Izhaja ▼ Ljubljani vsak torek, četrtek ln soboto. Naročnina za avstro-ogrske kraje za celo leto 14 K, ra pol leta 7 K! za četrt leta 3'50 K, inesefno 1.20 K. za Nemčijo za pol leta 7-90, za četrt leta 4 R; za Ameriko za pol leta 9 50 K za četrt leta 4’80 K Glasilo jugoslovanske socialne demokracije. PaaanMM fttavllka It w. Reklamacije so poštnine prose Nefrankirana pisma se ne spre iemajo. Rokopisi se nei vračajo lnserati: Enčstopna pett-vrstica' (širina 88 mm) za enkrat SO vin.-večkrat po dogovora. 48. štev. V Ljubljani, v soboto, dne 23. aprila 1910. Leto XIII. NASLOVA: Za dopiie in rokopise m list: Uredništvo j Rdečega Prapora >, Ljubljana. — Za denarne poSiljatve naročila na list, reklamacije, inaerate i. t. d.: UpravniiŠtvo •Rdečega Prapora«, Ljubljana, Selenburgova ulica 6/U. Blenert-Blllnskljevo gospodarstvo. (iz govora posl. sodruga Se it za v proračunskem odseku dne 16. aprila.) Vlada zahteva posojilo, da dopolni blagajniške zaklade. Kako je bilo zadnji čas s temi zakladi? Leta 1906. so dosegli naj višjo višavo. Koncem leta 1905. so znašali 579*7 milionov. Leta 1906. se je dosegel znani prebitek, 146-2 milionov, dalje 1287 milionov skupička za obligacije, skupaj torej 274 9 milionov. Ker se je od tega izdalo 147’1 milionov, so narasli blagajniški zakladi na 707*6 milionov kron. Leta 1907. so padli na 587*6 milionov. O poznejših letih nimamo natančnih podatkov. Iz lanskega ministrovega govora z dne 26. oktobra je bilo posneti, da so od leta 1906. do 1908. padli za 135 milionov. Morali so torej znašati še 572*6 milionov. Kaj se je zgodilo ž njimi? Leta 1909. so bili veliki vojaški izdatki in sicer za topništvo 23 milionov, za vojne priprave 234 milionov, od katerih odpada na Avstrijo 163 milionov. Dne 26. oktobra je finančni minister naznanil, da je dal 123 do 124 milionov predujma. Domobranstvo je dobilo 18 milionov predujma. Kako so se pokrili tisti izdatki? Pr] izdaji zakladnih listov za 220 milionov se je 21*3 milionov dvakrat zahtevalo. Ta denar se torej ni porabil za svoj namen. Ker se nadalje ne da tajiti, da se tudi ostali kredit, dobljen pri izdaji zakladnih listov, ni res porabil za svoje namene, se ne more dvomiti, da je šel velik del tege denarja za aneksijske troške. Za tiste namene, za katere so se izdali zakladni listi, nima zdaj finančni minister denarja in zahteva drugo posojilo. Preden se more proračunski odsek posvetovati o njem, mora dobiti natančna pojasnila, kaj se je zgodilo s prejšnjimi posojili. Treba je natančnega obračuna. Kar se tiče proračuna, iz katerega hoče finančni minister izbacniti nekatere postavke, se mora omeniti, da bi bilo naravnost nezmiselno, dušiti potrebne investicije v dobi, ko pada konjunktura, tako da bi n. pr. ostali brez potrebnih voznih sredstev, kadar se zopet zboljša gospodarski položaj. Tudi stavbe in regulacije rek ter gradnje mostov se ne morejo nikakor opustiti. Če hoče finančni minister kaj dušiti, naj duši vojni proračun. Vse ravnanje vlade je v tem oziru protiustavno. Pojasniti bo tudi treba, zakaj in po kakšni pravici je skupna vlada najela 36 milionov kron .predujma* pri nekem pod vodstvom zemljiške kreditne banke stoječem konsorciju, dočim zahteva vsak drugi znesek od obeh vlad. Če finančni minister izjavlja, da se bodo nadaljevali taki izdatki in če se celo govori, da se stavijo dreadnougthi brez parlamentarnega dovoljenja, se mora reči vladi, naj nikar ne napenja strune preveč, ker bi tako izzivanje širokim slojem lahko postalo neznosno. Volitve y tržaško bolniško blagajno. Dopis is Trsta. V nedeljo, 8. maja bodo volitve v bolniško blagajno. Zanimanje je velikansko. Zadajič so bili izvoljeni v bolniško blagajno socialistični delegatje. Vodstvo, ki ja bilo» poleg manjšine zastopnikov delodajalcev Socialistično, je uveljavljalo socialistično delavski program. Ko so soc. dem. prevzeli vodstvo blagajne in na mesto tedanjega ravnatelja Cimadorija postavili sodruga Puecherja, je bilo v blagajni marsikaj treba urediti. Socialistično vodstvo se je poprijelo dela z vso energijo, da napravi iz bolniške blagajne resnično delavski zavod, ki naj bi nudil bolnim delavcem čim več pomoči. To se je popolnoma posrečilo, h sledeče tablice je razvidno, kako jc s/ota podpor, ki jih je izdala naša bolniška blagajna, od leta do leta naraščala. 1906 38 171 zavarovancev 1,124 093 59 K podp. 1907 38 017 . 1 285 527 72 » » 1908 38 705 . 1325.413 16 * * 1909 39.912 » 1.470,987*12 . » Tako je prišlo na vsakega zavarovanca poprečno leti 1906 29 45 K podpore » 1907 33 81 * . J 908 34 24 * » » 1909 36 85 » » Leta 1906 (ko so soc. demokratje šele prevzeli blagjno) je pri vsakih 100 zavarovancih dobilo 81 bolniško podporo; leta 1909 pa 110 pri V3ak:h 100 zavarovalcih, kljub temu, da ni bila zahteva po bolniški podpori 1909 nič večja kot leta 1906. h tega je razvidno, da se ni odrekala kakor nekdaj podpora bolnikom, temveč da se je dala vsakemu, ki je bil potreben. Zakon prepisuje, da ima zavarovanec šele po 4 dneh bolezni pravico do podpore. Soc. vodstvo pa je sklenilo, dajati bolnikom za dva dni bolezni en dan podpore, za tri dni dvadnevno podporo, a za štiri dni in več je bolnik dobil podporo od dneva, ko se je priglasil za bolnega. Poprej so dobivali moški zavarovanci največ po 2 20 K dnevne podpore, od leta 1907 pa dobivajo največ 2 40 E, kljub temu da bi imeli zavarovani na podlagi prispevkov pravico samo do 2 32V2 K. Od leta 1907 se daje 80 K pogrebne podpore, prej se je dajalo samo 70 K kljub temu, da so imeli zavarovanci pravico do 77 50 K. Do leta 1906 se ni dajalo izrednih podpor. Leta 1908 se je dalo že 1176*11 K leta 1909 pa že 2263 64 K izrednih podpor. Deležni so jih oni zavarovanci, ki so dobili že za vseh 30 tednov podporo, Poleg tega dobivajo oni, ki so izgubili pravico do denarne podpore (po 30 tednih), še brezplačno zdravniško pomoč. Za zdravniško pomoč se je porabilo leta 1906 69 401 34 K > 1907 78823 54 » » 1908 99 371 40 » » 1909 111.559-62 * Naše vodstvo je skrbelo za dobre zdravnike in dobra zdravila. Pfej je bilo 28 zdravnikov, v treh letih je to število narastlo na 37 v primeri z letom 1906 so narasli troški zdravniške pomoči leta 1909 za 60 7*/,. Od leta 1907. ima blagajna tudi svoje kopelji, leta 1908 sta se ustanovili dve novi zdravniški postaji z najmodernejšimi pripravami in tudi zobo-zdravniška postaja, pri kateri sta dva zobozdravnika in en tehnik za čiščenje, popravljanje in vlaganje zob. Naše vodstvo je zboljšalo plače uradniškemu osobju in zdravnikom. Ustanovilo je uradniški pen-zijski sklad in letos določilo še vsakoletno draginj-sko doklado za uradnike. Poprečna plača uradnikov leta 1904 je znašala 1542 53 K na leto ; leta 1906 1924 84 K in leta 1910 pa 2394 44 K na leto. Bolniška blagajna oa Dunaju daje vsakemu zavarovancu poprečno 12*69 K letne podpore v Dalmaciji 9 87 » * * Istra-Goriško 17 34 » * » Trst 25 95 * » * Tržaška bolniška blagajna daje tedaj svojim zavarovancev dvakrat toliko kot dunajska, ki ima pa več kot dvakrat več dohodkov kot tržaška. Pri vsem tem je narastel rezervni sklad, ki je leta 1906 znašal 500 000 K na 740 000 K. Tržaški delodajalci so bili dolžni bolniški blagajni — vsled malomarnosti prejšnih uprav — nad 100.000 kron. Od teh je naše vodstvo že iztirjalo 81.130 71 K. Samoobsebi je umevno, da to delodajalcem ni všeč in da napenjajo sedaj vse sile, da bi vzeli bolniško blagajno iz rok socialnim demokratom. Toda naši delavci se ne bodo dali terorizirati od nikogor, marveč bodo tudi sedaj storili svojo dolžnost ter oddali glasove na imena kandidatov socialno-demokratične stranke. Gibanje kamnolomcev v Nabrežini. V torek, 6. t. m. je povabil odbor nabrežinskih delodajalcev na sejo tiste podjetnike, ki še niso podpisali tarifno pogodbe, ki ja je bil prvi sklenil z delavci Hans VVildi. Poleg njega sta pogodbo podpisala še Pizl in M. Pertot. Drugi te pogodbe niso hoteli podpisati, ampak so obljubili, da bodo dali 10 vin. več kakor Wildi. Kamno-lomci so sami Slovenci. Med njimi ni Italijanov, Pa ker so delodajalci tudi skoraj sami Slovenci, se je pričakovalo, da bodo res pokazali1 svojo toli-krat zatrjevano ljubezen do slovenskega delavca ter svojo obljubo tudi izpolnili. Na omenjeni seji, na kateri je bil navzoč tudi odbor delavstva, bi se bilo imelo rešiti to vprašanje in ž njim gibanje med kamenolomci. Toda mesto da bi bili podjetniki začeli reševati to vprašanje, so takoj v začetku začeli psovati delavce in so pripovedovali, da ne morejo na noben način povišati mezde, tako kakor Wildi in par drugih. Potem so zahtevali pismeno izjavo Wildija, češ, da ne verjamejo, da bi bili Wildi in drugi povišali za 20°/»* la ko jim je odbor delavcev pokazal to pismeno izjavo, so govorili, da ni vredna 5 krajcarjev, kljub temu, da so vedeli, da je izjava pravoveljavna in jim je bil Wildi vedno na razpolago, da jim dokaže, da je pogodbo z delavci res sprejel. O tem se je prepričal tudi okrajni glavar, ki je bil na seji navzoč. Delavci so odgovorili, naj tudi oni dajo tako izjavo, «ki ne bi bila vredna pet krajcarjev*. Tega seveda tudi niso hoteli. Proti slovenskim delavcem so nastopali kakor vedno tudi topot najbolj tisti slovenski delodajalci, ki so hoteli ustanoviti N. D. O. Po dolgih besedah so obljubljali delavcem 10% poviška. Delavci tega sevada niso sprejeli, namreč so takoj tisti večer na shodu sklenili, ustaviti delo pri 4 delodajalcih in sicer pri Fa-vettiju, Radoviču, Grudnu in Supiniju. V soboto, 9. t. m. se je vršil shod kamnolomcev, kjer je poročal sodrug Marica o položaju, ki je za delavce izredno ugoden. Sedaj je najlepša prilika, da si delavci zboljšajo svoj položaj. Po shodu ae je vršil sestanek kamnolomcev iz onih 4 kamnolomov, kjer so delavci ustavili delo. Sodrug Marica jih je vprašal, ako obžalujejo storjeni korak. Delavci so na to enoglasno sklenili vstrajati v boju. Sedaj je dela povsod veliko. Nekoliko se jih je 2e od* peljalo v Dalmacijo. Ta dan (soboto 9.) so pa delodajalci sklenili na predlog direktorja Peši Singabela, da v torek zapro avoje kamnolome. V soboto, 16 t. m. sta se vršila v Nabrežini dva shoda, eden ob 2, drugi pa ob 5. popoldne. Na shodih so govorili sodrugi Kopa e, Marica in Regent v slovenskem, Toderchini pa v italijanskem jeziku. Sodrugi so sklenili, da zapuste delo pri tistih delodajalcih, ki še niso podpisali tako* zvane Wildijeve tarifne pogodbe. Poleg imenovanih so med tem podpisali še drugi pogodbo n. p. An-dreetti, Verginela i. t. d, Pri vseh teh se bo seveda delalo. Sklep delavcev so provocirali delodajalci. Zakaj sami so (tisti, ki niso podpisali pogodbe) delavcem odpovedali delo. Delavskih knjižic pa niso hoteli vrniti delavcem, marveč šo rekli, da se morda vendarle pobotajo in da delavci lahko pridejo v pondeljek na delo, ako hočejo delati po starem tarifu. To se pravi iz delavcev norce triti in tega delavci ne smejo in niso dovolili. Seveda so delavci sklenili, da gredo po knjižice in po denar. Sodr. Marica jih je v krasnem govoru pozval, naj prej dobro premislijo, kaj sklenejo, da ne bodo potem obžalovali. Toda delavci so že dobro premislili in so storili sklep soglasno. Pa zakaj li ne ? Wildi in Se drugi, ki so sprejeli pogodbo z delavci, so obljubili, da sprejmejo na delo še nekoliko delavcev, najbolj potrebnih. 25 delavcev se je takoj v pondeljek odpeljalo na delo v Milje in ie nekaj v Dalmacijo. Zahteva po delavcih je velika od vseh strani, tako da delavci ne bodo izgubili ničesar, vse pa bodo izgubili delodajalci, ki imajo veliko dela, pa nič delavcev. Delavci so se nasitili tlača-niti in zahtevajo svoje pravice. Volje in moči imajo dovolj v sebi, da si jih izvoujejo. Seveda trosijo nekateri delodajalci različne laži. Zlasti se v tem kaže pravega mojstra gospod Gaharija, bivši podpredsednik (če ni še) Narodno (?) napredne (?) stranke na Goriškem, ki se je v Trstu bahal, kako se iz delavcev norce brije i. t d. Rekel je tudi, da so nalašč obljubili več kakor Wildi, ker ao se bali, da izgube delavce. Izgubili so jih vseno. Večina delodajalcev je slovenska. Ti so naj* večji nasprotniki slovenskega delavstva. Ti so tudi starešinarji nabrežinske občine, in so a tem pokazali, da jim za domačo obrt nič ni mar. Mi pa pravimo: ako ao povišali delavcem mezdo Nemci in Italijani, bi bili storili to lahko tuui drugi. Seveda je tudi med Slovenid nekoliko častnih izjem. In pa sklepu delavcev, da zapusta delo, se je oglasilo še nekaj delodajalcev, ki so se izjavili, da bodo podpisali pogodbo. In kaj naj še povemo. To, da tisti štirje delava, ki so v Nabrežini hoteli ustanoviti N. D. O., sedaj krumirijo. In s tem so pokazali, zakaj so hoteli ustanoviti N. D. O. Delavci, proč ž njo, pa naprej za vaše pravice! Sfavbinskl bo] na Nemškem. Kar se je pripravljalo dolge mesece, ali pravzaprav dolga leta, se sedaj izvršuje. Nemški kapitalisti so sklenili, popolnoma pokoriti delavce, uničiti njihove organizacije in jih na ta način kratkomalo vkovati v suženjske verige. Kako se jim bo to posrečilo in kdo bo imel največ škode od tega poizkusa, je seveda drago vprašanje. Stavbinski delavci so na Nemškem prav dobro organizirani« Ne more se sicer trditi, da bi bila njihova organizacija prva in najmočnejša, vendar pa je taka, da so doaegli delavci ž njo že velike uspehe. Najznamenitejši je ta, da so morali podjetniki sklepati z organizacijo večletne tarifne pogodbe, vsled katerih so bile vsem stavbinskim delavcem zagotovljene pridobitve, ki jih je bila pridobila organizacija. Kdor le količkaj pozna kapitaliste, se ne bo eadilf da so ubogi revčki tarnali* kakor da bi bili obsojeni na pogin in beraško palico. Da niso več gospodarji v svoji hiši, da delavci le komandirajo i njimi i. t. d., se je glasila mila melodija. Naj« energičnejši med njimi so pa dejali« da mora biti tega konec in napovedali so, da mora priti do odločilnega boja, v katerem morajo biti delavci za vse čase premagani. »Dokler ne izključimo stavbin* skih delavcev po vsej Nemčiji« ne bo mira.» Letos se ima uresničiti ta grožnja. Pred nami ie razvija slika pristnega razrednega boja, kjer minevajo vse olepševalne fraze i Na eni atrani kapitalizem, aa drngi delavstvo. Položaj je tako jasen, da se ne da nikako zakrivati. Na čelu organiziranih podjetnikov stoji pruski poslanec Fehliscb, zakrknjen sovražnik organiziranega delavstva. Njegova taktika je osnovana na zvijačnosti in hinavščini. Delavcem se pravi, da podjetniki nočejo odpraviti tarifnih pogodb. A stav* Ijajo se jim taki pogoji, kakršnih ne morejo d:-lavci sprejeti na noben način. Kdor hoče boj za vsako ceno, je navadno tako previden, da zvali dozdevno krivico na nasprotnika. Tako ravnajo tudi nemški podjetniki. Nazadnje je to vseeno. Delavci vedo, zakaj gre, pa naj si izbirajo kap talisti ta ali oni povod za boj. Pri izkoriščevalcih pa bodo izkoriščevalci imeli simpatije, naj gredo nad delavce iz tega ali onega vzroka. Stavbinski podjetniki na Nemškem so hiteli za vsako ceno provocirati boj. Nemara bi jim bilo najljubše, če bi bili mogli nagnati dela?ce v stavko, da bi se bili sami še bolj zdeli kakor nedolžne žrtve. Ker pa to ni šlo tako enostavno, pa n a p a* dajo sami. Izključenje stavbinskih delavcev je sedaj njihovo geslo. Ampak že začetkoma se zdi, da imajo kapitalistični hujskači bolj ostre besede kakor orožje. Napovedovali so, da bo en dan po vsej Nemčiji izprtih 350.000 delavcev. Kapitalistična solidarnost pa ni tako popoln*, kakor so si domišljali petelini. Samo 160.000 stavbinskih delavcev in pomožnih delavcev je doslej izpitih. Voditelji bodo sicer še nadalje pritiskali na podjetnike in zelo verjetno je, da dosežejo še nekaj uspeha. Koliko — to se bo pokazalo. Na vsak način je pa boj že danes obsežen in zelo resen. Značilno je v tej borbi tudi to: «Berliner Tagblatt» poroča, da so se nemški podjetniki že pogajali s češkimi in da so dosegli izjavo popolne solidarnost*. Ce je to resnično, se seveda prav nič ne čudimo. Davno že verna, da so kapitalisti vseh narodov solidarni, kadar gre proti delavstvu. Misleči delavci po tem lahko spoznajo, kako nujno potrebna je mednarodna solidarnost delavcev v boju zoper izkoriščanje. Gela armada brezvestnih agentov že išče stavko* kaze po Avstriji. Nedvomno je, da se prikažejo ti tiči kmalu tudi v naših krajih. Zato je naloga vaeh zaupnikov, da pojasnijo slovenskim stavbinskim delavcem velikanski boj na Nemškem. Povedati je treba delavcem, da gre za čut liovenikega delavskega Imena. Upamo, da med slo venskimi delavci nebo Judežev Iškarjotov. Prišel bo dan, ko bo tudi našemu delavstvu treba solidarnosti drug h proletarcev. Pokažimo torej, da slovenski delavci niso backi, ki bi jih lopovski zapeljivci lahko gonili kakor brezumno čredo po svetu, ampak možje, ki poznajo svojo čast. Politični odsevi. * Poilanika zbornica je v četrtek jela razpravljati o vladni predlogi glede državnega po-aojila. Prvi je govoril poročevalec dr. S tein* w en d er, ki je zavračal trditev, da bi Nemci v Avstriji pUčevali največ davkov. Nato so govorili Mladočeh Hrasky, socialni demokrat Modraček in češki klerikalec Sili n ge r. * , da bo shod in sprevod kar najbolj pomemben. Popoldne se prične ob 2. na istem vrtu velika Ijudaka veselica z mnogimi zabavnimi priredbami. Vstopnina v predprodaji 30 vin., pri blagajni 40 vin. Vstopnice se dobe pri zaupn h možeh in v Konsumnem društvu. Sodrugi in sodruginje! Delavci in delavke! Skrbit*, da bo letošnji prvi maj nadvse slovesen! Domače vesti. — Kako io Bakloajonl delavcem, se je zopet pokazalo pri kranjskem deželnem odboru. Splošna delavska zveza »Vzajemnost* je prosila, da bi ji deželni odbor prepustil gledališče dne 30. aprila, da bi dramatični odsek tam uprizoril Cankarjevo dramo »Jakob Roda*. To bi bila za ljubljanske delavce nekakšna slavnostna predstava na predvečer prvega majnika. V drugih krajih prire-rajo gledališke uprave same na ta večer delavske predstave. Tako n. pr. se bo v Pragi ta dan igralo po vseh gledališčih za delavce tudi v »Narodnem Divadlu*, ki je za Cehe to, kar Burglheater za avstrijske Nemce. In nič se ne bodo ženirali, prirediti tudi alegorijo, ki simbolizira delavsko stremljenje. V Ljubljani to ni mogoče, ker se konča gledališka sezona že z zadnjim marcem. Toda ker se je že toliko govorilo o ljudskih pravicah do umetnosti sploh in do gledališča posebej, je hotela »Vzajemnost* s svojimi močmi storiti, kar bi bilo mogoče, pa je upala, da ji bo deželni odbor vendar dovolil to, kar dovoljuje drugim, namreč prirediti predstavo v gledališču. Toda »Vzajemnost* se je zmotila. Deželni odbor je odklonil njeno prošnjo. Seveda ima vzroke. Za vsako neprijaznost se najdejo vzroki. Ker se podira staro vojaško oskrbovališče, se bodo morale kulise, ki so tam shranjene, prenesti v gledališče. Ia od 1. maja dalje tudi ni gledališki delavcev na razpolago. To bi bilo vse lepo, če ne bi bilo čudno to, da imajo še v nedeljo, 24. t. m. klerikalci lahko gledališče, šest dni pozneje ga pa že socialni demo-kratje ne morejo več imeti. Za predstavo se ne potrebujejo kleti in shrambe; kaj se bodo kulise znosile na oder P Čudno je to všekakor. Da ne bo od 1. maja dalje nč delavcev, je pač brezpomembno, ker bi imela biti predstava 30. aprila. Ampak deželni odbor ima svoje razloge! Gledališča torej ne bo in predstava bo morala biti v areni »Narodnega Doma*. Nič ne c’e. Delavstvo bo prišlo v areno in predstavi bo toliko skromnejša. Praznovalo te bo brez naklonjenosti viso-krga dež Inf ga odbora, do katere imajo menda samo klerikalci pravico. — Ljubljaniki obd. ivet je dovolil 200 kron N. D. O. za nekak vajenški tečaj, To protekejo si bomo zapisali. Sploh je cčitno, da je ljubljanska N. D. O. prava organizacija, na puf. Stanovanje zastonj, podpore zastonj. In ta karikatura po ma-gistratovi milosti hoče biti »delavska* organizacija! ■— 0 poiikuisem uitrupljenju z mišjim strupom v Logatcu se poroča: Sodišču je prišla te dni v roke zelo važna listina, bi bo morda imela na tok te razprave odločilno važnost. Kakšna je njena vsebina in kako je prišla sodišču v roke, je sodnijsVa tajnost Zanimivo je to, da je pisava na dotični listini docela stična pisavi na zunanjem ovoju ominozne pošilja tve in na poštni spremnici Tržaška policija je te dni zaslišala kot osumljenca sina gospe Hamerlitz iz prvega zakona Fran? Hladnika, ki živi v Trstu. Hladnik je izpovedal, da se je oženil proti volji svoje matere in da zaradi tega z materjo ni živel v baš dobrih odnošajih. Da bi bil on izvršil zl. Čin, je z ogorčenjem za-vrnil. Njegovo izpoved je policijski komisar proto-kotiral in ga na to odpustil. Fran Hladnik se je baje nato odpeljal v Logatec. Fran Hladnik je star šele 26 let. — »tajerikl pofllaaeo Ješovnik je v sredo umrl v Velenju. Bil je pristaš liberalne stranke. — Kadar bo aopet del, bodo Ljubljančani naravnost osrečeni, čeprav si v sedanjem času skoro vsi žele lepega vremena. Ampak dežju prepušča ljubljanski magistrat, da škropi ljubljanske ulic*, čim pa ne dežuje, se dvigajo po vsem mostu taki oblaki prahu, da ni mrgoče dihati. — Nesreča sa nesrečo. Janez Kavšek, posest, v Smolenji vasi pri Novem mestu, je umri za pljučnico dne 5. aprila. Pokopati so ga 8. aprila. Drugi dan je šla vdova na njivo, pustivši doma tri otroke v starosti od 1—7 let v nadzorstvu pestunje lOIetne deklice. Miha Kavšek, ki je bil 6 star, je plezal po težki trugi ra pesek, ki je bila prislonjena ob podovo steno. Kar se truga prevrne na dečka in ga ubije. Živel je sicer še nekoliko ur, do zavesti pa ni prišel več. Ko je prišla zvečer dečkova mati domov in izvedela grozno novico je zblaznela. — Zgorela je v Koluderjih pri Mokronogu štiriletna Blanca Dercssi, hči italijanskega oglarja. Na veliko soboto je bila sama v baraki pri odprtem ognjišču, pa se ji je vnelo krilce. Tekla je goreča parkrat okrog barake ter se še bolj vnela. Prepeljati so jo v žensko bolnico v Novo mesto, kjer je umrla. — Radi preobilnega gradiva smo morali ne le nekoliko dopisov, ampak tudi poročila iz državnega zbora in iz odsekov odložiti za prihodnjo številko. Opozarjamo cenjene sodruge, da so te vesti jako važne in jim priporočamo, naj se zanimajo zanje. Zadnje vesti. Državni ibor. Dunaj, 22. aprila. Včeraj se je pričelo drugo čitanje predloge o posojila. Poročevalec Steicweder je priznal, da gre za čisto vojaško posojilo. Kar se tiče zvišanja poštnih pristojbin, pravi, da ni vložil nobenega predloga, ampak je le dejal v proračunskem odseku, da je pošta za 20 milionov pasivna in da bi zvišanje poštnine odvrglo še 20 milionov čistih. Nadalje so še govorili H r a s k y (Mladočeh), Sckdpfer (kršč. soc.) ia Šilinger (češki kleri-kal c). Potem soc.-dem. posl. Seitz: Naj se suče sedanje posojilo, kakor se hoče, vendar se ima ž njim pokriti pr or ačunski'pri-mankljaj. Drugače ne bi imela opozicija v takem slučaju nobenega opravka več; večina bi sama izrekla vladi smrtno obsodbo. Pri nas se drži vlada le vsled šovinizma, kateremu k: že to kot naravno pridobitev, kar je neugodno Cehom. Večinoma je namenoma pomagala zmesti in zastreti vse vprašanje posojila. C9 vlada trdi, da je stavba dre-adnouglhov v Skodini tovarni in r tržaškem Sta-bilimento tehnico privatna stvar, je to slepilo prebivalstva. Stcialni demokratje napovedujejo tej vladi najostrejši boj. Grcf Sternberg je zmerjal Wolfa in je bil zato poklican na red. Fin. minister Bi lin s ki je medlo polemiziral z opozicijo. Dunaj, 22. aprila. Danes se je nadaljevalo drugo čitanje posojila. Stavblnikl boj na Nemškem. Berlin, 22. aprila. Zdi se, da so kapitalistični hujskači že pogoreli. Na zadnji seji združenih podjetniških odborov so voditelji z žalostjo konstatirali, da se veliko število delodajalcev ne ozira na sklep, da se imajo izključili vsi delavci. V stavbinskih središčih ni imel sklep skoraj nobenega uspeha. V vsem magdeburškera okrožju je izmed 7740 organiziranih zidarjev samo 1759 izključenih. V nekaterih mestih n. pr. Dortmundu se splošno dela. Berlin, 22. aprila. V Berlinu menda sploh ne bo izprtja. Zveza stavbnih podjetij za Berlin in okolico ter prizadnte delavske organizacije so apelirale na razsodišče berlinskega obrtnega sodišča, ki je včeraj razsodilo tako: Vsem stav« binskim delavcem se zviša od 13. avgusta 1910. mezda za 3 fenige od ure, od 1. oktobra 1911. pa še za dva feniga. Najbrže sprejmete obe stranki to razsodbo. ^ Zasuti delavci. Birmingham "(Alabama), 22. aprila. Vsled eksplozije v rudokopu Mu'ga je 40 delavcev zasutih. 25 je baje mrtvih. Povodenj v Srbiji. Belgrad, 22. aprila. Po najnovejših poročilih je zahtevala povodenj v Šu-uadiji strašne žrtve. Sodi se, de je ntonllo 200 do 300 ljudi. 120 mrličev je voda vrgla na suho. Pod vodo je Kragujevac (volilni okraj sodruga Kacleroviči) z vso okolico, ki šteje več kakor 20 vasi. Utonila je tudi nešteta Živine. Škoda se še ne more oceniti, presega pa gotovo 10 milionov dinarjev. Mark Tiraitt. Novi J or k, 22. aprila. Glaso-viti humoristični in satirični pisatelj Mark Twain je sinoči umrl. Dopisi. Kamnik. (Ljubesniv načelnik.) O ravnanju uradnikov z občinstvom se je že mnogo pisalo po različnih listih. Naše narodno časopisje Priporočamo našim goapodlnjam pf&vi kavni pridatek t tovarniško žnamko i kavni mlinčeki it žagrebške tovafn§* TvvarnlBkli infcraliS, s »Slov. Narodu* na Salu misli, da je storilo dovolj, te neprenehoma ponavlja: Na slovenska lla slovenske uradoike I To načelo bi bilo jako lepo, Ce bi se le vsi slovenski uradniki tako vedli, kakor je treba. A vfiasi bi človek rajši imel opravka s Kitajcem, nego s takim gospodom, ki ne mara misliti, da mu je vse dovoljeno, če je le liberalec in če glumi narodnjaštvo. Takega ljubeznivega uradnika ima tudi prijazni Kamnik na kolodvoru. To je namreč postajni načelnik pristav Repar, po domače Ižaaec. Znan kot večen prav-dar je povsod nepriljubljen in skoraj vsakemu je najliubSe, če nima opraviti ž njim. Nadut je tako, da odbija vse in čudno je, da mu ravnateljstvo Se ni poiskalo drugega mesta, tembolj ker je dobilo radi njega že poln koš pritožb. A zdi se nam, da padajo te pritožbe res večinoma v koš. Navadno ne dobe ljudje, ki n pritožujejo radi njega, niti odgovora. Ce se pa že kaj preiskuje, se preiskuje jako čudno. Gospod prometni kontrolor pride v Kamnik, Repar mu kaj govoriči, pa — mirna Bosna. Lastnosti ima gospod Repar dosti, ampak vae take, ki niso nikomur vieč. Sirov zna biti, nevoščljiv, neprijazen, nenslužen in domišljav. Zato m pa ne more trditi, da bi bil mojster v svoji atroki in Če človek sliši železničarje, kadar si pripovedujejo o kozlih, ki jih strelja, bi ne verjel, da je to mogoče. A gospod Repsr je menda pozabil, da so bili časi, ko tudi oa ni bil uradnik. Ne vemo, če je sploh mogoče, da se popravi; vsekakor mu svetujemo, naj se potrudi. Zakaj v Kamniku je že marsikdo sit njegove ošabnosti. Mestu, ki ima maogo tujskega prometa, že zaraditega ne more biti vseeno, če komandira na postaji človek, Id odbija s svojim obnašanjem yse ljudi. Naj-IjubSe nam bo, če dosežemo z današnjim dopisom svoj namen in če ne dobimo več povoda, da bi se bavili s tem gospodom. A če ae bo dtugače, se bomo odločno pomenili ž njim. In gospod Repar ve, da je dovolj snovi zato. Kamničan. Društvene vesti. § Krakovsko-trnovsU upravo! odbor Splošne delavske zveze »Vzajemnost* ima redno sejo jutri v nedeljo 24. t m. ob 9. uri dopoldne v društvenih prostorih v Selenburgovi ulici. Člani odbora so opozarjajo na sklep prve letošnje seje, s katerim se nalaga radi neopravičene odsotnosti 20 vin. kazni. Gospodarski pregled. Delavska hranilnica In poioJUnleo na Goriškem pozivlje svoje člane, naj se zglase osebno ali pismeno v pisarni ter naj naznanijo, sli mislijo plačevati svoje obroke osebno a knjižico ali s poštnim čekom, da bo odbor vedel, kako ima urediti atvar. Vsak član naj to stori prej ko mogoče. Hranilnica poslnje vsak dan od 9. do 12. dopoldne in od 3. do 6. popoldne. Odbor. Zidarji in ildarakl delavci, pozori Po Slovenskem, zlasti po Ooriškem in Spodnjem Štajerskem hodijo agentje, ki iščejo zidarjev za Švico. Svarimo jih, naj se nikar ne dajo zapeljati po obljubah po visokih plačah, ki se nikdar ne izpolnijo. Agentje pri svojem lovu na zidarje in zidarske delavce ne povedo, da je v Winterthuru ln okolici stavka, ki traja že nad devet mesecev; delavska solidarnost torej zahteva, da se s takimi agenti povsod, kjer se pojavijo, temeljito obračuna. Vsak sum je takoj naznaniti Strokovnemu tajništvu v Ljubljani ali pa naravnost na naslov: Streikkom-mission der Maurer, Winterthur, Schweiz. Torej ne v bvicol Zaupnike strokovnih in političnih organizacij se naproša, da pouče vse zidarje in zidarske delavce v njihovem okraju. Umetnost in književnost. s Letofeoji majski Uit je dotiskan in se r&zpo« Silja. Kdor ga Se ni naročil, naj se podviza, ker ga bo kmalu zmanjkalo. List je jako lično opremljen in itaa sledečo vsebinoi Oton Župančič: Kovaška. (Pesem) — Praznik. — Mednarodnost — Usmiljenje. — Aforizmi« — E. Vaadervelde: Socializem in alkohol. Domovine, — Dolžnosti socialista. —- Smešaice. —• Delavci in časopisje. — Milijarde. — E. Kristan: Rože, — Sile. — Ivan Cankar: Aforizmi. — Gena listu je le 34 yia. Kdor ga naroči več, dobi popust. s Koooort »FLORIAN", Ljubljana. Ponaredbe kaznjive. Ceno posteljno perje inpnhl 1 kilogram sivega, oskubljenega K 2'—, polt.elega K 2 80, belega K 4'—, prima puhastega K G'—, izredno finegi skub-ljenega K 8'—, sivega puha K 6-—, belega K 10'—, izreJuo fini prsni puh K 12'—, od 5 kg nabr.j franko. Gotove postelje iz gosto tkanega, rdečega, modrega, rmenega ali belega inleta (blaga nanking), 1 pernica 180 cm dolga in 116 cm široko ter 2 blazini, 80 cm dolgi in 58 ca» široki, dovolj napoljene z novim, očiščenim puhastim, trpežnim, sivim perjem 16 K, s polpuhom K 20'-, s puhom K 24'—. Pernica sama 12 K, K 14'—, K 16'—, blazinice K 3'—, K 3-B0, K 4’—. Pernice 180 cm dolge in 140 cm široke, K 15, 18, 20. Blazinice, 90 cm dolge in 70 cm široke ali 80 cm dolge in 80 cm široke, K 4'50, 5'—, 5-50. Spodnje pernice iz gradla, 180 cm dolge in 118 cm široke, K 13-—, 15'—, pošlje po povzetju, zavoj zastonj od K 10'— naprej franko 62—17 Maks Berger, Deschenltz St. 678, Bohmervrald. Cenik o matracah, odejah, prevlečkih in vse drugemumu blagu za postelje zastonj in franko. če ne dopade, se zameni ali denar nazaj. Častiti gospod Gabrijel Plccoll lekarnar v Ljubljani. Vašo tinkturo za želodec sem že vso z velikim uspehom porabil, katero iz srca priporočam v veliko korist vsaki družini ter se Vam iskreno zahvaljujem in prosim, blagovolite mi poslati še 24 stekleničic Vaše tinkture za želodec. Z odličnim spoštovanjem Josip Sterle poaaotalk Ih promlranl medvedji loveo v Koritnicah, poita Knežak pri tl. Patru na Kraau. 52—43 n i;* lil ih 1:1 i: i ) i lil i; i m i i Kavarna ,Unlon6( v Trstn ulica Oaserma in Torre Blanoa se priporoča. lil II I. I til II i I II i I C| lil l l Brača Wortnann, StfaK pri 3iety. Uljudno naznanjam svojin cenjenim odjemalcem zgorajšnje tvrdke, na) se ne dajo Motiti vsled nekega oglasila slično glasečo se firme,, ker sen še vedno edini zastopnik bratov Vortmann v Sušakn. Z odličnim spoštovanjem 8-8 Franjo Remic LJUBLJANA, Sodnjska ulica it. 4. Ustanovljena 1847. Ustanovljena 1847 tovarna pohištva J. J. Naglas Turjaški «ro it. 7 u LJUBLJANA n ^Turjaški trg it. 7 Najve£|a saloga poliiitva sa spalne ln jedilno sobe, salone in gosposke sobe. Preproge, sastorji, modroe! na imeti, Umnati modrooi, otroikl yo«ttkl 1.1. d. Najni*)« oene. KaJeoUOnttJte blago. Kmečko‘delavska gospodarska zadruga Dobravlje •• M pošta sv. Križ, Goriško •• •# Dobravlje priporoča svojo begate zalogo izborni! vin. V Ljubljani Ima zalogo v Vodmatn „prl Mraku". Po cenah le vprašati v prodajalni »Konsumnega društva za Ljubljano in okolico", Vodnat, Bohoričeva nllca. lidnjstell ia odgovora! vodnik f vin l||l|, Tiski Iv. Plr. v Krunjn.