniško poročilo'jc podal g. Mlejnik. Poročilo jc kolikor toliko ugodno. V imenu nadzornega odbora jc podal poročilo g. Skalar, ki je predlagal razrcšnico odboru, kar je bilo soglasno sprejeto. Pri volitvah jc bil ponovno izvoljen za predsednika dr. Fettich, za podpredsednico pa gospa Kroftova, v odbor pa je bilo izvoljenih okoli 30 članov. Prečitana sta bila šc predloga o ustanovitvi stalne počitniške kolonije na Trati v Poljanski dolini in o stalni ambulanci Rdečega križa v Ljubljani, nakar je bil občni zbor zaključen Velike Lašče V dvorani kat. prosvetnega društvu se bo predvajal kongresni film. ki bo pokn/.il vsem. ki se kongresa niso udeležili, kak., veličastno smo se poklonili evharistienemii kralju, udeležencem pu bo obudil spomin na evharistienc dni. I redstavc bodo v soboto, 29 februarja ob zvečer, v nedel jo. I. marca ob pol 8 111 ob I i dopoldne ter ob 3. popoldne - Vstopnina je lako nizka in ure predvajanju tako ugodne du se povabilu prav vsak lahko odzove. Priporočamo to tembolj, ker je čisti dobiček namenjen za bundero k Sv. Roku. Domačim 111 v-i i/ okoliških fara prav posebno vabljeni. Drobne novice Koledar Sobota, 29 februarja: Human, ouat: \nto-niju 1 Iur. — Prvi krajec ob 10.28 - llt rsehel napoveduje mrzlo vreme in veter In mesec jc dan narastel od 9 ur 28 minut /u I uro M) minut na to ur 58 minut. Novi grobovi -f- V Jakovici pri Planini pri Rakeku je umrl nenadne smrti zadet od mrtvouda « Andrej M i I a v e c, posestnik, ključar podružnice cerkve v Jakovici, načelnik vaškega odboru in dolgoletni obč odbornik, star 75 lei Pokojni je liil oče g. dr. Antona Milaveu. predsednika pok. zavoda in g. C irila, kaplana na Igu. Pokopali so ga v petek na pokopališču v Planini. Umrli jc vedno stal odločno v katoliških vrstah Bog mu bodi plačnik! Žalujočim nuše globoko sožalje! VERMOUTH boljši od vsake inozemske znamke dobite pri tvrdki PERO KOI.1Č - DUBROVNIK veletrgovina z vinom VZOREC NA ZAHTEVO 2 orig. steklenici po 1 liter franko poštnina in pakovanje Din 80'— — Pregled o frekvenci v zimskem semestru 1955-1956 na naši univerzi. Na filozofski fakulteti je bilo +52 rednih slušateljev 2 izredna slušatelja, od teh 219 rednih slušateljic, 2 izred ni, skupno 45+. Na juridični fakulteti (»25 rednih (59 slušateljic). Na medicinski I(i2 (44 slušateljic). Na tehnični 574 rednih (lt> slušateljic) ter 5 izredni, skupno 377. Na teološki l(»5 rednih in 2 izredna, skupno 165. Na vseli lakultctah je torej bilo 1785 slušateljev, in to moških 1776 rednih in 7 izrednih ter ženskih 358 rednih in 2 izredni. — Postne govore v radiju bo imel vse nedelje v postu kanonik dr. Mihael Opeka. Govoril bo o »skrivnosti greha« (mysterium iniguitatis). — V marčevi številki Bogoljuba« in ->Glas-nika« objavljena Considinejevu knjižica »Veselite se«, ki jo jc izdal karmel nu Selu, žal še ni izšla, ker se je delo v tiskarni zaiadi nepričakovanih zaprek zamudilo. Izšla bo v kratkem in jo naročnikom takoj |x> prejemu pošljemo. Blagovolite potrpeti. Pri lenivosti črev in slabem želodcu z nerazpolo-ženjem za jed vsled zapeke, naj se rabi že davno znana naravna Franz-Josefova grenka voda. Zelo pogosto se potrjuje, da je Franz-Josef-ova grenka voda prav posebno koristno domače sredstvo, kadar gre za to, da se zjutraj očisti prebavni kanal s salinskim sredstvom za odprtje. Ogl. reg. S. br. 30474(35. — Deževje na deževje. Kakršno vreme na dan ,stola sv. Petra, ki je bil preteklo soboto, ko je deževalo, takšno vreme ostane do Velike noči. Kakor januar, je tudi letošnji februar prav bogat na padavinah. Dosegel bo znatno množino. Včeraj je začelo sprva polagoma deževati, nato huje. Ker je zemlja že močno napojena vode, je precejšnja nevarnost, da se bodo tudi v naših krajih pojavile večje povodnji. Mnogi potoki in reke, Iako Ljubljanica in Sava, so že dosegi i robove svojih strug. Ljubljanica se v zgornjem toku od Vrhnike proli Podpeči že razliva čez bregove. Zanimivo je. da je včeraj zjutraj barometer zanamoval izredno nizko stanje, namreč 745 nun, kar se že dolgo ni primerilo. — Opozarjamo kmetijske strokovnjake in ostale interesente na radio-predavanje inž. Voje Knopa »o vlogi fosforne kisline v gospodarstvu narave«, ki se bo vršilo v nedeljo, dne 1. marca t. I. ob 11 dopoldne. Dr. M. U. Mahsim Sevšeh otvarja privatno prakso v Št. Ilju v Slov goricah s 1. marcem 1936 v Občinskem domu — Nove knjige: kukučin Hiša oii Bregu, roman, prevedel V. Smolej (Leposl ivna knjižnica) 68 din. vezano SO din: Sictikievvicz, Križarji II. del, roman (Ljudska knjižnica) 64 din. vezano 80 din; Štele, Umetnost zapadne Evrope, oris njenih virov in glavnih dob njenega razvoja, vezano 120 din (Kosmos): Kellei-Prol l' r. Omerza, Hagarin sin, roman (Krekova knjižnica), 26 din, vezano, 44) din; Sienkiovviez. Mali vitez, roman, vezano 100 din: Žcroinski-Vodnik. Povest greha, roman, vezano 100 din; Strom-Pregelj, Jezdec na sereu, novela 12 din: Inž. Paleček, Novo kinetstvo, 16 din. Inž. Sadar. Lan in konoplja, 20 din: Dr. Petne. Nega bolnikov in prva pomoč pri nezgodah, 30 din; Inž. klopčič. Armirani beton I. Tablice za dimonz armiranega betona, 40 din: Melik, Slovenija, L knjiga, geografski opis, vezano 166 din: Debel jak dr. line. Reymontovi Kmetje v luči književne kritike, 28 din; Dr. O. Pirkmajer, Naš problem upravne decentralizacije, 10 din: Odvetniška tarifa, priredil in s tabelami in stvarnim kazalom opremil dr. Zupane, 8 din; dr. Stcsku J., Oris našega upravnega prava. I. zvezek: Upravni postopek, 30 din. Vse te knjige sc naročajo v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. — Pri zaprtju, motnjah v prebavi vze mite zjutraj na prazen žolodee kozarce narav ue »Franz-Josef grenčiee«. — Združenje pooblaščenih graditeljev za dravsko banovino v Ljubljani ima svoj letni občni zbor v nedeljo, dne 1. marca t. I. ob 9 zjutraj v posvetovalnici Zbornice za TOI v Ljubljani, Beethovnova ulica 10 (visoko pritličje). — Zveza za tujski promet sporoča, da jc dovoljena polovična vožnja po naših žcicznicah vsem udciežcnccm V. rednega kongresa Zveze uslužbencev socialnega zavarovanja jugoslavijc, ki bo v Sarajevu 12. in 13. aprila t. I. Popust velja od 8. do 16. aprila 1936 Nadalic sporoča Zveza za tujski promet, da stopa s 1. marcem t. I. v veljavo nov vozni red na zračni progi belgrad — bukarešta, in sicer z odhodom iz Belgrada ob 8 in prihodom v Bukarešto ob 1145, s povratkom iz bukareStc ob 15.15 in prihodom v belgrad ob 17. Ta red letanju velja vsak dan, razen nedelje. — Ljutomerska Sadjarska in vrtnarska podružnica ima v nedeljo 1. marcu po 8. maši v sadovnjaku g. Zaelierla (llan/auku 41). prej Skuhala - šumeiijak. sadjarski tečaj •• obrezovanju, sajenju, gnojenju, škropljenju. — Udeležite se tečaja v obilnem številu! Za slučaj slabega vremena, se preloži tečaj na naslednjo nedeljo. — Sadjarski tečaj. V torek, dne 3. marca bo na banovinski kmetijski šoli na G rinil pri Novem mestu sadjarski tečaj. Pouk ho teoretičen in praktičen in se bo vršil od 8 do 12. in od 14. do 17. — Prepovedan tisk. Službene novine št. 45 objavljajo, da je državno pravdništvo v Zagrebu prepovedalo prodajati in razširjati knjigo Obuveštenja radikali/mat. ki je i/šla v Zagrebu in št 2 polinesečnika »Hrvatska gruda«, ki se tiska v Zagrebu. Obravnava proti barjanskemu požigalcu. Pred malim senaloni ljubljanskega okrožnega sodišča se lxi sredi marca vršila glavna obravnava proti požigalou Jožetu Štruklju, 23-letneniu krovcu, staniijočeinu na Ilovci. Obtožen je 20 (»žigov, kakor jili je sani priznal, in enega poskušenega jio-žiga. Barjanskim posestnikom je napravil s temi požigi do pol milijona škode. — Nesreča pri delu. 15-letni dninar Prane berčič iz Zminca, je šel v gozd sekat diva. Med delom jc padel tako nesrečno, da si je s sekiro presekal levo roko v zapestju ter dobil hudo rano. Zdravi sc v ljubljanski bolnišnici. — Vid Vaših oči si obvarujete le z optično čistimi brušenimi stekli, katere si nabavite pri strokovnjaku F r. P. Zajcu, izprašan optik, Stari trg 9 — Ljubljana. Ljubljana Škof dr. Rozman v cerkvi sv. Družine v Mostah V nedeljo ob 9 dojioldne bo prišel v Moste g. škof dr. Rožman, da bo v novi leseni cerkve sv. Družine imel mašo iu pridigo. Verniki duhovnije sv. Družine bodo ob devetih dopoldne svojega nad-pastirja pred cerkvijo sprejeli iu ga spremili, v cerkev. Sprejema se bo udeležila tudi vsa nioščan-ska šolska mladina osnovne in meščanske šole pod vodstvom svojih vzgojiteljev in katehelov. Gospod škof je po svoji vrnitvi iz Amerike že enkrat zasebno obiskal Moste ter si ogledal novo cerkev, na katero je mislil tudi v Ameriki. Jutri pa pride v Moste kot naš nadpastir, ki bo na priž-nici spregovoril prvič v tej cerkvi vernikom duhovnije ler za nje bral sv. mašo. Cerkvica je medtem dobila nov stranski oltar, posvečen sv. Antonu Pad. Oltar je lepo delo jkkIo-barja g. Slivarja, ki je tudi glavni oltar zelo okusno in umetniško naredil, V presbiteri ju, ob vsaki j strani slike sv Družine, stojita sedaj tudi umetni-; sko lepa kipa sv. Ane in Joahima, katera je cer-• kvi sv. Družine dal na razpolago križevniški red v Ljubljani. * 0 Maša za turiste in izletnike bo jutri v kapeli Vzajemne zavarovalnice ob pol sedmih. 0 V Rokodelskem (lomu bo v nedeljo, dne i 1. marca ob 5 popoldne velika dobrodelna prireditev Društva za varstvo deklet, po nastopnem sporedu: 1. Petje: zbor služkinj Poselske zveze. Ferjančič: Venčck slovenskih narodnih pesmi. bajuk-Hartmanova: Moja pesem Mojim rožcam. Moj povrč. V sreči. Kdo bo tebe ljubil? Večerna. 2. Dramatična igra lanka Mlakarja: »Izgubljena Marta«. Igra dekliška kongrcgacija iz šiškc. — 3. bogat srečolov. Zadene vsaka tretja srečka. Vstopnina prosta. Sprejemajo se prostovoljni prispevki. Ker je dohodek te dobrodelne prireditve namenjen socialnim ustanovam Društva za varstvo deklet, prosimo, da se te prireditve udeleže vsi sloji v najohilnejšem številu. 0 Družba sv. Vincencija Pavelskega v Ljubljani l jubljanski in okoliške Vincencijeve konference imajo običajno skupno zborovanje prihodnjo (prvo postno) nedeljo, t. j. 1. marca v Mari-janišču. Ob tri četrt po sv. maša s skupnim sv. obhajilom, ob pol 9 zborovanje v zborovalni dvorani Marijanišča. Vsi sobratje se nnino vabijo, da se sestanka polnoštevilno udeleže. 0 Trnovskega prosvetnega društva najmlajši člani bodo v nedeljo ob 8 zvečer nastopili na mladinski akademiji. Prva točka sporeda bo govor g. župnika Finžgarja v krogu mladcev, ki bodo oh tei priliki izrekli svojo posvetitev in zvestobo načelom društvo. Sledilo bo še deset točk deklamacij, petja, prizorov itd. Vse prijatelje na to prvo mladinsko akademijo oživljene Pro-svete vljudno vabimo. ™ KINO SLOGA Tele. 27-30 Ob 16.. 19-15 ln 21-15 premiera Ufinega velenima Zeleni domino Brigita Horney in Kari Ludvik Diehl Ta mm spominja po svoj! krasni vsebini na nepozabno ..MaSkarado" Matineja ob 14-15 uri po enotni ceni 4-50 Din dunaiska opereta z MAGDO SCHNE1DER Prigodbe Iz Wienerwalda 0 Obrtniki pripravljajo modno revijo. V če- | trtek popoldne so imeli ljubljanski obrtniki sejo, | na kateri so obravnavali prireditev ponovne modne revije v Ljubljani. Zborovanje je vodil predsednik Obrtnega društva g. |osip Rebek. Obrtniki, zlasti pa oni oblačilne stroke, nameravajo j prirediti modno revijo v času od 21. do 29. marca, in sicer v kazinski dvorani, ki ic bolj sredi mesta, tako da bo revija bolj uspela kakor po v Trgovskem domu. Namen te revije je zainteresirali ljubljanske obrtnike za pospeševanje modnih oblačil ter pritegniti k termi tudi podeželske obrtnike. Ljubljanskim modnim revijam sc ie namreč v zadnjem času pojavilo konkurenca zagrebških iii bclgrajskih modnih revij in nastopov ter bi gospodarski interesi Ljubljane bili oškodovani, ako bi vodstvo v modi v naši državi prevzelo kakšno drugo mesto. Zato moramo podjetnost ljubljanskih obrtnikov 'e pozdraviti 0 Vodstvo na razstavi bolgarske grafike v Jakopičevem paviljonu bo imel v aciieljo 30 februarju g I. Zornimi ob poldvana jsfili. © Zn duhii postnega časa bo najlepša p r i -prava predstava škofjeloškega pasijona častitljive starine i/ leta 1721. Igrali ga bodo sami akademiki, ki so postavili k novemu življenju stari ljubljanski l judski oder. čigar začetki segajo /e v leto 1897. Predstava tegu pasijona — prireditelj besedila. Niko Kuret. ga je na-zval Slovenski pasijon« — sloni na »odelova-uju vse dvorane, to se pravi, na l.ju.!°kem lietju postnih pesmi in k riževega pota. Prvič sr bo podajal tu pasijon v nedeljo dne I maiva t. L. za ožji krog povabljencev, za širše občinstvo je WILLI F0RST0VA Predstave ob 16, 19.16 in 21 16 j gr a 1 o i: POLA NEORI Paul Nnrtmaiin, Albreclil, ScliOnliols In Ingeboril Thceh MAZURKA I Molili« TI A N R M iriumnra ludi v itutollanU ObCiuaivo priznava soglasno, da Je to nailepSi film v tej sezoni! Danes nov foxov zvočni tednik! Fieskrbile si vstopnice v predprodaji! tel« smeha! Danes ob 14 15 url po ceni 4.60 Din hans moser v veoeii burki Stric iz Amerllte | KINO UNION TELEFON 22-21 namenjena predstava v nedeljo, dne 8. marcu t. L, na kur že danes opozarjamo. 0 Izredni občni zbor društva likovnih umetnikov bo v soboto, dne 29. t. m. ob b v restavraciji »Slon«. 0 Kino Kodeljevo igra danes dvojni spored: »Rotschilda« (O. Arlil in »Zakonski štirikot« (Slan Laurel in Oliver llardv) ter krasen kratek barvan film o Švici. 0 Avtomobilski klub zboruje. Ob lepi udeležbi se je v četrtek zvečer vršil občni zbor Ljubljanskega avtomobilskega klubu. Zastopanih in osebno navzočnih ie bilo 88 članov. Zborovanje je otvoril predsednik g. Avgust Pr a profil i k , ki jc posebej pozdravil zastopnika banske uprave načelniku dr Ilu ban a, zastopnika mestne občine g. Rada Hribarja, inž. Orla za tehnični oddelek banske uprave in ravnatelja g. P i n t a r j a za Zvezo za tujski promet. Z aplavzom sta bila sprejeta udanostna brzojava pokroviteljici Ni Vel. kraljici Mariji in predsednika Nj. Vis. knezu-mastniku Pavlu. Predsednik Praprotnik je dalje orisa! položaj našega avtomobilizma, kakršen je nastal po uki-njenjti taks na avtomobile lani in ki sc je zaradi tega zboljšal S posebnim poudarkom je naglašal potrebo izboljšanja stanja naših ccst, ki se morajo čim preje obnovili icr je navajal podatke in izkušnje iz Italije, Švicc in Nemčije. Poslovno poročilo ie podal tajnik Starec. Skupno število članov je sedaj 293, lo je 42 več kot v začetku leta 1935. Lani je klub izdal tudi največ lriptikov (mednarodnih potnih listov za avtomobile), odkar klub sploh obstoja, dalje 29 curnctov (splošnih potnih listov) in 236 mednarodnih šoferskih legitimacij. blagajnik g. Karel Govekar je podal blagajniško poročilo Obe poslovni poročili sta bili soglasno sprejeti. Prav tuko je bil soglasno sprejet klubov proračun, ki znaša 164.000 Din izdatkov in Ivi ga ic prav Iako predlagal g. Govekar. Pri dopolnilnih volitvah so bili soglasno izvoljeni vsi odborniki, ki bi morali letos po turnusu iz-pasti, na novo pa sta bila izvoljena ravnatelj Praštedionc b e z g o v š c k in ravnatelj podjetja »Indus«, Pavel Dere o ni. Po občnem zboru sc ie upravni odbor konstituiral ter jc bil ponovno izvoljen za predsednika Praprotnik, za podpredsednika dr. C. Pavlin in dr. b o r n , za blagajnika Govekar, za tajnika član uprave Hribar, za predsednika sportno-turističnega odseka Rado Hribar, za predsednika prireditvenega in finančno-ekonomskega odseka Karel Govekar, za predsednika propagandnega odseka pa Fran P a Im e. 0 Slab ribji trg. Včerajšnji ribji Irg je bil prav žalosten. Malo rib in redki kupci. Slab je bil lov zadnje dni na Jadranu. Zato je bilo morskih rib prav malo. Cene ribani: male sardelice 12—14, velike 10. orade 32. scipli "26, domače sveže ščuke 24. poslrvi 34, belice 10. Pričenja se sezona za žabe. Žabjih krakov je bilo na izbiro. Bili so 25 do 75 par komad jx> kakovosti. Ljubljana je lani konzumirala 74.659 kg domačih svežih sladkovodnih in morskih rib, predlanskim 66.760 kg. Če računamo povprečno ceno ribani 20 Din kg, je Ljubljana lani za ribe izdala 1,495.200 Din. Celje Maribor □ V našem poročilu o občnem zboru Krščanske ženske zveze v Mariboru je pomotoma izostalo sledeče: Pri slučajnostih je predlagal voditelj sklep odbora, da se imenuje prevzvišeni vladika dr. Ivan Tomažič za častnega člana zveze, kar je članstvo z velikim odobravanjem sprejelo na znanje. □ Kat. slov. izobraževalno društvo v Studencih priredi v torek 3. marca ob 6 zvečer v dvorani g. Špureja prosvetno predavanje. □ Ljudski oder nam sporoča, da se nedeljska predstava »Radikalne kure« ni preložila radi bolezni g. Jovčiča, temveč radi tehničnih zaprek. D »Golgota«, krasen film o življenju in trpljenju našega Gospoda, se bo predvaja! v kinu »Union« v času od 4. do 9. marca. Film je visoko kvalitetno delo francoske filmske industrije, ki upravičeno slovi kot ena najboljših na svetu. □ Protituberkulozni dinar je dosegel v februarju vsoto Din 219.381, ki tvori sedaj fond za zgradbo protijetičnega azila. □ Za gradbeni fond PT lige so darovali v februarju: Knezoškof dr. Ivan Tomažič Din 100, gg. kanoniki Din 100, tovarna Thoma 200, tovarna Doclor in drug 500, baronica Egger 30, tvrdka Jaklič 10, Hranilno in posojilno društvo delavcev v Mariboru, Frankopanova ul. 400, tvrdka Gradivo 60, Dudefeld 131, dr. Rapotec in Sabothy 72, gospa Wogerer 50, dr. Toplak 100, stanovalci hiš na Ruški cesti št. 5—7 Din 111, Rupert Schmidt 50, Anton Tavčar 56, Karel Vokač 120, Weidacher 50, dr. Klara Kukovec 60, gospa Badl 240, ga. Kaiser 120, inž. Kiepach 50, Nab. zadruga drž. uslužb, 100, Heinz 100, Mariborska tekstilna 50. — Posnemajte! □ Mariborski slikarji in pleskarji ter obrtniki sorodnih strok so imeli svojo redno letno skupščino, na kateri so poročali predsednik združenja Škof, tajnik in blagajnik Novak ter predsednik nadzorstva L o r b e r. Bansko upravo je zastopal inšpektor Založnik, Okrožni odbor pa Ivan Sojč. Ker jc dosedanji predsednik Škof odstopil, je bil izvoljen za predsednika Jakob Senekovič, dočim ie ostali odbor ostal po večini neizpremenjen. □ Ribe na trgu. Prodajali so včeraj očade po 16, sardone po 12, sardele po 16, ciple 24, kalamaje 26, borbonc 28, aziale 24 in karpe po 10 Din za kg. □ Gradbeno gibanje. Za gradbena dovoljenja so zaprosili: Feliks Obreht za gradbo visokopri-tlične hiše ob Gozdni ulici; Tischler Anton za dvo-družinsko hišo ob Metelkovi ulici; Hosch Hermina za visokopritlično hišo v Smetanovi ulici; Rudolf in Marija Germ za enonadstropno hišo v Delavski ulici. □ Kamenje na progi. Progovni nadzornik Pin-ter v Rušah je našel na tračnicah kup kamenja, ki bi bil lahko postal usoden za vlak. Ugotovilo se je, da so navalili kamenje na progo mladoletni fan-talini. □ V Račah gori. V Prepolju, občina Rače, je zgorelo gospodarsko poslopje posestnika Ekarta. Uničen je tudi hlev in skedenj. Škode je 30.000 Din. □ Avto zgorel sredi ceste. Ključavničar Alojz Marčec iz Središča se je peljal s svojim avtomobilom v Ptuj na registracijo. Sredi poti pa se mu je avlo vnel. V nekaj trenutkih ic ogenj zajel bencinski tank in avto je zgorel do železnega ogrodja. Marčec se je s svojo svakinjo, ki se je peljala z njim, komaj rešil iz gorečega vozila. Ko ie poskusil ogenj gasiti, ie dobil nrecei hude ooekline. 0 -j- Božidar Ermenc. Žalostno je odjeknila v katoliških dijaških krogih vest du dobrega tovariša cand. iur. Božidarja Erincnca ni več med živimi. Po kratki bolezni se je preselil v sredo zvečer v večnost in zapustil nenadomestljivo vrzel. Bil je vseskozi odličen di ju k celjske gimnazije in se je z največjim veseljem udejstvoval v Dijaški Mari.janski kongregaciji. kot akademik je bil član Slov. kat. akad. društva Danice v Ljubljuni. Poleg svojega strokovnega študija se je zlasti zanimal za socialno-gospodarske probleme in je obetal postati velika opora zadevnim stremljenjem mlacie slovenske katoliške generacije. Pogreb bo danes v soboto v njegovem rojstnem kraju na Ljubnem ob Savinji. Društvo jugoslovanskih akademikov v Celju, katerega vnet član je bil pokojni, sc bo udeležilo pogreba ])0 svojem zastopstvu. Naj mu sveti večna luč, njegove domače naj pu tolaži misel, du je bila taka volja božja 0 Lep pogreb strojnega stavca Jožeta Ster-garja. Pogreb prerano umrlega strojnega stavca g. Jožeta Stergarja, ki je bil v četrtek popoldne na mestnem pokopališču, je pokazal, kako globoko je zasidrana med celjskim grafičnim delavstvom stanovska zavest in koliko odkritih prijateljev je imel rajni med celjskim občinstvom. Pogreba se je udeležilo lahko rečemo korporativno osobje vseli celjskih tiskarn, polnoštevilno pa je bila zastopana Mohorjeva tiskarna, kateri je rajni posvečal vse svoje moči nad 30 let Pogreba so se udeležili tudi ravnatelj g. dr. kotnik, bivši ravnatelj g Zei-<-(ien, prof. g. Cestnik ter mnogo občinstva, med temi večje število v Celju biva.jočih koroških rojakov. Po opravljenih pogrebnih molitvah je spregovoril stanovskemu tovarišu v slovo v pesniško zasnovanem govoru g. Joško Jurač, pevski zbor uslužbencev Mohorjeve družbe pa je zapel svojemu tovarišu v slovo »Vigrcd se povrne«. 0 Končno vendar enkrat. V četrtek zvečer je bila seja krajevne protitiibcrkulozne ligo v Celju. Na tej seji je bil sprejet sklep, da bo napravila liga prošnjo na mestno poglavarstvo, naj bi inkasauti mestne elektrarne mesečno pobirali pri vseli odjemalcih elektrike po I din za azil za jetične. Ker je baje v Celju okrog 5000 odjemalcev električnega toka, bi dalo to mesečno 5000 din, ali letno 60.000 din. Upamo, du bo mestna občina podprla akcijo Krajevno protitubcrkulozne lige / vsemi svojimi močmi in dovolila inkasnntom mestne elektrarne, da bodo smeli pobirati omenjeni malenkostni mesečni prispevek. Prepričani smo jia tudi, da ga ne bo med Celjani niti enegu, k bi odrekel tej res nad vse potrebni in koristni prošnji. Pri isti seji jc liga tudi naklonila 12 jetičniiri.Hiol-nikom vsakemu po 50 din mesečne jiodprorei za dobo 3 mesecev. ( >n Ptuj Okrajni kmetijski odbor v Ptuju je imel te dni svojo plenarno sejo. Predsednik in tajnik sta podala izčrpna poročila o delovanju odbora, živinorejski strokovnjak pa je podal obširno poročilo o živinoreji in cepljenju svinj. Med drugim je odbor obravnaval računski zaključek za leto 1935 in proračun za leto 1936 z naslednjo odobritvijo: V letu 1935 se je izdalo za kritje upravnih stroškov v zvezi z izdatki po zakonu o pospeševanju kmetijstva 20.728 Din, za živinorejo 75.719 Din, za poljedelstvo in travništvo 6285 Din, kmetijska propaganda in pouk 26.537 Din, za sadjarstvo 16.855 Din, za vinarstvo 8088 Din, za gozdarstvo 1000 Din, za nepričakovane izdatke 2357 Din, skupaj 157.572 Din; pribitek za leto 1936 pa znaša 23.540 Din, kar se vjema s prejetimi dohodki po 181.112 Din. Za leto 1936 pa je odobren naslednji proračun: Za kritje vseh upravnih stroškov v zvezi z izdatki po zakonu o pospševanju kmetijstva 19.921 Din, za živinorejo 67.600 Din, za poljedelstvo in travništvo 12.000 Din, kmetijska propaganda in pouk 22.770 Din, za sadjarstvo 19,000 Din, za vinarstvo 26.000 Din, za gozdarstvo 2000 Din in nepričakovane izdatke 1613 Din, kar znaša skupaj 150.983 Din, kar se vjema s proračunjenimi dohodki. Proračun za tekoče leto je torej za 30.000 Din manjši od prejšnjega leta. Brežice Redka cerkvena svečanost se je vršila te dni v naši mestni župnijski cerkvi. Predvsem smo obhajali sveti misijon, ki so ga z veliko vnemo vodili oo. lazaristi iz Ljubljane. Ves čas je ljudstvo pridno najiolnjevalo cerkev in poslušalo besedo božjo. Ob sklepu misijona pn sla stopila pred oltar Gosjio-dov zlaloporočenca, in sicer oče in mati domačega g župnika Klasinca. Da izvrši obred zlate jioroke, je v ta namen pribite! iz Maribora kol zastopnik škofa g. stolni prost dr. Maks Vraber, ki je v lepem nagovoru povdaril velike žrtve, ki sta jih zlalopo-rocenca doprinesla na oltar Gospodov. Bog jima je dal milost, da so se trije otroci posvetili službi božji. Dve hčerki sla se v samostanski tihoti jiosve-tili Bogu, edini sin je pa jio smrti g. Jurharja prevzel dušno pastlrstvo mestne župnije v Brežicah. Ob koncu je g. pro.šl daroval pontifikalno sveto mašo. Na koru je krasno prepeval cerkveni jievski zbor. nabito polna cerkev vernikov |>a je spoštljivo sledila svetim obredom in blagrovala naša častitljiva zlaloporočenca, ki daiies, ko se jima približuje zaton življenja, lahko mirno zreta nazaj na pretekle dni, v zavesti, da jima življenje ni bilo drugega kol dolga služba božja. Št. Jernej Dobi 'o obiskan shod je imel v nedeljo v cerkveni dvorani g.Tomazin. tajnik JRZ iz Ljub-jane. V nad dve iifi trajajočem govoru je razložil možem in fantom točasni politični položaj in jih končno pozval, naj se strnejo v eno samo močno in krepko vrsto, da bo zninga krščanske misli pri občinskih volitvah čini popolnejša. — Mnogoštevilni poslušalci so v ogromni 'večini navdušeno pritrjevali govornikovim besedam in sklenili iti složno v boj zu srečo iu blagor naše občine. Občni zbor Dirkalnega društva je bil v ne deljo v gostilni g. Čampe. Vršile so se tudi nove volitve in je značilno, da so tokrat izpadli iz odbora kar trije bivši župani: G Glnbevnik iz skoe.j a na, g. Selak i/ Dobrave in bivši šenticr-nejski župan g. Uudkovii Anton Gospodarstvo Poslovanje Narodne banke Iz poslovnega poročila Narodne banke za 1035 posnemamo še naslednje zanimive podatke o splošnem gospodarskem položaju in poslovanju banke. Naši kliringi Saldo naših dolgov v kliringih se je v letu 1033 zmanjšal od 238.57 na 235.688 milj. stab. Din, dočim so naše terjatve v kliringih narasle v teku leta od 202.745 na 476.829 milj. Din in smo končno prešli od dolga 88,325.000 slab Din na aktivnost v znesku 211,189.000 slab Din. Blagajniški zapiski V leku lela 1933 je oblok blagajniških zapiskov Narodne banke narastel od 300.2 na 483.4 milj., pa je sredi lela znašal že 594.5 milj. Din. Upravni odbor banke je določil najvišjo mejo za izdajo zapiskov na 600 milj. Obrestna mera za te zapiske je majhna in znaša komaj 0.75% za dvomesečne in 1.5% za trimesečne. Po bilanci za 31. december 1934 so znašali re-volving krediti 632,680.000 Din. Po podatkih ministrstva trgovine in industrije je bilo na koncu leta 1935 novih vlog pri zaščitenih zavodih 510 milj., lu so pa všlele tudi one stare vloge, ki so se lahko izplačale, pa prenesle med nove vloge. Odkup zlata v državi Narodna banka je kupila v državi 2444.62 kg zlata, to je vso domačo produkcijo (1034 1174.08 kg) za 92.25 (-14.34) milj. slab. Din, odnosno s primom 118.54 (56.975) milj. Poleg lega je od zasebnikov kupila zlata za 35.84 (62.4) milj. stab. Din. Skupno je banka odkupila v državi za 164.75 (137.13) milj. Din zlata, iz inozemstva pa je prenesla 332.1, skupno se je torej luni njen zlati zaklad povečal za 396.86 milj Din (s primom). Narodna banka je kupila nadalje lani srebra za 2.0 (2.0) milj. Din. Obtok denarja Dne 31. decembra 1935 je imela banka izdelanih bankovcev za 16.980.7 milj. Din Oblok pa je znašal 4.880.0 (4.384.0) milj. Din Ta oblok bankovcev je bil razdeljen sledeče: bankovci po 1000 Din z datumom 1. dec. 1931 3097.76 (2487.1), po 100 Din z datumom 30 .nov. 1921 in 1 .dec. 1929 1633.14 (1446.3) milj. Nadalje se potegujejo iz prometa tile bankovci, katerih pu je bilo še v prometu: po 1000 Din z datumom 30. nov. 1020 122.6 (389.4) milj. in manjši drugi komadi za 33.2 (29.3) milj. Din. Obtok denarja pa je bil v naši državi naslednji: V kinematografih je investirano 68 milij. Din Iz poročila državne filmske centrale posnemamo, da je lani filmska centrala registrirala 779 filmov (1934 746) v dolžini 761.332 (655.317) m. Od teh je bilo filmov domače proizvodnje 100 (107) z dolžino 23.136 (21.8491 m, največ kulturnih in i i reklamnih filmov. Inozemska proizvodnja je rc-B\gistrirala 678 (639) filmov v dolžini 735.738 (633 tisoč 4681 m. Nadalje je bil registriran tudi 1 skupen film s ČSR. Prepovedanih je bilo lani 14 (17) filmov s 27.661 (35.00/) m. Prvenstvo ima pri nas ameriški film s 436 (453) filmi, nadalje slede nemški 144 (107), francoski 27 (181, avstrijski 30 (18), angleški 7 (10) in češki 7 (11), ruskih filmov jc bilo 4 (5). Največje Ivrdkc, ki dobavljajo filme v lugoslavijo: l"ox-Paramount, Mctro, Goldwin Mcyer, Warner, llfa, United Artists, Cineallianz itd. Z razpečevanjem filmov se je lani pečalo 30 tvrdk. Število kinematografov v lugoslaviu znaša 318 (336), od tega zvočnih 263 (246) in nemili 55 (90), skupno število sedežev pa znaša 92.905 (95.549). V naši banovini imamo 43 (1934 43) kinov, od tega zvočnih 40 ( 35), nemih pa 3 (8) s skupno (vsi) 11.592 sedeži (9701). V sami Ljubljani je 8 zvočnih kinov (3 zvočni v letu 19341 s 3435 (1306) sedeži. Pri tem je treba upoštevati, da so vračunani 3 kini s 1020 sedež.i, ki so bili dosedaj spadali v ljubljansko okolico, pa so s priključkom okoliških občin prišli v Ljubljano. Po podatkih centrale je znašal v kinematografe vloženi kapital 67 92 mili Din, od tega v Sloveniji 10.9 milj. Din. Nadalje je zavarovanih od 295 stalnih kinov 158 za vsoto 51.3 milj Din, letna premija pa znaša 0.26 milj. Din V Sloveniji je zavarovanih 30 kinov za 8.1 milj. Din, letna premija pa znaša 31.625 Din bankovci nikl 1930 5306.5 172.0 1931 5172.3 161.2 1932 4772.7 148.2 1933 4327.2 149.2 1934 4384.0 150.8 1935 W90.0 154,2 kovani denar srebrni skupno — 5569.4 — 5333.5 331.1 3252.0 810.8 5287.2 943.0 5377.8 715.9 5760.1 Iz. tega pregleda je razvidno .da jc obtok denarja v naši državi dosegel najnižje stanje v letih 1992 in 1933. Ze leta 193-1 je narastel za okoli 100 milj., leta 1985 pa za skoro 400 milj. Predvsem je narastel obtok bankovcev, dočini se obtok nikla-stega denarja drži skoro neizpremenjen. Zelo pa je padel lani obtok srebrnega denarja, kar se nadaljuje ludi lelos in je razvidno iz znatnih zalog kovanega denarja v blagajnah Narodne banke. Tudi povprečni obtok bankovec ni mogel nadoknadili vsot, ki so bile potegnjene iz prometa in naložene, v blagajniških zapiskih Narodne banke in na žirovnem računu. Ce vpoštevamo, da so znašale naložbe na žiru 689.7, blagajniški zapiski pa 483.4 milj. Din, je to že daleč nad 1 milijardo Din. Posojila banke Med važnejšimi izpreniembnmi posojil navajamo, da so lani posojila na menice v vsej državi padle od 1582.8 na 1522.96 milj Din. Zlasti so se zmanjšala posojila v Zagrebu, in sicer od 396.5 na 336.3 milj., naiasla pa so posojila v Belgradu od 515.3 na 612.0 milj. Din. Razvoj posojil v obeh slovenskih podružnicah v zadnjih letih je bil ta-le (v milj. Din): Ljubljana Maribor 1930 88.05 37.08 1931 118.9 32.7 1932 140.53 4-3.7 1933 139.55 36.6 1934 122.5 34.3 193r 109.8 23.3 Odsiolni delež posojil Narodne banke v Sloveniji od vseli meničnih posojil je znašal lela 19?0 8.7%, 1933 pa 9.7, lani pa je padel na 8.71%. Lombnrdna posojila so narasla lani od 235.14 na 258.85 milj., od tega največ v Belgradu od 205.4 na 2.29.6 milj. V Ljubljani so lombardna posojila padla od 6.65 na 1.7. v Mariboru pa narasla od 1.4 na 1.84 milj. Din. Naložbe ua žiru so v vsej državi narasle od 531.9 na 689.7 milj. Naložbe pri ljubljanski podružnici so narasle od 39.04 na 36.3, v Mariboru od 6.1 na 6,3 milj. Din. Mariborski teden Važno zborovanje mariborskih pridobitnih krogov. Maribor, 2s. februarja. V hotelu -Zamori« se je vršil sinoči sestanek pridobitnih krogov, ki ga je sklical akcijski odbor mariborskih obrtniških združenj Nn-v/oči so bili poleg številnih obrtnikov predstavniki mestne občine, trgovine, tujskega prometa, okoliškega kmetijstva in gostilničai stvu Sestanek jo vodil predsednik tega odbora Eranjo Novak, ki je v svojih izvajanjih povedal namen in pomen sestanka. Namen |t prav zanimiv in dokazuje, da ne vlada pravi harmoniju med prireditelji raznih dosedanjih tujsko-proinetnilt in gospodarskih razstav m med pridobitnimi krogi. Mislimo tukaj na zudrugo •Mariborski teden«, ki prire.ju vsako leto mesecu avgusta ruzne razstave in prireditve, številni govorniki iz obrtniških krogov so tudi povedali, zakaj prihaja do nusp-otsiev V zadrugi »Mariborski teden« pogrešajo predstavnike pridobitnih krogov, predvsem obrtnikov, ki so dosedaj pri vseh razstavah bili glavni nosilci programa. Na prošnjo, da se spiejmc tudi Okrožni odbor obrtniških združenj kot član zadrugo niso dobili niti odgovora. Vse to in pa neko zapostavljanje, ki so gu občutili obrtniki ob priliki lanskih prireditev »Mariborskega tedna«, je porodilo v njih sklep, da se osamosvojijo ter skupno /. drugimi pridobitnimi krogi organizirajo samostojen »Gospodarski teden«. V obširni debati, ki je trajala od 8 do II zvečer in v katero so posegli gg. Novak, Andrej Oset. veletrgovin.- Mueun, Vahtur, trgovec Weixl, industrijalec Roglič. Reiohei. ravnatelj Putniku l.oos, dr. Kovačič. Krajcer in še drugi, je prišlo do splošnega izraza mnenje, du mariborski gospodarski krogi v dosedanjih priredit- vah Mariborskega tedna« ue vidijo tog«, kar bi prav za prav morulo bili. »Mariborski teden« sicer privede v Maribor precej tujcev, od katerih pa našo gospodarstvo nima koristi, uinpnk škodo. Vsa dosedanja orguni/ai i ju Mariborskega toda jo bila namreč takšna, da so ti tujci po večini odnesli več dcnuiju i/ žepa Mariborčanov, kakor pa so ga prinesli v Maribor. Rudi toga je upravičena akcija, du st morajo take prireditve organizirati tnko. du bodo ros koristno. Vendar pa jo tudi večina govornikov izrazila svojo mnenje, dn ne kaže cepiti sil ter prirejati dve taki vzporedni prireditvi. Priti mora do sporazuma mod »Mariborskim tednom«, ki je že upcljana ustanova in med po-kretom, ki i/hnju i/, obrtniških krogov in potem se bo dalo ustvariti iz »Mariborskega tedna« splošno koristna ustanova. Cene živine Potrebna bi bila akcija za dvig cen goveji živini tudi pri nas Maribor. 28. febr Kmetje v mariborski okolici spremljajo z velikim zanimanjem pokret za dvig cen goveje živine na Hrvatskem. Zal, da se ta pokret tu začel enako energično tudi pri nas, ker bi se potem onemogočili taki slučaji, kakor je naslednji, za katerega smo izvedeli: Čim so se začele na hrvatskih sejmih dvigati ceno živine tor jo kmetje niso hoteli več prodajati za prenizko ceno, se ie opazilo ua mariborskih in okoliških sejmih nenavadno živahno nakupovanje. Zlasti na zadnjem sejmu v Mariboru so prekupei pokupili vse vole in ostalo boljšo klavno živino. Plačoli pa si» v Mariboru vole po 2.50 Din žive teže. Nenaden naval kupcev si ljudje niso mogli razlagati, sedaj pa se je pokazalo, kaj je tičalo za tem. V Zagrebu sc ie vršil živinski sejem, ua katerem ie zopet nastopila kmečka obrambona organizacija ter prod sejmom določila oerio živine, pri volili na 4 70 Din za kg. Hrvatski kmetje, ki so pripeljali živino na sojeni, so se te cene strogo držali. Naenkrat pa so se pojavili ua sejmu mariborski prekupei, ki so začeli prodajali v Mariboru po 2.50 Din kupljene vole v Zagrebu po 4 Din, za 70 par ceneje, kol so držali ceno kmetic. Seveda so zagrebški mesarji bili veseli take konkurence in mariborski prekupei so v nekaj četrt uteh prodali vso živino in napravili pri tem sijajno kupčijo, do katero jim je pripomogla odločnost hrvatskih kmetov. Nastalo je na sejmu ogromno ogorčenje proti rušiteljom cen, ki plačujejo živino v Sloveniji no sramotno nizkih conah in spravijo potom na račun hrvatskega krnela visoko ra/liko z malim trudom v svoj žep. Gotovo bodo poskušali na ta način delovati šo na drugih sejmih na Hrvatskem, kar nam Slovencem zopet ne bo v prid. Edino odpomoč bi bila, da šo naši kmetje dvignejo cene živini. Gospodarsko zborovanje v Ljubljani, sklicano za iu'del]b 1. marca t. I. se radi nenadoma nastalih zadržkov ne more vršiti in se prelaga na poznejši čas. — Pripiavljalui odbor društva dolžnikov v Ljubljani. Hrvutska katoliška banka v Zagrebu izkazuje, za 1935 povečanje vlog od 31.96 na 26.16 milj. Med aktivi so narasla menična posojila od 33.06 na 27.66 milj. Čisti dobiček znaša 0.85 (1.0) milj. Lastniki konj in druge vprežne živali s teritorija mestne občino ljubljansko s< pozivajo. da nemudoma prijavijo mestnemu vojaškemu uradu na Ambroževem trgu št. 7-1 (soba v) vse svoje konje in vso svojo vprežno živino, ki jo iz kakoršnihkoli razlogov doslej še niso prijavili. — Opozarjajo se zlasti posestniki bivših občin Moste, šiško,-Vič. du morajo vedno sproti in takoj prijaviti vsako nastalo spremembo pri svoji živini, kakor: nakup, prodajo, poškodbo itd. Prijaviti je treba tudi vso nedoraslo in vso nesposobno živino. Posestniki naj se sami prepričajo, če je njihova živina pravilno vpisana v vojaški rnzvidnioi. du ne bodo imeli v slučaju vojaškega vpoklica neprilik. Borza Dne 28 .februarja Denar Neizpremenjcni so oslali tečaji Amsterdama, Cttriha in Prage, narasla sta Bruselj In Pariz, popustili pa so Berlin, London in Newyork. V' zasebnem kliringu je avstrijski šiling na ljubljanski borzi popustil mi 9.50—9.60, istotako je notiral tudi v Zagrebu, v Belgradu pa 9.4357-9.5357. (irski boni so nolirali v Zagrebu 33 blago, v Belgradu 32.75—33.10. Angleški funt je na naših borzah popustil na 249.20—250.80. španska požela je v Zagrebu notirala 6.45 denar, v Belgradu 6.10 6.20. Nemški boni so notirali v Ljubljani 14.85 blago, v Zagrebu 14.27—14.47, za medio marca 14.22—14.42, za ullimo marca pa 14.25 14.45, v Belgradu so notirali 14.2846- 14.1810. Ljubljana. Tečaji s primom: Amsterdam 100 h. gold. . . . 2960.30 -2974.90 Berlin 100 mark......1749.20 1763.08 Bruselj 100 belg...... 733.N2 738.K.S Curih 100 frankov...... 1 124.22- 1131.29 London 1 funt.......-214.59- 216.65 Nevvvork 100 dolarjev .... 1271.83 4310.64 Pariz 100 frankov..... 2S7.H6 280.30 Praga 1CH> kron....... 180.61—181.72 Curih. Belgrad 7, Pariz 20.2125, London 15.10, Nevvvork »>2.o-veljska 125—136, Os j. sladk. lov. 140 155. Itclgrad. Drž. papirji. 7?» invest. |h>s. 79.50— 8t. agrarji 45.50—46 (46), vojna škoda promptna 359 359.75 (859.75), begi. obv. 64.(30—63 (65, 64.75); 62.50-68 (62.75), 8% Bler. pos. 82.25 bl„ 7% Bler. pos. 78.25 bi., 7% pos. DHB (81), 7% stab pos. HO bi. — Delnice. Narodna banka 6780 bi., Priv .agrarna banka 240 21,1 (210, 239). Živina Prašičji sejem v Ptuju, ki je bil v sredo 26. 1. m,, je bil slabo založen, kupčija pa je liila dobra. Prignali so 109 velikih svinj iu 26 prascev, skupaj 135 rilcev. Cene svinjam so ostale od jadnjega sejma neizpi omenjene in lo cone drobnariji so nekoliko [»skočile. Povprečne cone so bile naslednje: pršutarji od 5 5.50 Din, mastne svinje (> Din, ple-mene 4.75—5 Din za kilogram žive težo, mrtve teže 8—9 Din; prasce stare od ti 12 tednov so prodajali po kakovosti od 90 -100 Din komad. Žitni trp Novi Sad. Pšenica bč. 157—159, bč, okol. Sombor 156—158, bč. ladja Tisa 160—162. bč. ladja Begej 150—161, slav. 160—162, srem. 108—160, ban. 156 — 161. — Oves, rž, ječmen neizprem. — Koruza bč. in srem. 107—109, ban. 107 — 10«. Oslalo nezpr. Tendenca slaba. Promet srednji. Sombor. Pšenica bč. okol. Sombor 157—159, gornja bč. 158—160, srem. 158—160, slav. 161 — 168, jMŽna ban. 157—159, gornja ban. 160—162, bč. ladja Kanal 158 160, bč. ladja Begej 159—161, bč. in ban. potiska šlep 160-162. — Oves bč., srem. in slav. želez. 142.50 145. — Rž bč. žel. j. z. 187.50 —1-10. — Ječmen bč. in srem. 63 61 kg 132.50— 137.30. bč. s pomladni 67- 68 kg 112.50 147.50, bar. 67—68 kg 152,50—157.50. — Koruza bč. in srem. 108—110, bč. za marec 110—112. — Moka neizpr. — Otrobi bč, 98-100. srem. 9-1- 06, — Fižol, neizpr. Tendenca neizpr. Promet slab. Tudi v naši podružnici Ljubljana. Miklošičeva cesta 5 (paviljon) lahko plačate naročnino za »Slovenca« »Domoljuba« m •Bogoljuba« naročate insciate in dobite razne informacije — Poslovne ure od doI 8 ziu-trai do doI I popoldne in od 2 do 6 Dopoldne. Telefonska številka 1030 S ovenska Krajina Ohcni zbor inurskn-sobo.škr gasilske župr je bil dne 23. t. m. Razen upravnih članov so prisostvovali občnemu zboru delegati posameznih čel, 182 po številu. Ci. župni predsednik Benko Josip je v daljšem govorn podal aktualne zadeve iu stremljenja naših Čet. Iz njegovega poročila posnemamo, da šteje župa 101 četo z okrog 8000 rednimi člani, je torej najmočnejša v državi. Sledili sta poročili i tajnika in blagajnika. Župa .kakor tudi čete. ima j precej dolga in ji je podjiora nujno potrebna. 1'ro-' račun za ielo 1986 izkazuje 31.600 Din izdatkov in 1 toliko dohodkov. Po določitvi mesta za okrožne vajo so bilo poslane vdanoslne brzojavke Nj. Vel. kralju Pelru II., pokrovitelju gasilstva Nj. Vis. princu Tomislavu, Gasilski zvezi in Gas. zajednici dravske banovine. Ob 12 jo g. predsednik zaključil občni zbor in sc zahvalil vsem delegatom zn 1 udeležbo. Kulturni obzornik Štele s Umetnost zapadne Evrope oris njenih virov in glavnih dob njenega razvoja. Knjiga je izšla v zbirki Kostnos, Ljubljana 1935. Oprema: arch. Jože Mesar. Knjiga ima 436 strani, 292 reprodukcij. K tekstu je priključeno kazalo slik, kazalo imen umetnikov in pregled vsobine. Komaj smo Steletova Monunienta uvrstili na častno mesto mod najboljše slovenske knjige, že nas je la neumorni delavec in odlični znanstvenik presenetil z novim delom, ki jk> svoji važnosti in kvaliteti prav nič ne zaostaja za prejšnjo knjigo. Preseneča pa nas mogočno polje, katerega obsega avtorjevo znanstveno udejstvovanje in zanimanje. Doslej smo mu sledili kol raziskovalcu slovenske umetnosti, pod njegovimi rokami smo videli nastajati vedno določnejše obrise naše slovenske umetnostne zgodovine. Sedaj pa se je dr. Štele od spe-cijalnega študija, vezanega na okvir naše slovenske umetnosti, j>odal na obširno polje umetnosti zapadne Evrope. In kakor ga je pri prvem oranju ledine vezala ljubezen do našega slovenskega naroda, tako je tudi pri genezi te knjige odločal moment, da smo Slovenci kulturno zasidrani v zapadni Evropi in da nam je zato poznavanje njeno umetnosti tudi potrebno. Delu. ki ga razdeli v velikih obrisih na dva dela, v »Stari vek< (I.) in »Zapadno Evropo (IL), prideno v začetku Uvod, v katerem nam razloži namen te knjige, obenem pa že poda v splošnih poležali razvoj zapadne umetnosti ,njeno bislvo, samoniklost .ali pa njeno privzemanje hetorogenih elementov iz ostalih kulturnih krogov. V prvem delu, ki je posvečen staremu veku in pred|>ogojetn zapadnoevropske umetnosti, si slede pogluvja: 1. Umetnost starega Egipta, 2. Babilonsko-asirska umetnost, 3. Umetnost Male Azije, Eeničanov in Izraelcev, 4. Krelsko-mikenska umetnost. 5. Grška umetnost, 6. Rimska umetnost. Vse te. več. ali manj [ avtohtone umetnostne organizme nam predoči avtor v njihovi zgodovinski objektivnosti in zapo-I rednosti, na podlagi stilne analize jia nam odkrije one skrivne sile in poti, po katerih se je pretakala njihova duhovna vsebina ter dajala organizmu življenje in določeno formo. Pri tem |>a z vso subtil-nostjo izloči iz |)osanieznili umetnostnih zakladnic vse one tvorbe in rezultate, ki so se prebili preko meja svojega rodnega polja, ler so na drugi zemlji soodločali pri vstvarjanju novih umetnostnih teles. Tako nas ojiozori na vpliv egipčanske skulplure na i grško-arhaično, tako je že egipčanski način vrhnje osvetljave večladijskih prostorov postal kasneje osnovni arhitektonski motiv za krščansko baziliko. Egipčanski naturalizem prispeva svoj del poznoan-tičiiemu realističnemu jxirtretu in helenisličnemu žaru, iltizionistični muinijski portret pa je stilno predhodnik bizantinske ikone. Tudi babilonsko-asirska umetnost ustvari forme, ki so bile sprejele v splošni umetnostni inventar človeštva. Asirska arhitektonska ideja je ustvarila tip svetišča, ki se je preko jeruzalemskega templja obdržal tja do tipa iirščanske cerkve, fantazija teh narodov pa je doprinesla zapadu preko antike množico motivov, zlasti dekorja. Tudi Maloazijci žrtvujejo svoj obo-lus k zgraditvi evropske umetnosti: pri Trojancih se pojavi zametek tnogarona in prdpilona, Hetiti posredujejo na Grško svoje fantastične bogove. Enako tudi kretsko-milzenska kultura. Tako pri-I spemo do antike- torej do tiste umetnosti, ki je po svoji idejni vsebini, kot po svoji zunanji formi, še danes živa lastnina vsega evropskega zapnda in ki je dala sama podlago, tolikokrat odločilno vplivala na umetnostno snovanje zapadnih narodov. Njeno bistvo humanizma, ki je postavilo človeka kot ničtron hapinton v centrum vsega duhovnega in materialnega življenja, ki je vse božansko in naravne sile personific.iralo, je s letni svojimi normalni in nazori večkral odločilno izpremenilo obraz zapadne umetnosti. In končno: saj se je iz poslednjih oblik in dognanj antične umetnosti ob koncu najveličastnejše državne tvorbe — rimskega imperija za-padnoevropska umetnost tudi rodila. Po vseh teh drobnih stezicah in širokih poteh, ki vse vodijo v skupuo žarišče zapadne umetnosti, l pa prispemo k drugemu delu knjige. Pisatelj jo razdeli v sledeča jioglavja: I. Starokrščanska umetnost, 2. Bizantinska umetnost, 3. Zora srednjeveško umetnosti, 4. Romanska umetnost. 5. Gotska umetnost, 6. Renesančna umetnost, 7. Umetnost baročne in rokokojske dobe, 8. Doba historičnih slogov. 9. Novemu slogu nasproti. V tem drugem delu nam s [Kiniočjo stilne analize razloži bislvo form posameznih umetnostnih orgunizmov, njihov |>oiueii ler njihov razvoj, v ta okvir pa nato izčrpno razpne mrežo obširnega spomeniškega gradiva. Tako nam s 'pomočjo stilne analize nazorno pokaže rojstvo starokrščanske umetnosti iz poznoantlSnega iluzionizma, ravno lako ludi njen antiki diametralno nasprotni nazor, ki priznava nasproti antičnemu naturalizmu le skrajni idealizem in spiritualizem. Temu nazoru odgovarjajo stilno vsi umetnostni fenomeni te dobe, bazilika, skulptura in slikarstvo. Iz starokrščanske umetnosti in pa antičnega iluzionizma pa se je razvila tudi bizantinska umetnost, ki se je nato samostojno razvijala na vzhodu, a je večkrat odločilno posegla v življenje zapadne umetnosti. Važno in polno lastnih avtorjevih dog-j nanj pa je naslednje poglavje o vplivu podzavestnega umetnostnega hotenja novih barbarskih narodov. ki s pomočjo krščanske umetnosti vstvarjajo edinstven slil irske oruamentike, ki pa zamre že z karolinško renesanso, ko se z naslovom nn antično tradicijo zopet obudi stari ideal. Počasi se zbirajo komponente, ki bodo naposled združene dale uniel-nosl romanske dobe (11. in 12. stol.) V tej dobi so že dani temelji tipični srednjeveški socialni družbi, viteštvu, meništvu, hierarhiji. Ogromne energije, ki počivajo v loj mladi podlagi, zgradijo edinstven ]>rohodni slog. ki je |>o svojem bistvu kaj različen od starokrščanskega. Višek doseže srednji vek za časa gotiko (od konca 12 stol. pa tja do 15. stol.). Vos srednjeveški sistem, duhovni kot materialni, je In dosegel svojo dokončno formo Njegov najčistejši izraz pa jo gotska katedrala, ki po svoji or-ganičnosti form predstavlja eno najpopolnejših umetnostnih teles zapada. Po svoji idejni konstruk-. riji pa že pripravlja pol novi umetnosti, ki se s j spremembo vsega duhovnega življenja prične v , 15. stol. na jugu v Italiji — la je umetnost rone-! sitiise. Pisatelj nalo v naslednjih poglavjih ob- | ravnava nadaljnji razvoj zapadne umetnosti, vse i njene sloge in različke, ugotovi važno razliko med ; Severom in Jugom ,ter rias tako privede do anali-' ziranja najnovejše, sodobne umetnosti. To poslod-; nje iKiglavje jc pisano z izredno močjo in živahno j prepričljivostjo, pač dejstvo, da je pisatelj tudi ! eden najboljših poznavalcev naše in tuje moderne j umetnosti. Iz s|)lošnega kaosa, kjer jc težavno najti in prebroditi pot med poplavami raznih izumov, I kjer je prav tako težko si ustvariti res znanstveno j objektivno sodbo, na$ povede avtor nu bolj jasna j tla, iz velikanske gmote sodobnih umetnostnih po-j javov nam izlušči le one fenomene, ki so važni in I odločni liodisi za slil sedanjosti, kot za stil — bodočnosti. Taka jo v grobih obrisih vsebina dr. Slelelove knjige. V detajlih pa je še neprimerno bolj zanimiva, ter vkljub tesnemu prostoru temeljita iu cksnklna. Posamezne karakteristike umetnikov — zlasti novejše dobe — so odlično podane. Inlere-sanlne so avtorjeve subjektivne psihološko-estelske študije in ugotovitve (n. pr. str. 196, 107), laji-koni bo dragocen estetski mentor po obširnem umetnostnem materialu, za umetnostno-zgodovinskega teoretika pa so zanimive zlasti njegove primerjave'posameznih dob ler aplikacije teh na sedanjost ali polpreteklost, kjer prihaja večkral do važnih ugotovitev. Knjiga je pa žc sama po sebi dragocen zaklad tudi za našo umetnostno zgodovinsko literaturo. Mi. Slovenci, jiač prednjačinio v naši državi kar so tiče originalnih del iz. umetnostno-zgodovinsko stroko. (Hrvatje n Srbi prevajajo tuje avtorje na svoj jezik.) Tako smo dobili poleg še nedokončano Zgodovine likovne umetnosti v zapadni Evropi prof. Izidorja Cankarja, ki je brezdvomno eno najpomembnejših svetovnih, umetnostno-zaodovinskili del novejšega časa,' novo delo, ki je sicer poljud-no, a zato nič manj važno. Njegov poljudni značaj 11111 bo odprl vrata med naše lirše izobraženstvo. kateremu je tudi namenjeno, s tem pa bo vršilo važno in veliko kulturno poslanstvo, saj je pozna vanje umetnosti vendar nniprvotnejši pogoj pravega izobraženca. m. Indijansko mesto v puščavskem pesku V Nevadi so izkopali veliko indijansko mesto, hi je ležalo zasuto polnih tOOO let Z abesinskih bojišč Po 10 Ivinem tlrln su ameriški a i heologi se-daj v okolici inesta l.as \cgas v sevvnioainvj iški državi Nevudu dokončuli izkopavanju. katera so odkrila veliko podzemeljsko nie«ln ki je tičalo pod puščavskim peskom več ko tisoč let. Pred 10 leti sta dva mlatiti uni"riškn znanstvenika potovala |) i puščav skein ozemlju ilržu-vv Nevudu in v pesku nenadno našla lončene čepinje. Ker sin sodila, dn tv čepinje niso slučajno zušlv v to suinotno puščavo, ta začela kopati in izkopala še več drugih posod. S tem je bila potrjena njuna domneva, d ti stojita na razvalinah kakega starega indijunskega mesta Kmalu sv jo ta stvar ruZvedela in učenjaki so iz vse Amerike romali \ to |>t ščuvo kopat. Dijaki in profesorji so kopali vkljuli veliki vročini in pomanjkanju vode. Izkopali so vedno več zanimivih reči. Zurudi lega je indijanski muzej izdelal podroben načrt za izkopavanje ter dul za to tudi dovol j denarnih sredstev. I rišla je cela armada delavcev s stroji, vozili in drugimi pripomočki moderne tehnike. Toda kljub velikemu prizadevati ju jv trajalo celih 10 let, preden so iz puščavskega pesku izkopali veliko mesto. Kakor so strokovnjaki ugotovili, jc to prastaro mesto zgrajeno tako pravilno, da hi tak načrt delal čast tudi modernemu arhitektu. Po obsegu je to mesto večje, kakor marsikatero moderno velemesto. Ceste so vzglvdno urejene: ravne, ob njih pa stoje kilometre daleč vrste liiš. Prav v kotu sv / glavno cesto križajo postranske ceste, ob katerih tudi stoje hišo. /v tu uredba mesta doka/nje. du so prvbivulet bili visoko kulturni. Nič manj zanimivo pu ni. kako so zgrajene posamezne hiše. Prilugodene «o geološkim razmeram tv okolice. Stavbeniki tega puščavskega mestu niso marali za velike zgradbe, medtem ko so njihovi tovariši v Srednji in Južni Ameriki gradili zelo visoke hiše. Ilišv tega mestu niso zgrajene na visoko, ampak na globoko. Njihovi temelji so postavljeni na solno tla, saj ic vsa puščava države Nevada pokrita s soljo. Iu sol pn je bila tudi najbrže glavni vit dohodkov za prebivalstvo tega velikega tnesia. I/ raznih ugotovitev sklepa jo, dir so prebivalci sol v velikih množinah izvažali ter / njo trgovali z obmorskimi mesli ob lihem morju. Sol so kopali v pravili rudnikih, kateri so liili spretno zgrajeni. Odkrili so rudarske jaške in rove. ki segajo več kilometrov daleč pod zemljo. \ hišnli, katere so odkopnli. so našli mnogo starinskega gradiva ili bo najliržv preteklo še precej let napornega delu. preden bodo mogli dognati vrednost izkopanega matviijala. Izkopali so tudi mnogo človeških okostij in miimiliciru-n i li mrliče* /raven pa tudi mnogo keramičnih posod, orodju i/ kamnu, blagu /a obliki iti oblačil. \ svoje veliko začudenje pu učenjaki nikjer niso mogli najti niti sledu kake živali. Zato sodijo, du prebivalci puščavskega velemesta domačih živali sploh niso poznali ali pa jih niso mogli imeti. Sol so torej v velikih posodah prenašali sami. l o bi ne bile niti čudno, saj je znano, da še danes žive indijen-dvi rodovi, ki zelo vztrajno tekajo in liodipi Ni pa še rešeno vprašanje. koMui je bilo to mesto staro, kako je nastalo in kako ji izginilo poi; zemljo. Vendar sodijo, ilu so se indijanski nomadski rodovi na teh krajih naselili pred najmanj 2000 leti. Po nujdbuli' v spodnjih plasteh, domnevajo, da so prvotni prebivalci mijprvo sla nova I i v preprostih zemeljskih ju muli. Pozneje so se priselili kulturno ' išje stoječi rodovi najbrže Indijanci rodu Pueblo. Ko so ti prišli semkaj, se je puščavsko mesto čudovito razvilo. Ko je to mesto najbolj cvetelo, kur jc bilo najbrže nekako okrog I, ilK) po K r„ je mesto imelo najmanj 'MID.OOO prebivalcev. Ker It kraji niso primerni ne zu poljedelstvo, ne zu živinorejo, se je prebivalstvo preživljalo izključno le s trgovino. še mnogo bolj čudno kakor je življenje v tem puščavskem mestu, se nuni pa mora dozile vati pogin tega mestu. Irenjukoin je uganka, katero ne morejo razvozi jati. Ali je stotisoče ljudi naenkrat pobrala kuka strašna kuga? Ali je ogromno mesto ugonobila kuka naravna katastrofa. kakor na primer Pompeji' pod Vezuvom? Mogoče je tudi to, du je strašen peščen vihar zasul nizke hišice, v katerih so se vsi prebivalci brez pomoči zadušili. Morda bo pregledovanje obsežnega gradiva med izkopaninami pojasnilo skrivnostni pogin svetovnega mesta v puščavi. Japonska revolucija v slikah Cesar in njegov dvojnik Umorjeni admiral grof Saiti> Polici jsko predsedništvo v I oki ju je zasedlo prva divizija redne armade ★ Ali vas ne utrudi, ko se morale ves dan / dvigalom voziti gori in doli?« je vprašal gospod strežoja pri dvigalu. Seveda me ulrtidi. je odgovoril mladi stre/o j. Ali je bolj naporno, kadar se vozite navzdol?« Ne!« Torej je bolj naporno, kutini se vozile nu- Xe!« vzgor?« Ali torej, kadar čakale' Tudi ne!« Kaj pu vas tako utruja' Večno spraševanje.« i niurjeni finančni minister I akahaši I metnik. ki je dolžan gospodarju nnjemšči-no: Počakajte še nekoliko! V nekaj letih že bodo ljudje obiskovati tu siromašni in majhni atelje iu govorili: Tukaj je deloval slavni slikar Zmazek!« (I.ispodur: Ce najemščine do tlrcvi ne plačate, bodo lahko žc iutri tako govorili!« I )u bi se lažje branili pred abesinskimi četniki, ki napadajo Italijane zu hrbtom, so Italijani vsem prebivalcem zasedenega ozemlja začeli dajati posebne izkaznice. Kogar zalotijo brez take izkaznice, gn ustrele. Slika nam kaže, kako Italijani te izkaznice razdeljujejo med domačine nu polju v okolici Aksumu Predstraže Grazianijeve armade stoje v zgornjem teku reke šebeli. V ozadju vidimo obrise veličastnih gora Gubuu. Polk cesarske japonske telesne straže Umorjeni ministrski predsednik Okadu V jutrovih deželah je bila že od nekdaj navada, du so za dosego važnih političnih ciljev vladarji imeli svoje dvojnike. Že ob smrti abesinskega cesarja Nlenelika je baje vlogo cesarjevega dvojniku prevzel eden izmed njegovih dveh ščitonoscev. ki je bil Meneliku zelo podoben. Ko je Menelik umrl. je nekuj časa nastopal še Menelikov dvojnik, dokler ni prišel ugoden trenutek, du so lahko javno razglasili cesarjevo smrt. ščitonosei so bili važni služabniki abesinskega dvora. V boju je bil ščitonoscc oblečen v v ladarska oblačila, du je sovražnikovo pozornost obrnil nase in od svoiegu vladarja, katerega je na ta način varoval. Toda pregovor pravi, da prilika dela tatu. Zato se ne smemo čuditi, da so taki dvojniki, ki so bili vladarjem dostikrat res čudovito podobni, naenkrat prenehali delati 1111 povel je drugih, ampak so začeli nastopati na svoj račun. To se je v jutrovih deželah večkrat dogajalo. Že iz starega veka nuni je znana zgodovina perzijskega kralju Ciril Velikega, ki je umrl I. 52'). p r. Kr. Tu je v oporoki določil, du nuj bo njegov naslednik v vladanju perzijskega kraljestva najstarejši sin Kumbiz. Mlajšemu sinu. katerega so (Irki imenovali Smerdies, pu je dal upravo vzhodnih dežela. Smeriiis po je bil bolj odločen in priljubljen, zaradi čc*at ga kralj Knmbiz. ni mogel trpeti ter gu je dal umoriti. Jezilo ga je namreč, du njegovega bratu vsi Perzijei ljubijo in spoštujejo To se je zgodilo, ko jc Kumbiz bil na obisku v Egiptu. Kraljev zakladnik pa je imel brata, magijea Gaumata, kateri je bil umorjenemu Smerdiesu zelo podoben. S pomočjo te podobnosti je spravil zakladnik svojega brata na perzijski prestol. Toda kraljevsko čast je užival le sedem mesecev. Kmalu so ga razkrinkali in kralj Darij I, ga jc dal umoriti. Darij je namreč slutil, da nekaj .i v redu. Zato je naročil neki dvorni dami, naj poizve. ali ima vladar Smerdies odrezana ušesa uli ne. Darij jo vedel, dn so Guumati zaradi nekega pregreška nekoč odrezali obe ušesi. Po odrezanih ušesih je prišla goljufijo na dan. L. -t. pr. Kr. je v Jerihi umrl judovski kralj Herod Veliki, kateri je v svoji zlobi dal umoriti svojo ženo Muriumno in njeno dva sinova Aleksandru in Aristobnla. katera sto bila vzgojena v Rimu. Ker je bil Herod saj 10 krat oženjCn, je bilo vprašanje njegovega nasledstva zelo zmešano. Vsi tako zvuni prestolonasledniki, ki so se potegovali zu Herodov prestol, so se zbrali v Rimu in čakali, tla cesar Avgust odl/iči, kdo bodi Herodov naslednik v Judeji. Naenkrat se jim je pridružil neki osvobojenec, ki je bil vzgojen v Sidonu ler je bil umorjenemu sinu Aleksandru zelo podoben. Iu je začel pripovedovati, da.so morilci, katere je poslal Herod, naj umore njega in n jegovega brata Aristobnla, kruljiiT-d^O-Ijufuli ter njima dvema darovali živ Ijetjje.' b temi trditvami in s svojo podobnostjo je res premotil Jude na otoku Kreti, du so nm pomagali in jc z njihovo pomočjo lahko prišel v Mclos. I ukuj so gu obdarovali z bogatimi denarji, mu preskrbeli ladjo, du se je lahko odpeljal v Rim. V Rimu so mu nekdanji prijatelji njegovega očeta izkazovali časti kraljevega sina. Celo ljudje, ki so poznali pravega Aleksandru, so bili prepričani, du ima osvobojenec Aleksandrove poteze in da je res pristen Aleksander. Lc cc-sur Avgust jc še dvomil. Poiskal je prijatelja rajnega Aleksandra in ga poslal k temu »prestolonasledniku« na obisk. Ta je začel spraševati moža, kje je njegov brat Aristobul. To je odgovoril, da ga Aristobul čuku 1111 otoku Cipru, ker se jimu jc zdelo bol j varno, čc živita ločeno. Cesarjev odposlanec pa se ni dul premotiti, ampak je .prestolonasledniku« odkrito povedal, da je slepar Obljubil 11111 po je. du ne bo umorjen, če pove vso resnico. Nato je lažni Aleksander povedni, du je porabil svojo podobnost z umorjenim Aleksandrom, dn bi se dokopal do bogastva. Cesar Avgust je nato tega prestolonaslednika« obsodil nu galeje. Prebivulc-i Melosa pa so imeli priliko, du so za svojo lahkovernost plačevali dolgove obsojenega ' prestolonaslednika«. V rli tega pa se jim jc vse smejalo. Ti vzgledi iz zgodovine starega veka so se ponavljali pozneje. Dokazujejo pa, da so dvojniki v življenju jutrovskili dvorov in v ondotnili dvornih spletkah vedno igrali veliko vlogo. Iz najnovejšega časa poznamo poskus, kako se jc neka Rusinja po svoji podobnosti hotela izdajati za hčerko umorjenega ruskega carja, ki je nu čudežen način samu ušla smrti. Datjnjogled na dežnika Na angleških dirkališčih, kamor zelo rade hodijo tudi angleške dame, so ugotovili, da imajo pri tem ženske polne roke, kar jih izdatno ovira, da nc morejo tako pozorno opazovati tekem. Poleg neizogibne torbice nosi \:uko Angležinja s seboj tudi dežnik in daljnogled. To jc vsekakor zelo nerodno. Zato so na Angleškem začeli sedaj delati take dežnike, ki bodo na držaju imeli pritrjen daljnogled. Gledališče in koncerti Ljubljanska drama: Družinski oče (Premiera 26. febr. 1936.) Kljub temu, da je Galsworthy v vseli delih, kar jih poznamo, in najbrž tudi v drugih, nedosežen raziskovalec in preoblikovalec družbe, nam najbolj dobro dč njegova vzvišenost nad predmetom, ki ni nobena ohola sodba, ampak res plemenita vdanost do resničnosti. Ko počasi odgrinja halje, v katere se je visoko zapela priznana in nepremakljiva družba s svojimi davnimi pravicami in preizkušenimi čednostmi, in ko tudi razbija orože-nelo trdo skorjo, pod katero varno žive ljudje stare meščanske konservativnosti v svojih priznanih gospodarskih in družabnih čednostih, ostane vedno isti hladni, vljudni, duhoviti, nevsiljivi, pred vsem pa pravični opazovalec. Nikjer in nikdar se ne razvnaine. Šele na koncu pride obračun — prav nič poudarjen, samo vidimo ga in sami sodimo. Spomnimo se na njegovo »Borbo«, ki bi jo po dobrih deset letih že skoraj želeli vnovič videti: stavka je, upravni svet in delavski zaupniki se pogajajo, žveplen dim je prepojil ozračje; tam v delavski hiši pa umira žena in tudi umrje. Mržnja delničarjev proti delavcem, sovraštvo delavcev proti kapitalu, vse v najlepših oblikah; stavka s« konča, ker se mora končati. Uspeh? Samo delavska žena s srčno hibo je umrla, ko je tudi nazadnje odklonila pomoč tovarniške gospode. Precej podobr.o, v manjših oblikah kajpak, je storil Gals.vorthv tudi v »Družinskem očetu«. Pa kakor povsod, tud tu na svoj izviren način. John Builder je stavbni po Ijetnik, časti vreden mož saj je mi-ovni občinski, sodnik, pravkar ga prosijo, naj bi prihodnje leto prevzel tudi župansko čast. Toda v družini ni nekaj v redu, starejša hči se je sprla in stanuje izven doma. Zdaj bo morala nazaj, zakaj kdor hoče biti zgled reda in časti, mora imeti tudi domačo hišo v redu. Pa že druga hči se pripravlja, da gre po svoji poti. Srce jo vleče k filmu, česar oče ne bo nikoli dovolil. Zdaj se pokaže, zakaj otroci žive tako svoje življenje in ne marajo za očeta. Ta mož. je poln neskladnosti, njegova podoba res ni tista, kot bi morala biti po njegovem konservativnem mišljenju, ni le samovoljen družinski poglavar, ampak kadar ga premaga jeza, tudi sirov, povrhu pa kot mož v notranjosti ves nezvest. C>alsworthy to družinsko nasprotje najprej prikazuje v samem analitičnem humorju, na videz brez čuvstva, celo nekoliko mrzlo in za naš občutek tuje. Ko pa svoje analitično orožje zaobrne, vidimo v njegovih družinskih nasprotnikih toliko dobrote in toplote, da spoznamo, kako nujen je bil odpor — ne proti očetu, ampak proti njegovim slabostim. Razprava pred občinskim sodnikom, kjer vročekrvnega Johna Builderja zaslišujejo zaradi surovosti in nasilja nad svojo hčerjo in policijskim stražnikom, nam pokaže duhovito SfeoHa Loka Društvo šola in dom priredi v ned< jo 1. marca ob 9.80 v risalnici meščanske šole zanimivo predavanje. Predaval bo g. dr. Brecelj iz Ljubljane. Vabljeni ste zlasti starši. Duhovne vaje za fante loške župnije bodo i|rHt-7 teden. Začele se bodo v četrtek zvečer, sklep .pa ,bp v nedeljo .S. marca zjutraj. Vodil jih bo g. dr,, Blatnik. Fantje iz. loške župniji Ijeni. i.je prisrčno vab- Kino Društveni dom bo predvajal v nedeljo popoldne in zvečer zanimiv pustolovski zvočni filiu < naslovom . Klic pragozda« po romanu Jacka Londona. Predprodaja vstopnic pri g. L. Planini. Novo mesto Združene bivše učenke šmihelskega zavodu zo /gradbo sirotišnice z.a Dolenjsko v Šmihelu pri Novem mestu, imajo svoj občni zbor v nedeljo dne 1. marca i. I. ob 15 v samostanski dvorani v Šmihelu. Na ta občni zbor sc vabijo vsi, ki so že prispevali kaj za sirotišnico, in vsi prijatelji našega dobrodelnega gibanja. Dramatični odsek Prosvetnega društva v Novem mesfu uprizori v nedeljo, dne 1. marca t. I. ob ;t0 v dvorani Prosvetnega doma veseloigro v petih slikah: »V 80 dneh okrog zemlje« (po Jules Verneju). Zagorje Na Lokah pri Zagorju je umrl po dolgi mučni Oolezni 74-lehii vpokojeni rudar Gošte Anton. Pokojni je delal pri rudniku nad 30 let. Pokopali ga bodo v soboto popoldne. V Kotredežu se je pa obesil 4-2 letni Praznik Anton, po domače Blaj. Pokopali so ga v petek popoldne. Cesto ua Vrh je začela popravljati naša občina. Predvidenih je šc več stičnih del, a žal ni denarja! Videm ob Savi Dvojno slovesnost je obhajala rodbina Kabine na Kremenu. Ta mesec je namreč poteklo 40 let. odkar sta si oče in mati, Blaž in Ana Kabine, obljubila pred oltarjem Gospodovim večno zvestobo, pa 70 let ,odkar je sedanji gospodar g. Blaž Habinc zagledal luč sveta. Ob tej priliki so se v njegovi gostoljubni hiši zbrali nešteti sorodniki in prijatelji in se podali v podružno cerkev sv. Primoža in Felicijana, ki jo je g. Kabine kot cerkveni ključar baš v letošnjem letu dal lepo prenoviti s prošnjo Vsemogočnemu, naj jima Bog podaljša dni do skrajnih mej človeškega življenja. Ropar adergasite Matere božje pred sodnihi Ljubljana, 28. februarja. Prebivalstvo okoli starodavnega Velesova in tudi drugod jc bilo 4. januarja letos silno razburjeno in ogorčeno, ko je zvedelo, da je bila Mali božja v adergaški romarski cerkvi oropana zlatnine in srebrnine z.a 4fl00 Din Ponoči 3. januarja, odnosno poprej, se je ropar skril v cerkev, ponoči pn izvršil svoj nečeden posel Ljubljanska policija je IG. januarja prijela klateža in poklicnega cerkvenega tatu Lojzeta Pihlerja, 62 letnega dimnikarja iz Sv. Petra pri Mariboru, ki je presedel zaradi cerkvenih ropov že 8 in drugič 5 let. nazadnje je živel 5 lel v ouuvalnem zavodu v Lepoglavii odkoder je bil letos 1. januarja izpuščen na predlog zdravnika, da se je Lojze poboljšal in ni več lako nevaren tuji lastnini. Lojze se je klatil okrog, dobil pa je od zavoda na roko okoli 70 Din. Danes je Lojze Pililer, oblečen dokaj čedno, Rlopil prod Iri sodnike kazenskega senata. Sodnikom in drž. tožilcu se jo prav vljudno priklonil. Lojze ima zelo burno in pisuno preteklost. Karijero cerkvenega tatu je začel že leta 1891. Prav živahno je pripovedoval o svojih dogodivščinah. Zdravnik dr. Stifler v Linzu ga je pred vojno spoznal sicer fiir einen kompleten Narrenc, loda on je zdrav. Polovica norcev so >švindler,ji O vlomu v adergaško cerkev pri Vclesovem. ki je slovita romarska pol, je priznal, da se je igro prisrčnih nagnjenj, ki so brez «sake oslad-nosti. In konec? Kljub temu, da se vse uredi, kakor je oče sam želel, saj se starejša hči poroči in mlajša ne pojde k filmu, je njegova županska čast šla po vodi. Sodna razprava je prišla v časopise, Builder pravi, da je uničen — toda ostala mu jc ( ružina. la izvirna in samostojna igra pa je tudi kritik a celotne družbe — nič manj kritika Builder-jevih otrok kakor njega samega. Vendar je vir vse neskladnosti oče sam, njegova neizčiščena, topa, v resnici zlagana poštenost. /. izredno fino, dasi celo tvegano doslednostjo je Galsworthy pokazal, da je pogoj vsega lepega življenja do konca resnična pa čista družina, v kateri je oče osnova vse vzgoje. Builder sicer ni noben velik grešnik, samo prav navaden človek, skoraj povprečna podoba vseh očetov, pa mu ob njegovih čednostih hči lahko vrže v obraz: Kristjani smo, pa nihče v resnici ne živi kot kristjan. Galsworthy pa je s svojim humanizmom, ki je sicer indiferenten, pokazal še neko resnico: da lepa zunanja oblika že sama nujno terja resnične lepe notranjosti, ali narobe, da je zunanja sirovost navadno izraz notranje skaženosti. Gentieman mora imeti svojo notranjo popolnost, siroveža in ne-strpneža njegovo sklicevanje na samo pravico in resnico redkokdaj opraviči. Igro je skrbno in vkusno pripravil g. Br. Kreft. Podjetnika Builderja je z veliko prepričevalnostjo in umerjenostjo podal g. Cesar in žel splošno priznanje. Njegovo mirno in preudarno ženo je s no-sebnim občutkom izoblikovala ga. Nablocka. Obe hčerki, samosvojo Atheno in še otroško Maud sta prav odlično označili ga. Severjeva in gdč. Levar-jeva; zlasti gdč. Levarjeva je v svojih otroško-samostojnih nastopih in filmskih študijah pokazala spet svojo igralsko nadarjenost. Odlično, docela novo podobo, pravi študijski zgled je pripravila ga. M. Danilova kot francoska služkinja Camilla. G. Lipah je s stvarnim in modrim Ralphom. Buil-derjevim bratom, pokazal lepo zrelo podobo, prav tako g. Stupica kot značilen mladi letalec. Posebne omembe in priznanja vreden je tudi sluga g. Poto-karja. Kot preplašena mlada služkinja Annie je menda prvič nastopila mladostna igralka Juga Bol-tarjeva; kljub začetniškim oblikam igre je pokazala nadarjenost in živ gledališki čut. Gg. Grego-rin, Jerman in Skrbinšek so z veliko skrbnostjo vzdržali resnobno-toplo ozračje sodnijskega prizora, prav tako g. Sancin kot stražnik. Tudi časnikar ga. Pianeckega ie vbran v lepo izglajeno celoto. Tako lahko rečemo o predstavi v splošnem in posebej, da je prav dobra. Po nekaterih vsebinsko šibkih in ne kaj potrebnih delih smo zopet dobili stvar, ki je vredna uprizoritve, čeprav morda ne bo prijala najširšim željam občinstva. F. K. i splazil v cerkev in kot veščak je vzel s kipa razno zlatnino in srebrniuo. Materi božji ni napravil nobenega nasilja. Državni tožilec g. Branko Goslar: Zakaj ste vzeli?«: — Lojze: »Če nimate denarja, prosim.« — »G. župnika bi prosili. Gotovo bi vam pomagal.« — »Dal bi mi kakih 25 jiar. — Ljudje so bili silno ogorčeni in razburjeni. Ko bi vas dobili, bi vas gotovo ubili. — »To rad verjamem, gospod štatsanvalt. — Zlatnino je prinesel v Ljubljano, kjer je nekaj kosov prodal za 120 Din. Prj-poninil je dalje: Not brichl Eisen. (Sila kola lomi.) — v Ker sta branilec ex-offo dr. Zupančič in držav, tožilec predlagala, da obtoženca preiščeta sodna I psihiatra, je bila obravnava preložena. Obtoženec , je ves obupan zatrjeval: (Ireni raje v Maribor, i kot pa v Lepoglavo. V mariboiski kaznilnici je i luštna druščina.r ftazznanila Liubliana t Filozofsko društvo ima danes oh IS v predavalnici šl. 110 na univerzi %debutni veter n predavanju miie. prof. dr. Ozttalda. ki ga je imet 22. t. m. poti naslovom -Pedagogika in filozofija*. Vabljeni vsi. ki se zanimajo. 1 Prirodoslovno društvo ima uanes ob 1H preda-vanjo v predavalniici niiiioraloškegu institutu na iini-j verzi. Prodava ravnatelj nie.si.nc plinarne gosp. inž. d. Ilarl.l n čiščenju »volilnega plina in u 1'ahrikaci.ii hancola. Vabljeni .so člani društvu kakor ludi vsi, ki se zanimajo. I Redni letni olivni zbor Krujevnega odbora Ju iIranske straže Ljubljana — železnica bo danes, 2!l. februarja, ob -20 v prejšnjih bančnih prostorih direkcije državnih železnic v LJubljani (vhod iz Kolodvorske ulice). Vabljeni vsi železničarji — jadranski strnžurii in ostali člani. I Kino Kodeljevo igra dane« dvojni spored: l!ot-soliild (Goeige Arlis" hi nad vse zabavni film Zakonski štiri-kot (Stan Laurel i,11 Oliver llardv) ler krasen barvan kratek film Sviea i Salezijanski mladinski dom na Kodeljevem. Jutri ob 10. bo v dvorani mladinsko ukiopličuo predava, nje i., .i. | m sin a. i Zn koncert Ljuhtjunskcgu Zvona, ki In. v ponedeljek, dme 2. marca, vlada v LJubljani veliiko zanimanji!, kar najbolj jasno dokazuje, du ie velik del sedežev že razprodan. Na ra.'-,poia«o ,ie ii' „o\ad parter nih swlez.»v m stojiš:- ler sedežev na balkonu po 13 in m Din. Sedeži se dobe v knjigarni (II n~ lične Matice koncert lio \ FUhurmoni"ui dvorani. I Sočno službo imajo lekarne! mr tlakareič Sv Jakoba trg !>. mr. Kamor. Miklošičeva e II in mr Clnrtmt, Moste. O rufff ''ro'« Kranj. Xn ljudski univerzi predava drevi oli 8 g. dr. Knš'"er Ijndnvi.t: V morskih globinah Predavanje spremljajo skioptične slike. i Cerkveni vestmi-' j \'abilo k duhovnim vajam ia izobraženi nosite, ki bodo v komgregneijski kapeli 1 ri on. iozultth (cerkev sv. Jožefa v ljubljeni) od Hi di 23 mm..... lM SolKltn. 2(1. februarju: Oh 13 -Ples v Savo)/u-. Nedelja, 1. marca: Oh 15 *l'cseli kme/ič.. Globoko znižam- eene Zadnjič. - Oh 20 .Kariero kanclista II ur,mir. Ulohoko z.nižnne eene. CELJSKO GLEDALIŠČE Torek. 3. muren: Kosegger, «1 "escla božja pni. (ioslo-vnnie M11I1I,lanske drame. Izredna pena brez mila ne krti volnenih tkanin ter i- > h i> ,■4 TEMI izpete 1 enkrat nHn pianiem' V trenutku 9o.». M- • ;- ^cz 00 stopinj niaanej=» • za j vroče zahteva milo I Ni treb* dlakenca I vode, ^^-rJreTvolne^ tkan.-\ I Brez milne pene v v« A 1 nah, ki io je trebe izt s^ - =.ti Texil nima mila I m . J-ll« za pranje nogavic merto m»a • • • y . tisoči S to peno brez usedline. TC XI L jg, )• trgovsho ima hymota< ••Ita. ki «t«vl|a v ptomn j tvrdha : I Coimochemli. \ Zagreb j Čudite se delu, ki ga more opraviti ta pena brez mila Šport Jutri Celje : Ilirija Kadar jc prihajalo Celje v Ljubljano, posebno v goste Ilirije, je bilo sprejeto vedno s prisrčnim in najprisrčnejšim razpoloženjem, toda vedno tudi brez bojazni, da bi sc domačinu kaj pripetilo. Tudi jutri naj bo ono prvo ravno tako ljubeznivo in prijateljsko, kar se pa tiče drugega, so pa sedaj prilike povsem drugačne. Ilirija jc primorana na-stopiti s svojo drugo garnituro, prvi «0 prisodili nezaslužen počitek, in v takem primeru predstavljajo Celjani filno nevarnega nasprotnika, ki se bo na vsak način potrudil, da odnese zmago Ni pa treba misliti, da je ilirijanska druga garnitura kar tako, pokazala je prošlo nedeljo mnogo znanja, in če vzame stvar šc malo bolj resno v roke, -bo v nedeljo gotovo enako z enakim Tekma bo na igrišču Kermesa ob 15.15 s predtekmo llermesa proti Mladiki ob 13.30. Zeleniški smuk za prehodni pokal tvrdke Fd. Glanzman & And. Gassner, Tržič, izvrši šestič SK Tržič v nedeljo, dne 1. marca t. I. s startom na Zelcnici ob 13. — Proga bo v glavnem ista kakor druga leta, le oni neugodni del skozi gozd se tokrat opusti, zato bo pomaknjen start nad Zcleniško sedlo. Odstranjene bodo na ta način onasnosti drevja, ker teče proga od starta do cilja po prostem terenu, kar pomeni idealno rešitev z ozirom na varnost tekmovalcev, kakor tudi za smuk kot tak Tekmovalec ni vezan na progo in pridejo zaradi tega za dn.ego čim boljšega mesta v ospredje tehnične zmožnosti in njih obvladanje posebno na večjih strminah Tudi za gledalce jc opazovanje tega tekmovanja lahko dostopno, katere popeljejo avtotaksi poceni do cerkve sv. Ane, od tu do cilja je ^cš še pičle četrt ure. SK Tržič jc tudi topot storil vse, da ostane ta tekma na oni višini, katttro zasluži, Naj na tem mestu še omenimo, da ie SK Tržič pričel s tekmovanjem v »smuku« žc lela 1928 Pozneje, leta 1932 razpisani pokal je utrdil in vsako leto povečal sloves jugoslovanskega smuka in svoj namen tako dosegel, kar popolnoma odgovaria željam in ciljem SK Tržič, ki tako zadosti dolžnosti napram JZSZ, celokupni športni javnost in naši domovini. — Vljudno vabimo vse verificirane tekmovalce na medsebojno borbo v smuku, ravno tako so dobrodošli njih -drukarjj. — Smuk! Rekordna brzina belgrajskih smučarjev Športno-turistični liel »Lloyd prinaša v 2. šle-vilki tretjega (letošnjega) lela meri športnimi vestmi sledeče zanimivo poročilo: Srbsko planinsko društvo je priredilo 7. in S. januarja tekme v smuku, slalomu iu alpski kombinaciji. Proga za smuk ie bila dolga 2 lini z višinsko razliko 200 111, a za slalom je bila višinska razlika 100 111. Najboljši v smuku je rabil 1:32. v slalomu pa 1:11. Naši slovenski tekmovalci se začudeno spogledujejo nad temi rezultati, Ali pomeni namreč 1:32 eno uro 32 minut,kar je gotovo rekord v po časnosti .ali pa pomeni 1 minuto 32 sekund, kar bi bila rekordna brzina. Če res znaša višinska razlika 200 111 na progi, dolgi 2 km. poleni pada pro ga na vsakih 10 111 za en ineler, skoraj tako strmo, kot |e naša promenada od Aleksandrove ceste do Tivolskega gradu. I11 če prevozijo dva kilometra v 92 sekundah, so lo najhitrejši smučarji, saj znaša v tem slučaju povprečna brzina 80 km. oziroma, ker je brzina neenakomerna, ponekod eca 100 km na uro .Škoda, dn nimajo naše Planice. Celjski šport. V nedeljo, dne t. marca bo ob 15.45 na Glaziji prvenstvena podzvezna tekma med SK Rapidom iz Maribora in celjskimi SK Atletiki. Sodil bo g iamrrnik iz Ljubljane. Tisti, ki so proti velikim skakalnicam, sami skačejo blizu 100 m. Norvežani so bili in so menda šc danes proti dolgim skokom, ki jih izvajajo 6ve: tovni mojstri na tako zvanih mamutskih skakalnicah. lako so pokazali voditelji norveškega črnuškega športa zlasti o priliki lanske skakalne tekme v Planici in ludi v Ga Pa je izgledalo, da so proti velikim skakalnicam. loda rtjihovi skakalci skačejo na svojih skakalnicah nad (Kl m. lako je pred kratkim skočil Andersen nedaleč od Drammena na tako zvani Vikesund skakalnici 94 m ter je s tem dosegel najdaljši skok, ki je bil sploh kdaj dosežen na norveških tleh. Čc imajo Norvežani sami lake skakalnice, na katerih skačejo njihovi najboljši skakalci, zato nc bi bilo kon«ekvemno, da bi jih kje drugje odklanjali. In naša Planica že pričakuje norveških mojstrov, ki bodo po vsej priliki prišli k nam že tekom prihodnjega ledna. Prijateljski večer je priredil predsinočnjim ASK na čast svojim tekmovalcem, ob kateri priliki so bila razdeljena posameznim zmagovalcem krasna darila Večer je počastil s svojo navzočnostjo tudi ban g. dr. Natlačen z gospo soprogo, podban g. dr. Majcen, predsednik Ijtiblj. apelacij sodišča g. dr. VI. Golja in drugi odlični zastopniki našega javnega življenja. Po oficijclni otvoritvi večera p« predsedniku ASK g. Jože Dovšku, so bila razdeljena zmagovalcem darila. Zmagovalec gosp. K. Dolenc jc prejel za svojo zmago v alpski kombinaciji krasen in dragocen pokal, darilo notranjega ministra g. dr. Korošca, »Slovenčevo« prehodno darilo pa je prejel akademik I. Dermota, Zanimivo predavanje iz Ga-Pa je imel predsinočnjim g. Gnidovec. V svojih kratkih in jedrnatih besedah nam jc podal predavatelj one zanimivosti z letošnje zimske olimpijade, o katerih doslej šc nismo nič ali pa prav malo slišali. Značilnost njegovega predavanja jc tičala v tem, da nam je s primerjavami naših uspehov iz prejšnjih let predočil naš letošnji uspeh v Ga-Pa. — Naš napredek zadnjih osmih let je tolikšen, da z največjim zaupanjem lahko gledamo v bodočnost, ki nam bo prinesla šc velike uspehe, čc homo znali stvar pravilno zagrabiti. * S K Korolan labletenis sekcija. Spoio nino, dh za 1. III 10311 rtrz-pisuni II. turnir z.irndii prepovedi JTTS-n odpadi. M,...to tegu se bo vršil propagandni trening turnir oh isiem času. Tajnik 1. I./.SP (služI,mol. PoiNnvez.no ............ v Planici je preloženo nn 7 in s. m are l!l!MS. Y»i roki, ki pojMinjo ali so potekli, sc v zvezi s tem prvensilvoni poilnfjšu Jejo za en leden. — Nu lil. redni seji dne 27 U malt je bil v e 1 i f iei-1'H u, '/.n Sin. ki. ljubkluun ir Muli* Vlhdo VREMENSKO POROČILO Jiigotl. rimskošportnc zre.e in Z<•<•;< .a tujski promet : dne februarja I9:tli. Planica Dom Ilirije pn stuuju 27. t. 111.: -.'('. bn 1'onietor ue-nnlen, sneži, Jugoznouiini veter, S3 e.m snegu, smuku dobrn, siku;kulniee neuporabne, dr suliš?e u|H)rabno. I ršič. Krnica, Tamar po stanju 27. I. m.: :m em .suegn, pršir- nn podlagi, sneži. .lesenice po stNllju danes: -2 t', -noži. (larjušc po stnnj.il 27. I. in.: J C, solnčno, minuti. 13 r.m Krenili. Knfcc po stanju '!7. t. m.: I r, snegu Hn cin. in rž i oblnf-no, smuku dobra. Koča na 1'rliki planini po stanju 27. t. 111.: 3 f, bnro metel......Iviga. zapadlo 13 em novemu s-ii^cn smilita dobra. U eni na planina po stanju dnnos: I r. ::3 em novega snegu, pršič, smuku pruv doliru 1'ohorj, po stanju .......... Koča na Pesku: pooblačilo se ir, mirno, «1 em snega, prsie na podlagi, samitu dobra. Senjarjrv dom: Ii', pooblir-iilo sr le. mimo. «1 e.m srržu, smuku dobru. Smrekovcc: -SC, poolilnčtlo se ie. uninin. nn 70 em podlag: 13 em novega snegu, sinuilta rlivhru. I'vea po s-lnjiju danes: .1 r. oblačno, mirno. Mu em snega, prši'1 1111 pudingi, smuka prat doliru. M o: irska kun na (lollcli |xi stanju dnues: 1 . oblnč 110. mirno, nu 5(1 em podlagi 13 em priera. »muka pruv dobra. Kote e, trlefoniftuo poročilo od 2s. rebiunrjn: 3 C, nu stari podlngi .»(1 eni novega pršlen 3n em, «m'uk,-i prav dobra, sneži dalje. Pri mm v črnili Is zenrtju zanesljivo učinkuje že ena čaša naravne FraruOosefove grenke vode. t?eg. po min soc. itol In nnr. zdr. S-br. 15hm. 25. V. 35. a d io Programi Radio Liubljanai Sobota, .'.'(. februarja: 12 PloA-n /.u' ploščo, uu|ii>v i v nape. v. 12,t3 \'n-inen<"ka napoved, poroeilu. 13 Napoved rasa, objav u siporola, ol»\ estlla I3.1S Plošfu /.u ploščo, 11,'i.pov x naptiv. M Vreineusko i"-ročilo, borzni tečaji. Na ile.h»|>u»l (radijski orke- slorl. 18.-iii Zdrav iu poinaujkljlv govor Ig. Vilko Mazil. 10 Nnpoved času, vreinoiufkii nupovral poro ■ iln, objavn sinoredu, obvivsl ila. KI.3I) Naelon ura-30 Itil.nieu srbsko-hrviiške koalicij« II. 1MnriauiM i,- w ZaOTObul - 20: Zunanji polil, pregled (dr. A Kuhar). 2li.'.(i: Po slnvni ribniški dolini (posler te-eri Siii.sal 111 v01Ii g Jakob Zvrni. 33 Nn.....ve l ,-asn;. vremona, poro.-iln. ohdava .sporedn. 22.13 \ moln ur. 1 -id^k orktvster). Konec ob 33. url. Drugi programi: Sobota. 2.1. februarja: tleli,rad: 20 I!rporlu/n ajsitih kavarn. — -i: Tamburice. IA p|, .".'• - "",'!"•'.•:., ,9-'»l Stra.vio,skogn iu Uralu.....v Ihe. JI.tO I Mm. ».'.-Jll Zabavni k.mieerl. Irsnji glusbu. Itudini pešta: |«i.:m Rnlznen ovni t t hnherl . 21:1.1 K-.neerl ..penim.....kr ..-11.1 IzniKiiju.v* programov novi Hudim,r.-Klo in .'.•siilmm. Trst Milan: 20.33 konusi ] in. skl koncerl. - Rjm „nri. x, Ver,li iovn op, Vida . Irana: 20.10 Smučarjev tvenkenii -llo .' IH.».|Mirt 'M. 13 PloAre. -jj :!,, tMesnn gla-l,,,. ,""''/'"•; » nr.11.« iz. Lvova. fi Koncerl. Orkeslriilnl m, p.n ski koncerl. ':i u', P„|pnri -'. - K vrl m: 3n.H1 f,.|rtl ipnrndni ve'-e,- ,milega ra ■ egu orikesl.ru. Knuipshcrp: 20.43 Pren— Vrni Opere Aldn m (lont.ve tlambura l.ipsk,,-Smučarski večer. _ Kiiln Slutlipirt: '11.10 preNoneronij - Frankfurt: lfl VoJaSkn gt.lhn i brlgl 1 glasi -k I11 : 23.43 Poli siru. Ititv Orgt ra Kudl I "" ' ' Ploi llijs' 1 ji"ve 20.10 čer Poizvedovanja Izpulili se j« kratkodlaki ptični fironi . rjuv -'"•Itiui nikieanii, rjavo glavo, brazgotino 1111 hrbtu / Inlisnn repom, znninltn šl. 10,'lii. Oildn se naj proti nn »radi iui dr. iiberiu, Ujubijana. Ure« JU. Mali Tinčkove in Tončkove prigode 266. Med starimi prijatelji. V malih oglasih velja vsaka beseda Din 1—; ženilovanjski oglasi Din 2-. Najmanjši znesek za mal« oglas Din 10'—. Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. - Pri oglasih reklamnega značaja se računa eno-kolonska 3 mm visoka petifna vrstica po Din 2 50. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložiti znamko. I 550 Din trisobno sončilo nje. prenovljeno Na Vrhniki Kolodvorska t — oddam takoj lokal, stanovanje in več posameznih sob. (n) stanova-elektri-ka. plin, pritikline, oddam mirni stranki takoj ali po dogovoru. Medvedova 28, I. nadstr. (č) tirobtn oglas r "Slevtiuu* nosestvo ti hitro proda: it it ne t gotovim denarjem pat kupca ti s kniiiico dn. Novozgrajena hiša » 3 stanovanji, na Šmar-tinski cesti, naprodaj. — Ugodni pogoji. Poizve se pri I. Oražem, Moste, Predovičeva ulica. (p) Razno Glashiitte srebrno uro originalno, precizno idočo. zamenjam za zlato iste znamke proti doplačilu. Ponudbe upr. »SI.« pod Glashiitte ura« št. 2722. (r) !CGEn3j3 V najem oddam dva prostora za trgovino. Sredina mesta. - Vprašati Cankarjevo nabrežje 3-II. »erkman. In) Kupimo Kupim vsako količino čistih belih jesenovih hlodov od 30 cm naprej in 2 m dolžine naprej. Ponudbe upr. > Slov.« pod »Gotovina« št 2667._(k) Hrastove frize 25 mm, tudi sveže rezane, 40—60 cm dolge, 7—12 cm široke, 1. in II. razredne, kupim. Ponudbe z navedbo cene na Interreklam, Zagreb, Masarykova 28 pod »Trajna dobava P-4165«. (k) Posojila na vložrie kmižice daie Slovenska banka Liubliana. Krekov trfl 10 Knjižice Kmetske posojil, ljubljanske do 250.000 Din kupim proti takojšnjemu plačilu. Najnižje ponudbe upravi Slov.« pod »250.000« št. 2620. (d) talnekniižice vseh zavodov lahko prodaste ali kupite proti takojšnjemu plačilu — najugodneje potom Trg. ag. bančnih posloV Planinšek Alojzij, Ljubljana, Beethovnova ul. 14-L, telefon št. 35-10. (d) Kdor bi rad poznal tuje dežele iii življenje po njih, kakor ga od blizu gledajo stotisoči slovenskih izseljencev, kdor bi rad poznal življenje, mišljenje, načrte, upe, veselje, uspehe, skrbi, razočaranja, trpljenje slovenskih izseljencev, razkropljenili po vsem širnem svetu, naj si naroči slovenski izseljenski tednik, revijo „Duhovno živtjenše" ki že tretje leto izhaja v Buenos Airesu, Republika Argentina, in ima svoje dopisnike in sodelavce med slovenskimi izseljenci vsega sveta, posebno odlično pa seznanja svoje čitatelje z razmerami v Argentni. deželi velike bodočnosti. Tedensko 32 stran; Letno dve debeli velezanimivi knjigi. Letna naroč. nina 70 Din, ki jili na naš račun nakažite Zadružni gospodarski banki v Ljubljani. Uprava »Duhovnega življenja« Avalos 250 Moško sukrto od 14*- Din dalje dobite v Trpinovem bazarju, Maribor, Vetrinjska ulica št. 15 f Vse bančne Deset nizkih vrtnic in kreditne posle, nakupe! trajno cvetočih, najlepših in prodaje lahko uredite •najugodneje potom Trgov, ag. bančnih poslov Alojzij Planinšek, Ljubljana, Beethovnova ulica št. 14-11., palača »Dunav«. Telefon št. 35-10. (d) Za posojilo v vložnih knjižicah boljših denarnih zavodov ali v vrednostnih papirjih, nudimo hipoteko na prvem mestu v Ljubljani pod zelo ugodnimi pogoji. - Ponudbe z navedbo višine vloge in zavoda je poslati upravi »Slovenca« pod »Vračilo v gotovini«, (d) ITTBtPI^" SSJNSVI Mizarji! Vse mizarske potrebščine dobite najceneje samo v železnini Weiner. Zagreb, Ilica 55. (1) •V različnih barv, poštnine prosto, pošljemo na vaš naslov skrbno zavite za 60 Din. - Sadjarstvo Do-linšek, Kamnica pri Mariboru. (1) Deset vrtnic plezalk v najkra-snejših, novih, plesnobi nepodvrženih sortah, vmes trajno cvetoče, poštnine prosto — pošlje na vaš naslov za 60 Din: Sadjarstvo Dolin-šek, Kamnica pri Mariboru. (1) Gospodinje, pozor! Vedno v zalogi sveža štajerska jajca — najnižje cene. Baloh, Kolodvorska ulica 18. Oblanje za kurjavo ali steljo, prodam. Roje, Tržaška c. 9. j RAZPIS Občina Zagorje ob Savi, srez Litija, razpisuje pragmatično mesto občinskega blagajnika. Šolska izobrazba: Popolna srednja šola z zaključnim izpitom ali njej enake strokovne šole. Varščina 5000 Din v gotovini ali v varnih vrednostnih papirjih Pravilno kolkovane prošnje, opremljene z listinami po čl. 7. in 8. uredbe o občinskih uslužbencih, je vložiti tekom enega meseca po objavi tega razpisa v Službenem listu pri tej občini. OBČINA ZAGORJE OB SAVI, dne 25. februarja 1936. VABILO na občni zbor I. slov. tov. miner, voda, sodavice in brczalkoh. pijač r. z. z o. pol. v Ljubljani, ki bo v soboto, dne 7. marca 1936 ob treh popoldne v zadružni pisarni v Slomškovi ul. 27 ,s sledečim dnevnim redom: 1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo o poslovanju. 3. Poročilo nadzorstva. 4. Odobritev računskega zaključka. 5. Volitve načelstva, namestnikov, nadzorstva in razsodišča. 6. Premem-ba pravil. 7. Raznoterosti. — K obilni udeležbi vabi ODBOR. Zastopnike-agente za vsa banovinska mesta, potrebuje firma Vlada Mitič i Brat, Beograd, radi prodaje blaga na odplačilo. — Pismene ponudbe z referencami prinesti osebno ali na poštni predal št. 210, Beograd. Trenčkote vsa oblačila, perilo itd. -v ogromni izbiri - kupite poceni pri Preskerju, Sv. Petra cesta 14. (1) £ ^ Telefon 2059 A PREMOG KAKBOPAKETE DRVA, KOKS nudi Pogačnik Bohoričeva ulica št. 5. Sadno drevje od Dolinška je priznano ..j odlično! Najboljše štajer-I" ske eksportne sorte: Ka-nadka, Boskoopski kos-mač, Krivopecelj. Bobo-vec, Boikovo jabolko. Be-ličnik. Charlamovsky itd. j Cene nizke! Pri večiem odjemu posebne ponudbe. Zahtevajte seznam: Sadjarstvo Dolinšek, Kamnica pri Mariboru. (1) ipasassavMflMisaftHpginif nnnnigBSBKVRsrBF H!PSWSHB*®aWE»BBWI?l[E»HttSEB!»SI8iKKKMSS|K starejšo osebo, perfektnega bilancista, sprejmemo Poleg popolne verziranosti v knjigovodstvu mora obvladati tudi slovenski in nemški jezik. Lc oni z veliko prakso in prvovrstnimi referencami naj pošljejo lastnoročno pisane ponudbe s prepisi spričeval in navedbo dosedanjega službovanja pod »Industrija« v upravo »Slovenca«. WKIiSHB»SH®aS«B»BBBBBBBW»iBKB!aHIBI0«BI ■ ■■BaBBflBaBBSSBBBHHiBaBHBEaiEIHISBItia Šivalni stroj pogrezljiv, nemški fabri-kat, z okroglim čolničkom ki tudi štika in štopa. — poceni naprodaj. — Nova trgovina, Tyrševa 36 (1) Elektrarna na Češnjici je napiodai dne 16. marca 1936 ob 9 na dražbi pri sodišču v Škof j i Loki. Cenjena je na 478.240 Din - Najmanjši ponudek 239.244 Din Podatke da pisarna dr. 2i-rovnika Janka. Liubliana Knafljeva ulica 2. (o) Občni zbor Zveze šoferjev D, b. bo 29. febr. ob pol 20. pri »Levu«. (o) Pristala sta s svojim splavom na kraju, odkoder sta nekoč odpotovala v svet. Tam sta zagledala v široki kotanji trop dečkov, ki so se kopali. •Glej, glej, to so pa najini slari znanci!« je radostno zaklical Tinček. Na vso sapo sta stekla k njim, mahala z rokami in kričala žc od daleč: »Pozdravljeni, fantje! Pa smo spel skupaj!« Pravkar sva se vrnila iz Afrike,« je povedal Tonček. Tudi kuža Muki je veselo planil proti dečkom in zabevskal, kakor da hoče potrditi Tončkove besede: >Hov, hov, to jc pa gola resnica!« Dečki so naše tri junake nekaj časa presenečeno gledali, potem pa so jim prijateljsko stisnili roko. »Pojdiva se še midva kopat,« je predlagal Tinček. »Tukaj se nama ni treba več bati krokodilov in vodnih kač.« Slekla sta se in se pridružila drugim plavačem. Veselo sta čofo-tala po vodi, vmes pa pripovedovala svoje doživljaje. Dečki so ju nekaj časa molče poslušali, potem pa so si začeli mežikati in norčevati iz njiju. »Ali mislita, da smo se s pametjo skregali? Niti besedice vama ne verjamemo!« je dejal največji deček in ju grdo pogledal. »Nazadnje nam bosta še hotela natveziti, da sta bila med ljudo žrci,« se je zarežal drugi deček. »Saj sva tudi bila!« je dejal Tinček. ,0 »Ho, ho,« so se začeli smejati vsevprek in se jima pačiti v obraz. »Če bosta tako nesramno lagala, je najbolje, da pobereta šila in kopita in jo odkurita, drugače vaju bomo nabunkali, da bosta pomnila!« Zahvala Vsem, ki so tolažili med boleznijo, doma in v bolnišnici našo nepozabno soprogo in mamico, pokojno gospo V W V 6 p V. VI V Jožico busterste gostilničarko pri »Slepem Janezu« izrekamo najtoplejšo zahvalo. Prav tako vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti in ji okrasili grob z venci in cvetjem: posebno še šolskim vo-dstvom narodne in meščanske šole v Šiški, Obrtnemu društvu v Šiški, Narodni čitalnici in gasilski četi v Dravljah, Sokolu v Šiški in Št. Vidu, Gostilničarskemu udruženju za Dravsko banovino, za ljubljansko okolico in za mesto Ljubljana, prečastiti duhovščini iz Dravelj in Št. Vida, za sožalje in spremstvo do groba, Vsem, ki so se na,s spomnili z izrazi sočustvovanja, pismeno ali ustmeno in nam s tem lajšali neutešno bol, srčna hvala! Zapuže-Ljubljana, dne 28. februarja 1936. Soprog in otroci. Ludwis Ganghofer: 25 Grad Hubert (Roman.) Sto korakov od njiju se je dvigala skalna stena, s katere je držal kozji prelaz preko čeri in korenin nizdol v ruševje. Tisti del stene, kjer so stale druge koze s kozlom, je bil zakrit s kamenitim zobom, nasprotno so pa videli v daljavi samo kope, preko katerih je moral France ubrati svojo pot. Hladna senca in globok molk okoli in okoli. Le včasih je priplaval po tilieni ozračju iz sončne doline izgubljeni glas zvona. Minila je ena ura. Grof Ege se ni zganil. Le včasih je potipal s palcem ali so petelini pušk v njegovem naročju tildi zares napeti, šiper je oprezoval proti daljnim skalnim kopam. Zdaj se vzpenja! je šepetal. V majhni leinni črti, ki se je počasi premikala, sta spoznala Francetovo postavo v sivem skalovju. Tu ne vem kaj, zame se nekam prepočasi vzpenja!" »Čisto pravilno se vzpenja! je zašepetal grof. Izven službe je lahko mlad zelenec, če pa gre zares, se zanosi nanj! Tu je čisto tak kot oče. Nobenega odgovora ni bilo. Vendar je grof p]ge slišal, kako je Šiper za njim težko dihal skozi nos. Ne sopihaj tako glasno! Sedaj je bilo tiho. Francetova postava je izginila v globeli in zopet je prešlo pol tire. Nato je zadonel iz daljave zamolkel ropot padajočega kamenja. Drugo koze! je šepetal grof Ege. Trdneje so se oprijele njegove roke puške in žgoče so visele njegove oči nn skalnem zobu, kjer se je moral prikazati kozel. Od minute do minute so je ostrila napetost njegovih potez, na odrevenelein obrazu ni bilo kaplje krvi, trpko stisnjene ustnice so pomodrele in vedno bolj vroče' je plamene! ogenj njegovih oči. Kar je žarelo s tega obraza, ni bila čista, vesela radost nad lovom, ne ponosno moško veselje, ki ga nudi plemeniti lov. Bila je divja, razjedajoča str;ist, ki v zahtevah in uživanju ne pozna niti mere niti meje, zgrabi vsega človeka z dušo in telesom kot plamen sušje: v lakom človeku ugasne čut za vsako drugo življenjsko vrednoto, la strast mu daje vedno samo eno gledati in pož.eloti nekaj, kar ga opaja in nikdar nc uteši, ki njega samega umori in druge z njim. In kakor znamenje zaznamovanca je gorela na čelu grofa Egeja rdeča buška, ki mu jo je povzročil tram na vratih. »Gospod grof. /.daj prihaja!« je šepetal Šiper. Postava divjačine se je pojavila iz kamenja! Grof Ege ni dvignil puške. Ta je drugi! Jaz hočem svojega!« Kakor so bile te besedo nalahko izgovorjene, jili je zver zaslišala. Z istegnjenim vratom je obstala ter ogledovala oba lovca pod seboj. Nepremično sta sedela in koza ni opazila v dveh sivih kopah ljudi. Počasi je pričela stopali po prelazu. Tedaj jo počil dffleč na sklani steni strel, začul se je prasketajoči ropot kamenja in z vseh sten se je valil odmev. Prestrašena koza je napravila nekoliko brezciljnih skokov v skalovje in grof Ege se je vznemiri.1. Trepet se je polastil njegovih rok in v drgetajoči jezi je zašepetal skozi zobe. Slabo je! To je bil strašilni strel, kozel gre proti gornjemu prelazu. Pojdi k vragu, Šiper! Jaz sam bi moral iti za Francetom! Zdaj bom izgubil svojega kozla! Druge koze so vse pokvarile! Besede so bilo glasne in zdajci je koza spoznala svojega sovražnika. V divjih skokih je iskala poti v višje skalovje. Naletela je na gole skale, morala se je obrniti in pridivjala je preko prelaza. »Čakaj, zver, lo mi moraš plačati!« je zasikalo z ustnic grofa Egeja. Dvignil je puško — ne, da bi kot lovec ustrelil divjačino, temveč, da bi ohladil svojo jezo na divjačino, ki mu je pokvarila zaželeno veselje in bila s svojim prezgodnjim begom opozorila pričakovanega kozla na gorečega lovca. Strel je počil in koza se je zgrudila. Medtem ko je še umiraje otepala s kraki, sta pridirjali dve kozi v begu preko prelaza, bila je koza s kozličem. Grof Ege je posegel z roko nazaj. »Daj sem!« »Ali gospod grof? Kozlič?« je jecljal Šiper. Gospod je zacepetal z nogo. »Daj sem, ti pravim!« Z jeznim sunkom je pograbil rezervno puško, dva strela in koza je ležala umirajoča na tleh, medtem ko se je javkajoči kozlič z raztreščenim hrbtiščem odvlekel v ruševje,' puščajoč za sabo po kamenju krvavo sled. Ni se bil še polegel odjek obeh strelov, ko je zadonel z vrha skale odmevajoč vrisk. -Gospod grof, kozel mora priti!« je jecljal Šiper, ko je spoznal pomen tega krika. Posegel je po izpraznjeni puški ter jo na novo nabito ponudil svojemu gospodarju. Trepet se je polastil grofa, dihal je težko in bled kot stena je odrevenel njegov obraz, medtem ko se je njegov pogled vzpel na prelaz. Ta hip je začutil, kako ga vleče za suknjič in zaslišal je šepetajoči lovcev glas: »Tam zgoraj je! Prav nad vami! Streljajte! Streljajte! Za skalnim zobom je moral kozel zapustiti običajni prelaz in stal je, visoko nad obema lovcema v široki razpoki, ponosna, silna zverska postava, katerega redko lepo oglavno okrasje se je z dvema ostro zakrivljenima črtama odražalo od sivega skalovja. Grof Ege je gledal kakor okamenel. I W I — o a) — cj: = S S! g S- • - — o o -a -o t. s = a o. -c ■Js ~ > 2 2 C »- R ° w » l. 3 rt J= — m o :=. c . .S 5 M >o 1! .'2 .2. »Sol .2. 2 c o rt o "O - - £ S « na cn o ■a --*— S o- m 3 -s-S -E2 i « tn « o O -a. Ji S-M caa n o «« _ o eIs «3 g "S C/3 co v) Izdajalci j: Iran Rakovec.