Leto VII. — Štev. 33 CENA 16 DIN Lastnik In izdajatelj: Okrajni odbor Socialistične zveze delovnih ljudi Krško — Izhaja vsako soboto — Urejuje uredniški odbor — Odgovorni urednik Tone Go.šnik — Naslov uredništva in uprave: Posavski tednik Vid em-Krško 1 — Telefon uredništva in u prave Krško 17 — Tekoči račun pri Narodni banki, podružnica Krško št. 615-T-145 — Letna naročnin? 400 din, poletna 200 din, četrtletna 100 din — Tiska Mariborska tiskarna v Mariboru KRŠKO, 21. avgusta 1954 a .knjižnica 7 dni po s?e!u Delavski svet rudnika Senovo ncr\-n>r\ TnrtDrvocLnr rvRT? ATVTR- «*. «. i»_ _j_ _j_^ jg» m te zasedal USODO EVROPSKE OBRAMB NE SKUPNOSTI bodo te dni zapečatili v Bruslju, pravijo diplomatski in politični opazovalci po svetu. Kaže, da bo v resnici tako. Zunanji ministri šestih članic te bodoče obrambne skupnosti (Francije, Zahodne Nemčije, Italije, Belgije, Nizozemske in Luksemburga) bodo na konferenci, ki se je pričela v četrtek, odločali o tem, ali naj določbe medsebojne pogodbe spremene tako, kakor je zahteval francoski premier Mendes.France, ali naj ostane pri starem. Vsekakor ni samo naključje, da je francoski vladni predsednik zahteval spremembe nekaterih členov pogodbe. Ze tedaj, ko je sprejel krmilo v svoje roke, je kot eno od najpomembnejših nalog postavil tudi ureditev vprašanja EOS. Francoski parlament je že dolge mesece razdeljen na približno enako močni stranki. En del se bori za vstop v to skupnost, drugi pa mu nasprotuje. Mendes-Franceu ni torej preostalo nič drugega, kakor da ubere srednjo pot; Francija naj se pridruži tej organizaciji, izposluje pa naj si nekak izjemem položaj v nekaterih vprašanjih. Za sedaj še ni znano, kaj vse je francoski premier zahteval in v čem namerava popustiti. Ena od glavnih zahtev je vsekakor ta, da naj bi Franciia z delom čet, Id jih bo vključila v skupno evropsko armado, ob določenih pogojih razpolagala po svoje, ker je še vedno »kolonialna sila«. Francoske čete so ob nemirih na kolonialnem ozemlju pač še potrebne za »vzdrževanje miru«. Prav tako zahteva posebna jamstva glede Nemčije, na katero jo iz prve in druge svetovne vojne vežejo kaj žalostni spomini Se preden se je konferenca pričela, so članice EOS v grobem že pojasnile svoje stališče. Države Beneluksa (Belgija, Nizozemska, Luksemburg) menij|0, da mora EOS obdržati svoj nadnacionalni pomen z obveznostmi, ki jih ne sme nihče kršiti. Na ta način odklanjajo nekatere skrajne zahteve Pariza. Obenem izjavljajo, da so pripravljene sprejet; nekatere francoske predloge, ki se ne kosajo s tem načelom. Italija zahteva. nai vse članice spoštujejo dosedanje besed,i’o pogodbe. Zahodna Nemčija iz previdnosti molči sodijo pa da se bo njen kancler Adenauer, k; je hkrati tudi zunenii minister, pridružil mneniu večine. Belgijski zunanji minister Spaak bo skušal nastopiti kot pomirjevalec mod Parizom in Bonnom. Posebnega odposlanca je posla! tud; ameriški zunanji minister Dulles, da bi zadevo izgladil. Po uradnih izjavah britanskega zunanjega ministrstva sodeč tudi v Londonu podpirajo kompromisno rešitev. Pri tem posebno poudarjajo, da je treba računati na razcepljenost sil v francoskem parlamentu. Če namreč članice EOS ne bodo sprejele nekaterih francoskih zahtev, 1e izključno, da bi Mendes.France kdai koli uspel prodreti s pogodbo pred fran coskimj poslanci. Bilo pa bi usodno za EOS. pa tud,; za Francijo, če bi moral odstopiti človek, ki je z uspehom zaključil indokitajsko tragedijo in tudi sicer požel uspehe v vprašanjih, zaradi katerih so še pred nedavnim druga za drugo padale francoske vlade. Svetovni tisk posveča precej prostora tudi OBISKU LABURISTIČNE PARLAMENTARNE DELEGACIJE Kitajski. Na svoji poti na dalini Vzhod se je delegacija ustavila tudi v Moskvi kjer jo je osebno počastil sam predsednik sovjetske vlade Ma-lenkov in se menil z njenimi člani o tekočih mednarodnih vprašanjih. Svečepesa spre lema in posvetovanj so bili del cini še v večji meri v Pekingu. Domneve, da so laburisti odšli pravzaprav kot. neka prednja straža sedanje konservativne vlade, so dokaj verjetne. Churchillu se ni posrečilo, da h; pridobil Američane za sestanek »štirih vtikih«. zato je navezal posredne stike preko laburistov, s« katerimi se sovjetska pred-(Nadaljevanje na 2. strani) Te dni je bilo redno zasedanje delavskega sveta v rudniku Senovo. Poleg tekočih stvari je bilo sprejetih tudi nekaj zelo koristnih sklepov, ki dokazujejo, da je delavsko upravljanje na Senovem v zdravih, čvrstih rokah, ki so poleg napornega rudarskega dela vajene tudi vodstva podjetja. Zasedanje delavskega sveta je odprl predsednik tov Tacer, nakar je poročal o delu upravnega odbora podjetja predsednik tov. France Fabijan. Iz poročila so se člani delavskega sveta spoznali z delom upravnega odbora v času med dvema zasedanjima ter ugotovili, da je upravni odbor z direktorjem pravilno usmerjal delovanje celotnega podjetja ter v redu izvrševal postavljene naloge V zadnjih mesecih se je znatno poboljšala storilnost in dvignila proizvodnja, kar je nedvomno zasluga celotnega delovnega kolektiva. Iz linančnega poročila je bilo razvidno, da je V tem razdobju podjetje dobro gospodarilo. Tudi v pogledu olepšanja Senovega je v tem kratkem času marsikaj storjenega. V zadnjih dneh je prečiščeno in prebeljeno že večje število stanovanjskih hiš, kar daje temu rudarskemu kraju precej drugačno sliko. Čiščenje in beljenie hiš se nadaljuje. Sedaj so na vrsti stanovanjske hiše v delavski koloniji, nato pa pride vrsta tudi na popravljanje hiš v tako imenovani »stari koloniji«. ZA UBLAŽITEV STANOVANJSKE STISKE IN UREDITEV OBSTOJEČIH STANOVANJ Predsednik upravnega odbora je nato dal več predlogov, ki jih je prej že osvojil upravni odbor, a zahtevajo dokončne potrditve delavskega sveta. Predvsem je bil govor, da se občutna stanovanj- ska stiska na Senovem omili s j trebo po zopetni graditvi so tem, da se zgradi primerna sta- ■ predvsem sprožili domači planin-novanjska hiša za rudarje. Po ci. Da bi senovški rudarji konč-predlogu upravnega odbora naj no le dobili svoj dom na Bohor-bj bila to dev e {stanovanjska hiša ju, kjer bi se po trudapoinem za rudarske družine, ki naj bi delu naužili svežega planinskega bila zgrajena že v prihodnjem zraka, je upravni odbor predlo-letu. Poslopje bi bilo nasprott žil sklep o njegovi izgraditvi, sedanjemu poštnemu uradu. Prav Dom bi postal trajna last rud-tako je predloženo, da podjetje niškega kolektiva, namenjen za pomaga domačemu gasilskemu oddih, a obenem bi spet poživil društvu pri dograditvi njihovega idejo planinstva med rudarji in doma, tako da bi nad že zgraje- ostalimi delovnimi ljudmi, no garažo dozidali stanovanjsko Predlog upravnega odbora je nadstropje. Tudi v tem primeru bil soglasno sprejet ter s tem bi rudnik pridobil stanovanje za zagotovljen začetek pripravljal-svoje delavstvo, saj hi tako do- nih del, po možnosti že v bili stanovanje dve delavski dru- letošnjem letu, a o letu 1955 žini. Pri glasovanju se je pokaza- naj bi bil dograjen, la enotnost članov delavskega sveta, saj ni bilo člana, ki se ne bi strinjal s temi predlogi. Na prošnjo nekaterih rudarjev iz stare kolonije je sklenjeno, da (Nadaljevanje na 2. strani) DOBRO GOSPODARJENJE JE OSNOVNA SKRB DELAVSKEGA SVETA M o.uic „ Tudi o ostalih problemih v se prične s prezidavo stanovanj, podjetju so se pomenili člani araienih po starem načinu tako, delavskega sveta. Zlasti je bit da bodo iz velikih sob dobili "" ----1---" manjše, toda primerne stanovanjske prostore. Tudi glede olepšanja tega dela Senovega je bilo sklenjeno, da se odstranijo razpadajoče drvarnice ter da se namesto njih postavijo nove, ki bodo odgovarjale potrebam stanovalcev. Okrog stanovanjskih hiš pa bo podjetje navozilo pesek. ZELENI BOHOR BO DOBIL PLANINSKI DOM Direktor podjetja Ivan Cvikl je v imenu upravnega odbora izrekel pohvalen predlog, ki naj bi dokončno rešil vprašanje zgraditve doma na Bohorju. Naši Rt* darji in njihove družine, pa tudi ostali Senovčani že od osvoboditve pogrešajo na Bohorju planinsko postojanko, ki bi nadomestila v času okupacije požgano lovsko planinsko kočo. Po- , Celje — v ozadju Ostrožno, kjer bo 19. septembra veliko slavje ; ŠTAJERSKA v BORBI. Udeležimo se te največje letošnje manifestacije naše politične enotnosti prijavite se takoj svojemu občinskemu štabu za Ostrožno! Pohitimo s prijavami m Ostrožno! Ameriškemu pisatelju L Adamiču so odkrili spominsko ploščo V nedeljo dopoldne so v okviru izseljenskega tedna odkrili spominsko ploščo ameriškemu pisatelju slovenskega rodu Louisu Adamiču na njegovi rojstni hiši v Blatu pn Grosupljem. Ob tej priložnosti se je poklonilo spominu velikega sina naše dežele več tisoč ljudi, med katerimi so bili tudi naši rojaki izseljenci iz Amerike Francke Holandije, Belgije in Nemčije ter številni predstavniki oblasti, političnih organizacij in javni delavci. V imenu podružnice izseljen- ske matice Grosuplje je Prisotne pozdrav. 1 prof. Lučovn-k, Tone Seliškar pa je govoril o liku pokojnega Adamiča in bogatem prispevku ki ga je le-ta dal domovini in delovnemu ljudstvu sploh s svojim književnim in javnim delom v Ameriki. , Rojak Aleš Frenk ki živi v zbiranje prispevkov, da bi lahko v naslednjem letu Louisu Adamiču postavil- dostojen spomenik. . Po kulturnem sporedu je pisatelj Tone Seliškar v imenu Slovenske izseljenske matice odkril spominsko ploščo Louisu Adamiču na njegovi rojstni hiši Le štiri tedne imamo še do veličastne proslave na Ostrožnem. Na prvi pogled je rok še kar dolg, toda naloge ki stojijo pred nami, so velike, če ne bomo pohiteli s pripravami, bo kljub odložitvi proslave na 19. september premalo časa. Po sedanjem stanju priprav v okraju sodec gre v prvi vrsu za to, da občinski štabi čimprej zaključijo s prijavami. V nekaterih občinah bodo to nalogo kmalu opravili, v drugih pa z delom skorajda še niso pričeli. Za Ostrožno se je do sedaj prijavilo največ ljudi v občinah Brežice, Senovo, Dobova, Sevnica, Pišece, Studence, Bučka itd. V Brežicah se je prijavilo že 1150 ljudi (z oficirji JLA), na Senovem 960, Dobovi 450, na Studencu 170 itd. Vse kaže da bodo na Bučki, Studencu, Velikem Trnu, pa tudi v drugih krajih prvotne obveze presegli. Na Bizeljskem, v Bistrici in Pišecah pa je zanimanje med ljudstvom tako veliko, ds se resno postavlja vprašanje, če bomo lahko zagotovili Po dosedanjih poročilih je razvidno, da le še v občinah Raka, Cerklje, Zabukovje, Velika Dolina do sedaj niso prav resno prijeli za delo. Ali odlašajo to nalogo na poznejše dni, ali pa med samim aktivom ni pravega zanimanja, še ni jasno. Da pa je med ljudstvom za Ostrožno veliko zanimanje, se vidi v vseh drugih občinah. Tudi v Blanci, Krškem in Leskovcu še ne gre kakor bi bilo treba. Ne kaže čakati in se zanašati na zadnje dn , Potem ko bodo zbrane vse prijave, bo šele možno razporediti razpoložljiva prometna sredstva, določiti vodje skupin, se dogovoriti za čas odhoda itd. Zato je važno, da organizatorji pri zbiranju priprav vprašajo tudi, kdaj želijo prijavljene! odpotovati. Mnogo je takih, ki bi želeli na pot že v soboto zjutraj, drugi zopet popoldne, nekateri pa bodo šli od doma lahko šele v nedeljo zjutraj. Ce bo na razpolago dovolj časa — potem ko bodo že zbrane vse prijave — se bodo te želje lahko tudi v kovja, Boštanja itd. do sedaj še niso poslali Okrajnemu štabu poimenskega seznama borcev, aktivistov, internirancev itd. Vse te podatke nujno potrebuje Glavni štab za proslavo na Ostrožnem, da bi lahko vse borce, aktiviste itd. pismeno povabil na zborno mesto, kjer se bodo posamezne enote fernv-rale in potem odšle na Ostrožno. Pr— v«.. -J-BS-at, Žaba* Beseda našim kmetom Današnji čas zahteva, da Poleg vseh, v stoletjih pridobljenih praktičnih izkušenj in tradicij, ki jih ima naš kmet v obdelovanju zemlje in sploh v celotni kmetijski proizvodnji, spozna tudi osnovna znanstvena dognanja, katerih je iz dneva v dan vedno več. Vse znanstvene ugotovitve, ki jih je KO J aK Aies — ’ * , sivene ugumvii vr, ki ■»- Clevelandu, je v imenu ameri- j pr?ksa v celoti potrdila, služijo ških izseljencev zagotovil, da j edino temu namenu, da se kme-bodo še nadalje poglabljali pri- ( ska proizvodnja poveča, "*■— 1 ceni in poenostavi. srčne vezi med staro in novo domovino ter povedli akcijo za „Bohor žari, Bihar somi...1 Deset let je mimo, odkar so partizani Kozjanskega odreda zavzeti utrjeno nemško postojanko na Planini. To obletnico so prebivalci Planine, kozjanski borci, ljudstvo krškega in drugih okrajev preteklo nedeljo svečano proslavili. Na slavnostni seji so bili poleg odbornikov občinskega ljudskega odbora tudi dr Jože Brilej, stalni predstavnik Jugoslavije v OZN s soprogo Franc Simonič. sekretar okr. komiteja ZKS Celje, ljudski poslanec Mi-ca Marinko-Šlandrova. ljudski poslanec Helena Borovšak in drugi. Na seji sc sprejeli za častne občane občine Planina tovariše: Sergeja Kraigherja, Petra Baloha in Ivana Luskarja Na gradu se je zbralo okrog 500 ljudi k mitingu, kjer je govoril domačin stari partizan Ivan Doberšen. Več zaslužnih borcev je prejelo odlikovanja K deseti obletnici Planine je zbranim čestital tov. Simonič in jih spomnil na čase iz NOB. Tudi dr Jože Brilej, ki se je vrnil z mednarodne konference iz Ženeve je fc-i toplo pozdravljen na govorniškem odru Poudaril je še posebej, kako velik je naš ugled ir položaj v svetu, kar potrjujejo tudi prijateljstva, ki jih sklepanj z drugimi državami. da bi učvrstili svetovni mir. Planina se bc spominjala pomembnih dogodkov v borb; za svobodo z občinskim praznikom, ki bo poslej vsako leto 17. avgusta. Partizanskp misel in himna kozjanskega -dreda »Bohor šumi...« pa bosta vodili in_ bodrili še napre vse naše pošto n-ljudi, še posebej pa naše Koz jance. drugimi besedami rečeno: kdor hoče bitj kos naglemu razvoju tehnike in znanosti, se mora nujno in nenehno posluževati kmetijskih strokovnih knjig. Včasih sta kmetu zadostovala plug in kosa, današnji čas pa zahteva poleg tega še strokovno znanje. Brez tega bo nemogoče dvigniti kmetijsko proizvodnjo na ono raven, ki jo zahteva vsak dan večja in močnejša konkurenčna borba na domačih in tujih tržiščih. Sezonski značaj dela .v kmetijstvu ne dovoljuje, da bi. se lahko med poletjem poglabljali v knjige, saj je tedaj vsepovsod od zore do mraka delo. Zato bo treba pozimj izkoristiti^ vsako uro prostega časa za učenje in se »oborožiti« z znanjem. Le na ta način bo mogoče mnogo laže in uspešneje gospodariti v prihodnjem letu. Vendar pa se mi zdi napačno, da bi tudi takrat, ko ste naj. bolj preobložen] z delom. ne bili tesno povezani s kmetijskimi strokovnjaki. Prav v tem času, ko je dela največ, imate tudi največ težav in vprašanj. Pripravljeni smo vam vedno in povsod nuditi nasvete, pojasnila in vso pomoč. Žal dostikrat ne vemo. kaj vas najbolj teži in kje ste pomoči najbolj potrebni. Zato smatram, da bi to posredno vlogo najbolje opravil naš »POSAVSKI TEDNIK«. Prostor, ki je bil do sedaj kmetijstvu bolj skopo odmerjen v tem 'istu. bo povečan, če se bo pokazala za to potreba. Vsi, kj ste neposredno vključeni v kmetijsko proizvodnjo. Zadnji teden pred pros.avo bomo imeli precej dela tudi z organizacijo lokalnih in organizacijo sprejemov patrulj Kozjanskega odreda, ki se bo formirala v Sromljah 11. septembra ob 7. uri zjutraj in krenila ob 9. uri proti Pišecam. Čez naš okraj bo šla tudi močna .. —.. patrulja XIV. divizije, ki se b° najbolje poznate vse nj - predvidoma zadržala v občini čilnosti in posebnosti, prav - R, , • h So+!i in Senovem ko pa tudi vse težave in po- — - - .. . avc. (Pohod patrulj Kozjanskega od- manjkljlvosti te reda in XIV. divizije bomo s Zato bi morali postati predvsem točnim datumom in uro objavili vi tisti pobudniki, ki nakazu- pozneje) Omenimo še, da prijete potrebo, kaj naj se piše za j pravljajo v vseh večjih, med kmetijstvo. Ce boste to storili,: NQB pomembneiših krajih ra potem bodo te vrstice dosegle ^ Kozjanski odr.-.d in XIV divi-svoj namen. j zij0 mitinge. Sodelovale bodo Ne bomo vam postavljali; patrulje in domače prebivalstvo vprašanj, kaj odgovorite, ker; (šole KUD itd.) vemo, da ima vsakdo izmed vas j Poieg navedenih stvari k, jih že pripravljen odgovor. Želimo j moramo v pripravah nujno upo-poudarit, samo to, da nam čim- j števati, ostane pred orgamza-prej sporočite, kako ste zado- c jami Zveze borcev. Socian-vnllni t dosedanjim načinom : stične zvezo z asti Pa pred Ob-Sanja MogoŽHmo bili pre-! tinskimi štabi še vrsta drugih več načelni, morda preozki? ; nmog. ki jih bomo morah oora-Mogoče naj bi vam odgovarjali viti pred odhodom na Ostrožno, vaša vprašanja in vam hitra- j Zato^ pohitimo — 19 septemb tj svetovali? Skratka, radi bi vedeli za mnenje bralcev o naših dosedanjih člankih in slišali vaše predloge za bodoče. Kmetje, vi najbolj občutite nežnost in surovost narave. In prav zato, ker se pri vašem delu stalno srečujete z TUDI VINO-SADTB BREŽICE NE SPI Bivše graščinske hleve na Ce-,5,™ dr-istj bratov Milavcev v Brežicah . neštetimi keurejuje podjetje Vmo-Sadje naravnimi silami, naletite često i Brežice v svoje upravne pro- razumemo in sem prepričan, da zbormco za okra: Krško oskr-se boste vsi. ki želite z manjšim ! bet, novo restavracijo, k, bi trudom doseči večji učinek. | ^ za mesto velika nrvtoto-čimprej oglasili s predlogi in j mnenji v uredništvu »Posav- j . skesa tednika« (Kmetijski raz- | Vrt »-(.it gledi). Vašj predlogi nam bodo! 7a čas od 21. do 28. avgusta: služili kot dragocen pripomoček j Ta teden b0 povečini jasno in uri našem bodočem delu in jih } ?ez dan tonlo ooV«o vreme, bomo tudi objavljali. , med 26. in 27. avgustom pa krat- Ing. Franc Prijatelj kotrajno poslabšanje. KULTURNI PREGLE Srečko Staut: Ljudska gledališča na Bavarskem Novi odloki Okrajnega ljudskega odbora (Nadaljevanje) V nadaljnjem opisovanju vtisov o bavarskih ljudskih gleda, listih naj takoj ppvem, da sem bil prve predstave silno radoveden predvsem zato, ker bom končno spoznal umetniško vrednost tamkajšnjih ljudskih gledališč. Lepak je najavljal predstave kar za dva meseca naprej in je po obliki in vsebini spominjal na kmematografske lepake, ki objavljajo samo dela, ne povedo pa, kakšne osebe in značaji nastopajo v posameznem delu. (Tudi mali lepaki, ki smo jih dobili z vstopnico vred so bili taki.) Spoznal pa sem iz objavljenega sporeda, da gledališče ne daje težjih, klasičnih dramskih del, temveč da obstoji njegov repertoar pretežno iz lažjih del iz kmečkega življenja, toda brez posebne literarne vrednosti. In vendar je bila dvorana polno zasedana, dejstvo, ki me je 'spomnilo na naše predstave, k; so pravtako kot na Bavarskem vedno odlično obiskane, kadar dajemo kaj lahkega, zgolj za zabavo in razvedrilo; igramo pa tako rekoč praznim stolom, kadar naštudiramo delo, ki naj po svoji vsebini in problemtaiki vzgojno vpliva na našega delovnega in podeželskega človeka. Delavski svet rudnika Senovo je zasedal (Nadaljevanje s 1. strani) govor o štednji materiala, predvsem lesa, ki tako občutno bremeni slroške podjetja. Člani so dajali koristne predloge'v pogledu slednje, o dvigu proizvodnje. Glavni inženir Tone Koželj pa je seznani/ delavski svet z nekimi značilnostmi in elementi, ki so znani iz predloga za družbeni plan leta 1955, tako da so člani delavskega sveta dobili tudi v tem pogledu približno perspektivo za bodoče leto. Govorili so še o množični udeležbi zaključka proslav »Štajerska v borbi«, kjer bo podjetje dalo z udeležbo svojega kolektiva znaten delež V okviru celotnega okraja. Za Ostrožno se že prijavljajo po vseh rudniških obratih ier se obeta res množična udeležba. Kakor vsa dosedanja zaseda' n ja delavskega sveta na rudniku Senovo, je tudi tokrat pokazalo, da sc posamezni člani kot delavski svet o celoti vse bolj zavedajo odgovornosti in vloge delavskega samoupravljanja. Zasedanja delavskega sveta -o živa, člani rudarji iz jame, delavci iz obratov vse pogosteje posegajo v diskusijo predlagajo to in ono. Njihovi predlogi so plod zrelega razmišljanja in skrbi, da se v podjetju dobro gospodari. . Nedavno osvojeni sklepi na zasedanju pa potrjujejo, da organi delavskega samoupravljanja na Senovem pametno gospodarijo. K. B. Med kratkimi odmor, nas je razveseljevala godba na pihala s poskočnimi koračnicami, da so se lesene stene dvorane kar tresle. Tamkajšnja publika je v tem podobna naši: tudi naši ljudje s; želijo med odmori godbe. Gledališče razpolaga z dobri, mi igrald-amaterji. Vsi nastopajoči so svoje vloge prav dobro rešili. Po končani predstavi je množica gledalcev zapustila dvorano razigrana in nasmejana, v meni Pa je zapustila spoznanje, da je poslanstvo tamkajšnjih ljudskih gledališč v glavnem v tem, da nudijo ljudem prijetno razvedrilo, pozabljajo pa pri tem na kultumo-vzgojno misijo gledališča. Kmalu za tem se mi je nudila priložnost, da sem si ogledal predstavo še enega ljudskega gledališča, ki pa se razlikuje po svoji organizaciji. Imenuje sc Okrožno ljudsko gledališče (Chiemgauer Volks-theater). Svoj sedež ima v mestu Traunstein, prireja pa predstave po vsem okrožju Chiem (ime izhaja od Chiemskega jezera). Gledališče vodi direktor, ki je obenem upravnik, umetniški vodja in igralec. Gledališče razpolaga z lastnim manjšim avtobusom, ki služi za prevoz igralcev. Gostovali so v lepem letoviškem trgu Teisendorf z veseloigro s petjem i'Ros eri v. W6r-thersee« (Rozika z Vrbskega jezera). Napisal jo je Hannes Bauer ljudem v zabavo in raz. vedrilo. Tokrat sem dobil z vstopnico še okusen program, ki je stal 10 pfenigov. Podoben je našim Trst, 20. avg. (Tanjug). Danes bodo predstavniki anglo-ameriške vojaške uprave in jugoslovanske gospodarske delegacije nadaljevali pogajanja o razširitvi gospodarskih stikov med cono A STO in Jugoslavijo. Pogajanja so sc pričela že 26. julija, pa so jih 6. avgusta gledališkim listom. Razlikuje se v tem, da prevladujejo v njem reklame raznih podjetij, za vsakokratno predstavo pa se vloži vanj še poseben letak z označbo dela in nastopajočih oseb. predstava je bila v dvorani gostilne »Zur alten Post«, in sicer pari pogrnjenih mizah. Med predstavo smo pridno pili okusno bavarsko pivo in kadili za naš okus slabe, za naš žep pa. drage nemške cigarete. Igrali so dobro, p>eli pa slabo ob spremljevanju citer. Scena me ni mogla prepričati, da se dejanje odigrava na Vrbskem jezeru, jezera namreč ni bilo nikjer videti. Imel sem vtis, da gledam prizore pred kmečko gostilno hribovske vasi. Ta vtis je še posebno podčrtal kravji zvonec, ki je oznanjal pričetek predstave in nadaljnjih dejanj. Po silnem aplavzu, k, je sledil po vsakem dejanju, sem prišel do spoznanja, da je umetniški okus tamkajšnje publike silno pomanjkljiv. Ob primerjavi dejavnost; naših podeželskih odrov z dejavnostjo bavarskih ljudskih gle. dališč moram ugotoviti, da velja naše prizadevanje smotru, približati se čimbolj resnični gledališki umetnosti, z njo vzgajati in kulturno dvigati našega delovnega in podeželskega človeka, medtem ko je usmerjeno delo tamkajšnjih gledališč k zabavi in razvedrilu. Verjetno iz materialnih ozirov. To spoznanje pa naj nam bo dragocen napotek za naše nadaljnje gledališko delo na podeželju. na zahtevo anglo-amcrlške vojaške uprave preložili. Njeni predstavniki so tedaj dejali, da morajo podrobneje proučiti jugoslovanski predlog, po katerem naj bi medsebojna blagovna zamenjava znašala letno 12 milijard lir. Dosedanja blagovna zamenja- Na XVII. redni seji, ki je bila 12. avgusta, je okrajni ljudski odbor razpravljal o realizaciji družbenega plana za prvo pol-ietje 1854 — o čemer smo že poročali — ter sprejel več Pomembnih odlokov. Dosedanji odlok o okrajnih taksah in prometnem davku se je spremenil tako, da se na ta način zbrana sredstva ne delijo več med okrajnim ljudskim odborom In občinami 30:70, temveč pripadajo občinam v celoti. Spremenjen in dopolnjen je bil odlok o ustanovitvi stanovanjskih skupnosti ter o volitvah hišnih svetov in svetov stanov, skupnosti na področju okraja. Po starem odloku so volili hišne svete stanovalci hiš, medtem ko jih sedaj volijo uživalci stanovanj. Podaljšan je rok, do katerega je treba izvoliti hišne svete in svete stanov, skupnosti: pri prvih do 30. avgusta, pri drugih pa do 15. septembra. Sveti stanov, skupnosti morajo prevzeti upravo nad vsemi stanov, hišami do konca septembra. V šolskem okolišu Boštanj so všolan; med drugim tudi zaselki Podzavrh. Jablanca, Brezovec, Sončnik, Pekel, Nova gora, Novo Dobje, Staro Dobje, Vito-vec. Gornji kremen, Zavine, Osredek itd. Vsi ti zaselki so na hribovskem terenu med Mirnsko dolino, Šentjanžem in Šoštanjem. Solsk; otroci iz teh krajev so oddaljeni od šole povprečno dve do dve in px>! ure hoda. Ker je to izrazit hribovit teren, je povsem razumljivo, da otroci na slabem terenu, posebno pa pozimi v slabem vremenu, ne morejo obiskovati pouka v Boštanju. Zarad; prevelikih va je obsegala kake px>l milijarde lir, vendar n; mogla kri. tj vseh potreb m možnosti ene in druge stranke. Njen razvoj so na razne načine omogočali, saj je bila strnjena v ozke okvire malega obmejnega prometa ter uvoznih in izvoznih dovoljenj, ki jih je izdajala m zavračala anglo-ameriška vojaška uprava po nasvetu rimskih uradnikov v njej. Kriteriji za izdajanje dovoljenj pa so bili nemogoči. Tako na primer niso dobila uvoznih dovoljenj niti dna tržaška podjetja, Iti so sklenila z našimi piodjetji trgovinsko px>g,odbo na nedavnem tržaškem velesejmu v okviru sejmskega kontingenta, ki ga je odobrila sama zavezniška uprava! Razen tega se je zgodilo, da so dobile uvozna dovoljenja osebe, ki nimajo z jugoslovanskimi podjetji ndkake pogodbe; le-ta pa so dovoljenja prodala zainteresiranim strankam za ceno. ki je 5 do 10 odst. večja od nominalne vrednosti i uvoženega blaga Na seji je bil sprejet tudi odlok o kategorizaciji stanovanj in odlok o stanovanjski tarifi. Vsa stanovanja v okraju so razdeljena v 7 kategorij po točkovnem sistemu od 65 točk navzdol. (O izračunavanju najemnine bom0 Se pisali.) Nadalje je bil sprejet odlok o najvišji tarifi za dimnikarske storitve na področju okraja, odlok o zaključnem računu okr. Zavoda za socialno zavarovanje za leto 1953 in sklep o spremembi in dopolnitvah odločbe o sistematizaciji delovnih mest v okrajni upravi za gozdarstvo. Vloge podjetij »Prevoz« Brežice. rudnika Senovo, gostinskega podjetja Sevnica in tovarne roto papirja, da bi jim 01.0 izdal garancijska pisma za najetje investicijskega posojila, so bile ugodno rešene. Za tajnika Okrajne trgovinske zbornice je bil na seji imenovan Jože Toplak, sa direktorja grosističnega podjetja »Krka« Brežice Vinko Vučajnk, za ravnatelji Mestne hranilnice Videm-Krško pa tov. Križmanova. upravičenih izostankov slabo napredujejo in končujejo svojo osemletno šolsko obveznost, v najboljšem primeru v tretjem ali četrtem razredu osnovne šole in to s povprečnim zadostnim ali dobrim uspehom. V teh zaselkih je skupno 34 otrok, kj jim je v resnici onemogočeno osemletno redno šolanje, predpisano z zakonom. Vprašanje je za prebivalce omenjenih krajev zelo pereče, zato bo moral Svet za prosveto in kulturo pri Okr. LO v Krškem čimprej rešiti ta problem. Vemo, da šole ne moremo sezidat,- v enem letu, pač pa bi bilo nujno že s pričetkom šolskega leta 1954'55 odpreti v Pod-zavrhu zasilno šolo za otroke od prvega do četrtega razreda. O tem vprašanju je razpravljal na eni izmed svojih sej občinski ljudski odbor, ki je določil za to primeren prostor, za sedaj v privatni hiši. Medtem pa bo treba pripraviti vse potrebno za zidavo nove šole. H. F. Ameriško-kuomintanška provokacija v provinci Čekjung Peking, 20 avg Kakor poroča agencija Nova Kitajska, so pomorske In letalske sile »v tesnem sodelovanju« s Čang Kaj Sokovimi vdrle v včerajšnjih jutranjih urah v obalnr območje Kitajske v južnem delu province Čekjung. Poročilo omenja, da so ameriške sile »izvršile oboroženo provokacijo proti kitajskemu ljudstvu«, vendar ne omenja nikakih podrobnosti o dogodkih. ★ CELOVEC. Celovški sejem ie obiskalo 186.000 ljudi, kar predstavlja rekordne število. Na tem sejmu so sklenili tudi kompenzacijsko pogodbo z jugosla-vt’> v višini 7 nrliionov Šilingov 7 dni po sveu (Nadaljevanje s 1. strani) stavniki laže menijo, saj predstavljajo danes vladno opozicijo (seve na notranjem področju, a ne pa tudi v zunanji politiki!). Anglija je prav te dni zmanjšala število izdelkov strateškega pomena, ki jih doslej po sporazumu med članicami Atlantskega pakta niso smeli izvažati v dežele »sovjetskega bloka«. V Pekingu pa že napovedujejo vse tesnejše trgovinske stike z Veliko Britanijo. Podobne želje so izrazili tudi v Moskvi. Zato v svetu pričakujejo, da bo prav obisk britanske laburistične delegacije zgradil dokaj trden most med Zahodom in Vzhodom, četudi prvi hip le na gospodarskem področju. To bi hkrati naj pomenilo konec »hladne vojne«, ki je doslej tako močno delila Vzhod od Zahoda. Kaj bodo dejali v Wa_shingto-nu na to, je sedaj še težko reči. Verjetno je, posebno po zadnjih Eisenhowerjevih izjavah, da bo ameriška diplomacija malce skrhala osti, naperjene proti Kitajski, pri 'čemer bo imela glavni delež britanska diplomacija. Vsekakor bi sprememba te vrste zmanjšala napetost _ ra daljnem Vzhodu in prekriža.a račune tistim agresivnim silam v ZDA, k; si na vsak način žele odločitve v daljnovzhodnih vprašanjih na bojnem polju. Vendar so preveč rožnate domneve za sedaj še pretirane. Kolonialnim silam se majelp tla v INDIJI. Indijska vlada zahteva, naj se tuje sile umaknejo s tako imenovanih posest; na indijskem nacionalnem ozemlju. Francija je na to že pristala, medtem ko se portugalska vlada odločno upira. V svojih posestvih Goi, Dio in Da-mao je okrepila vojaške in policijske sile, v domovini pa organizirala prave cerkvene manifestacije za »božjjo zaščito« portugalskega ozemlja. Indijski nacionalisti so pred dnev; priredili tako imenovano »mimo vkorakanje« v Goo brez pušk in topov, toda portugalske oblasti so te vrste demonstracij, ki jih navdihuje nauk velikega borca za neodvisnost Indije Ghandija, zatrli s silo in demonstrante zaprli. Kaže pa, da s tem gibanja niso zatrli. Zbirajo se nove skupine prostovoljcev, ki bodo znova odšle v portugalske kolonije in jih skušale brez sile zasesti. Po zadnjih vesteh je Portugalska vendarle pristala na indijsko ponudbo o medsebojnih posvetovanjih. Spričo uvidevnosti Francije in Vel. Britanije, k; sta, prva v odnosu do Tunisa in svojih posesti v Indiji, dru-£>a pa do Egipta, popusti1! v do---»danil kolonialni politiki ter -e lotili mirnega reševanja spornih zadev, j; tudi kaj drugega ne kaže. ALI SI SE ŽE PRIJAVIL ZA OSTROŽNO? NE ODLAŠAJ, PRI VOŽNJI BO 75 ODST. POPUSTA! Trst — motiv iz Barkovlja Trgovinsko pognjjnnfa v Trstu V Fodzavrhu je potrebna nova šo!a Lojze Avsenak: TOVARIŠICI Vimik je bil pravkar zaobrnil gumb na radiu in pri priči je še tisto komaj slišno šepetanje tajne radijske postaje utihnilo. Ugasnil je luč, tiho stopil k oknu, da bi se — kakor vedno — prepričal, če ni kdo prislanjal ušes. V sobo je silil mrak izredno mehke februarske noči. Nenadoma pa je Vimik obstal in ves zavzet mignil ženi, naj stopi bliže. Po poti, ki je križala glavno cesto, se je proti gričku nad separacijo vzpenjala skrivnostna kolona. Možje v orožju, z nahrbtniki in koci čez ramena, mule s tovori, mitraljez; in mirnici jo ... »Partizani!« je prešinilo Vir-nika. Odmaknil se je od okna in ves prevzet strmel v kolono, ki se je vila na grič. Skrivnostno se je nagnil k ženi in menil: »Nocoj. Anca, bo še hudir-jevo ropotalo!« Žena je stopila k postelji, kjer je počival petletni kodro-glavec. S čudnim nemirom mu je popravila odejico in ga prekrila. »Kar, mrazj me nekaj,« je rekla in se primaknila k možu. »One v post.'Vuki lahko mrazi.« jo je s trdnim ponosom skušal pomiriti. »Ne boj se in spat pojdi!« Takrat so se stresla vežna vrata od močnega, nestrpnega trkanja, ki je v noči odmevalo še posebno tuje. Vimik je pohitel odpirat. Osupel je obstal. Dve partizanki sta stali na pragu. prva z naperjeno pištolo in ostrim, srepim pogledom, ki je pričal, da je ne more presenetiti nič, kar koli bi utegnila ugledati. »Oho!« se je mož začudil, pa tudi v hipu obvladal, da je skopo zazvenelo že na smešno. »Saj to pa ni kar si bodi. Kaj hočeta?« »Od Štirinajste sva,« je kratko odvrnilo dekle s pištolo, ki je ni pobesila niti za trenutek. »Prav,« je rekel Vimik. »Pa vstopita!« Odvedel ju je v kuhinjo, kamor je bila tačas prišla tudi žena. Sele takrat si je natančno ogledal obiskovalki. Prva z ozkim, bledim obrazom in skoro prozorno poltjo, hudimi in resnimi očmi ter ustnicami, stisnjenimi tako srdito, da so bile, kakor bi bile zarezane z britvijo. Lice ji je kazalo mnogo več, njeno drobno, gibko telo, ki je tičalo v ohlapni partizanski bluzi, pa je kazalo, da se je dekle komaj izkopalo iz otroških let. Na škoro novi partizanki je žarela kovinska zvezda, bujni, divje razpuščeni lasje so ji kakor resnoben, temačen okvir obrobljali droben, trd obraz. Njena tovarišica je bila živo nasprotje. Prej nizke kakor srednje rasti, močnih udov in širokega, zardelega obraza ter odkritih rjavih oči, ki so hotele povedati zmeraj več kakor usta — je menda na mah osvojila vsakogar, ki jo je prvič zagledal. Z mirnim, dolgim pogledom se je ozrla na Vimiko-vo, se nasmejala in pri tem stresla z glavo, da so ji vzvalo- vili kostanjevi lasje, ki so se ji v prikupnem neredu vsipali na ramena. »Tukaj, draga moja,« je rekla in z naglim pogledam ošinila spremljevalko, »pač lahko odložiš svojo neogibno pištolo.« Tovarišica jo je pogledala ostro, skoro jezno in očitajoče. »Ne razumem te,« je rekla. »Kakor da si danes prvič stopila pod tujo streho in t; nič na tej naši težki poti ni ubilo vere v človeka.« Zmajala je z glavo in nejevoljno dodala: »Marta, Marta, kolikokrat boš še razočarana!« Marta je brezskrbno zmignila z rameni in se ozrla na domača tako preprosto, kakor da ju pozna do poslednjega vlaken ca. »Kakšna je,« je trenila na tovarišico. »Pa pustimo to,« je rekla in sedla za mizo, skoro nasproti tovarišici, ki se je bila kakor od slabosti sesedla na zaboj za premog. »Veste,« je opravičujoče pojasnila »zbiti sva od naše raj že in noge so nama kakor svinčena mreža.« Za hip je premolknila, potem pa spregovorila s čisto drugačnim glasom. »Toda vse to moramo vzeti, kakor da ni res in da tega ne doživljamo. Resnica je Samo ena, da bo vsak čas pomlad in z njo svoboda.« Vimika je prevzela preproščina in gorkota, s katero je dekle govorilo. Pogledal je ženo. Solze so ji zalile oči od čudne mehkobe. Čutila je, da je dolžna za dekleti nekaj storiti. Pogledala je moža. V očeh mu je brala isto misel. »Hočeta kruha...?« je vprašala in pogledala zdaj eno zdaj drugo. »Pravijo, da ste tega partizani naibolj željni.« Marti so se zaiskrile oči. »Res je,« je rekla. »Z ničemer nama ne ustrežete bolj kakor s kruhom.« »Marta!« je očitajoče vzkliknila tovarišica. »Vedno si ena. ka. Kruh te prevzame bolj kakor vse drugo.« »Čudna si,« ji je odvrnila Marta in pogledala Virnika. »Tako dobra je, a ne more razumeti, da nam je razen srca in volje potrebno še kaj drugega. Mnogo je prebila, veste ...« »Pusti to!« jo je zavrnila tovarišica. »To je moja stvar. Toda prva je borba.« »Vem.« se je Marta nasmehnila. »Vendar pomisli: ljudje smo!« »Ljudje!« je vzrojila ona in krčevito stisnila v rokah pištolo. Neizprosna je bila videti. Takrat se je vmešala Virni-ca. »Ne razumem teh stvari kakor vi dve,« je rekla. »Mislim pa, da je kruh potreben vsakemu človeku, vam, partizanom — pa še posebno. Nata!« Na mizo je položila hleb kruha rn nož. Partizanka s pištolo niti trenila ni z očmi. Negibno je gledala Marto. Marta pa je segla po kruhu. »Ej, kruhek!« je vzkliknila, »da bi te nam ga nikoli ne zmanjkalo!« Čudno slovesno so zazvenele te besede sredi polnoči. »Ne bo ga, ne bo,« je preroško zaključil Vimik »In da bi ga bilo za vse,« je dodala Marta, »pa naj bodo že kosi majhni ali večji.« »Spet kruh,« je vzkipela druga. »Pri tem pa ne pomisliš, da jih je treba najprej pregnati, hudiče, potlej bomo govorili o tem.« Marta pa je bila vsa spravljiva. »Eh!« je rekla pomirljivo. »Jaz bom ta kruh vendarle vzela, vzela ali zase, zate, za kogar koli, za tovariše.« Vimica je prikimala, on je z zadovoljstvom opazoval dekle, Iti je spravljalo v žep vogal kruha. Takrat so v veži zaropotali koraki. Dekle s pištolo je planilo s skrinje in uperilo orožje proti vratom. Vimika sta prebledela in čuden strah jima je vzel sapo. Vrata so se odprla. »Ti — Branko?!« je vzkipela Marta in živa rdečica ji je zalila obraz »Kaj le šariš tod okoli?« Tovarišica je stisnila zobe. »Se malo,« je zasikala, »pa bi bil dobil kroglo v glavo.« Partizan je potrkal ob tla z italijansko karabinko in jo nekoliko strmo pogeldal. »Glej tu, glej! Namesto da bi vaju jaz vprašal, kaj iščeta tu vidve iz sanitetne službe. Za kruhkom stikata se mi zdi. Pač lahek posel.« Zadnje besede je spregovoril Branko čisto dobrohotno. Marta se mu je zasmejala, odtrgala kos kruha in mu ga strpala v žep. Vimik je odprl tobačnico, zagrabil pest cigaret in mu jih dal. Partizanka s pištolo pa je še bolj pobledela, obraz ji je skoro poprstenel. »Ti torej misliš tako? Prav, toda vedi, da Vojka ni pr; tistih, Iti lazijo za kruhkom. To boš sprevidel prej, kakor si utegneš misliti.« »Zakaj si tako zamerljiva?« jo je pograjala Marta, jo zaobjela okoli ramen in stisnila k sebi. »Tu vendar ni bilo niti trohe zlobe, temveč gol« šala.« Zunaj je votlo butnil minomet, prvi odmev se je plašno lovil po dolini. Vsi so se spogledali »Začelo se je,« je rekel Bran-k.o. »Pojdimo! ICčLo t>°ti ta bolj. Ti, Vojka ali jaz ati Marta! Vseeno, vsi smo eno in gremo za istim smotrom. Ne zameri mi Vojka, nikogar nisem hotel zbosti, le ti si tako zaprta vase, pa morda čutiš tudi ono, česar ni.« Poslovil; so se in tipali temno vežo. Branko je slišal, kako je Vojka globoko zavzdihnila. »Kaj ti je?« ga je sililo, da bi jo tolažil. Njej pa ni bilo do tega. »Eh!« je revsnila. »Ta kruh in večno samo kruh! Zdi se mi. da se pol ideje zdrobi v njem, pa je težnja po njem še vedno nena-sitljiva.« »Preko življenja ne moremo, Vojka!« je poudarila Marta. »Ne,« je zahitel Branko, »res ne moremo.« »Vem,« je skoro žalostno pritrdila ona. »A kako škoda!« Pravkar so stopiti na prosto. »Glejte, kakšna noč je in kakšen podvig pred nami. Mi pa — o knihu!« Naglo so se razšli. Branko je hitel na grič. kjer so že rohneli minometi in vdelovali mitraljezi. Nad pošto1 anko se je venomer pobliskavalo. treskale so mine, vmes pa drobile puške. kakor hi množica mušic sikala med brenčanje sršenov. Borba se je naglo razplamtavala. Iz postojanke je tisti hip srdito zalajal mitraljez in nj od-jenjal prei. dokler ni bil prazen ves redenik. »Nemci!« je omenila Marta. Brežiške novice in še kaj Iz razgovora našega dopisnika s predsednikom LOMO Brežice tov. Kolencem posnemamo naslednje: Novoustanovljeno podjetje Remont LOMO Brežice adaptira Vajensk; dom, obnavlja Vodovodni stolp, dograjuje že leta 1S47 pričeto gradnjo Veterinarske ambulante, dvorano prosvetnega doma, vendar se povsod čuti težko pomanjkanje kreditov. Najtežje je vprašanje gradnje stanovanjskih hiš. Kako je s krediti Zanje? Banka nima navodil — gradbena sezona se bliža koncu! Zadnji čas je, da tudi to pereče vprašanje rešimo. Popravili so občinske poti, vse propuste pri mostovih ter mostove in bi bilo pričakovati, da bi tudi občani sami pokazali malo več zanimanja in dejavnosti pri vseh delih, saj je vse, kar se dela, gradi za ljudi, ne pa za LOMO. V desetletnem načrtu investicij, ki bi ga Brežice rade izvedle, bo treba pol milijarde dinarjev. Saj je treba urediti v mestu tržnico, urediti ulice, zgraditi klavnico, javna stranišča, pločnike itd. Priprave za Ostrožno so v polnem teku, saj je prijavljenih že 1150 ljudi. Predvideno število bodo še prekoračili. Tudi na občinski praznik, ki ga nameravajo imeti 28. oktobra, niso pozabili. Pričakujejo pa mnogo večjo pomoč vseh in. telektualcev z območja občine kot doslej in bodo v ta namen sklicali poseben sestanek, na katerem se bodo bodočem delu. pogovorili o KAPELE PRI DOBOVI Na vsakoletni avgustov živinski sejem v Kapelah je bilo prignanih okoli 250 glav živine. Da je bila kupčija dobra, nam kažejo številke, saj so prišli kupe; od vsepovsod: samo klav- ___JW niča Hrastnik je kupila 14 glav, j regulaciji potoka, ki je napra-Vaida-Export iz Zagreba 12, j vil letos veliko škode, in pa o podjetje »Slavonka« iz Zagreba j ureditvi preskrbe z vodo vasi pa 5 glav živine, razne mesnice I stari grad. Vovilvd so dali kmetijskih zadrug in mesarji' umestne predloge in tudi ob-pa so se založil; z mesom zs j1 iubili svoje sodelovanje, tako IZ VIBMA-KRŠKO V soboto zvečer je prvič zasvetila v mestu fluorescentna svetilka. Meščani so jo prav radovedno opazovali. Upamo, da jim ugaja in da ji bodo kmalu sledile še druge. V teku meseca avgusta se bodo na območju vse občine vršili zbori volivcev. Razpravljalo se bo o vseh problemih občine, kakor tudi -e posebej o problemih kraja, kjer se bo posamezni zbor vršil. LO pričakuje, da se bodo volivci teh zborov polnoštevilno udeležili in se tako poslužili svojih pravic ter dali svoje mnenje o dosedanjem delu in pa napotila za bodoče delo odbora, obenem pa tudi svojo pomoč pri izvedbi posameznih nalog. Uspešen zbor volivcev se je vršil že v soboto v Starem gradu. kjer se je razpravljalo o ves teden. D. V. I da so dela že v teku. KMETIJSKI RAZGLEDI Popust pri nakupu umetnih gnojil V zadnji številki našega lista, v rubriki »Kmetijski razgledi« pod naslovom »Popusti pri nakupu kmetijskih strojev« smo seznanili čitalce med drugim tudi o popustu pr; nakupu umetnih gnojil. Ker je Zvezni izvršni svet s svojim odlokom spremenil popuste za umetna gnojila v korist potrošnikov, seznanjamo čitalce o tej spremembi, ki se glasi: a) umetna gnojila — domače proizvodnje (popust dinar, jev za tono): superfosfat 12.000, kalcijev cian-amid (apneni dušik, Ruše) 31.000, kalcijev cianamid (apneni dušik, Dugi Rat) 36.000, amonsulfat za neposredno porabo pri kmetijskih proizvajalcih 28.600, amonsulfat Za mešana gnojila 19.000, nitrofoskal 25.000, KAS 20 500. amonfos 19.500. nitrofos 22.500 din. Uvožena: kalkamon salpeter (nitroamonikalk) 25.500. čilski soliter 28.000, Tomaževa žlindra 14.000, kalijeve soli (kloridi) 13.500, kalijev sulfat 29.000 din. Načrt druzfeenego plen« FLRJ za leto 1955 je dan v javno razpravo Zvezni zavod za gospodarsko planiranje je sestavil načrt družbenega plana za leto 1955 in ga je pred nekaj dnevi poslal v obravnavanje gospodarskima odboroma obeh zborov Zvezne ljudske skupščine. Po tem načrtu, o katerem bo javna razprava ves avgust in september, smemo pričakovati, da se bo skupni družbeni proizvod v primerjavi z letom 1954 poveča: za 8,2 odst. Medtem ko je znašal ta proizvod v letu 1953 bilijon 149 milijard 20 milijonov dinarjev, sc računa za leto 1955, da bo dosežen znesek 1 bilijona 243 milijard 541 milijonov din. Na prebivalca v državi je znašal skupni družben; proizvod leta 1953 64.450 din, za letos je ocenjen na 66.544 din, za prihodnje leto pa se računa, da bo znašal 70.829 din. Prav gotovo lahko narašča skupni družbeni proizvod zaradi dviga industrijske in manj kmetijske proizvodnje, ki narašča nekoliko počasneje. Medtem ko naj bi se prihodnje leto dvignila industrijska proizvodnja za 15 odst. glede na ocenjeno uresničenje industrij, ske proizvodnje v letu 1954 (ali za 31.4 odst. v primerjavi s proizvodnjo v letu 1953), se bo kmetijska proizvodnja glede na petletno povprečje 1947—1951 povečala za 13 odst. Povečanje industrijske proizvodnje bo omogoči] začetek obratovanja večjega števila novih tovarn, povečanje kmetijske proizvodnje pa temelji na povečani proizvodnji kmetijskih strojev in naprav, sredstev za zaščito rastlin, zlasti pa na povečanju proizvodnje in uvoza umetnih gnojil, ki jih bodo kmetje lahko kupovali po primernih cenah. Razen tega se pričakuje, da se bodo kmetijski investicijski krediti, Id znašajo letos 14,4 milijarde din, v prihodnjem letu. povečali na 16,2 milijard- din. Od tega zneska b1. bilo 2,5 milijarde din namenjenih kreditiranju privatnih kmetov. Strokovnjaki sodijo, da bo povečana proizvodnja imela za posledico, da bo ' naše gospodarstvo v prihodnjem letu zaposlilo nad 100.009 novih delavcev in uslužbencev. Pričakuje se tudi da se bodo povečale povprečne plače za 8 do 10 odst., povečal pa se bo tudi dohodek kmetov za približno 8 miliiard dtoariev. Povečanto zaposlenosti, povprečnih plač V nedeljo, 22. avgusta — obvezno nad hrošča! Ker se koloradski hrošč kljub dosedanjim pregledom ter zatiranju močno širi, je določen 22. avgust kot dan izrednega množičnega pregleda vseh krompirjevih njiv. V interesu vsakega pridelovalca krompirja je, da bo imel v prihodnjem letu čim manj dela s koloradskim hroščem, ki v resnici ogroža našo najvaž- ff delavcev in uslužbencev ter povečanje dohodkov kmetov bo ugodno vplivalo na povečanje kupne moči in standarda prebivalstva sploh. N; pa pričakovati kakih posebnih sprememb glede cen. Plačni sklad je znašal v letu 1953 430 milijard 503 milijone din, za letos je ocenjen na 444 milijard 313 milijonov din, v I načrtu družbenega plana za leto 1955 pa stoji znesek 472 milijard 791 milijonov din Presežek dela naj bi bil v prihodnjem letu za 12,8 odst. večji, kakor je bil lani. in za 9,7 odst. večji, kakor računamo, da bo letos. Pričakuje se tudi. da se bo znatno izboljšala plačilna bilanca z inozemstvom, na kar bodo vplivali trije temeljni momenti: povečanje industrijske proizvodnje, omejevanje uvoza nejšo hrano. Od vsake kmečke družine sc mora udeležiti pregleda vsa; ena odrasla oseba, Kontrolo nad pregledovalci ter o udeležbi bodo imeli vaški vodja ter občinski vodja. Pregledane morajo biti vse njive (tudi one. ki so bile že poškropljene alj pa so bile do danes še neokužene). Pregled mora biti natančen ker sicer nima pomena iti na njivo. Zavedati se moramo, da d d samo en hrošč ali ličinka potomcev za celo vas in da bodo imeli hrošča drugo leto tudi ti sti, ki so se letos trudili tor škropili, če bo iz malomarnosti vaš sosed mogoče hotč preziral skupne napore ki so nas stali že milijone. Vse okužene njive (stare in nove okužbe) je treba brezpogojno poškropili d-> 1. septembra — kontrolo nad tem pa ho -„rovi' občinski vodja. Pomoč poplavijencem-članom sindikata Skoda, povzročena pri nedavni poplavi članom sindikata v nekaterih podjetjih na območju Sevnice, Senovega in Vidma na nepremičninah, še ni v celoti povrnjena. Zato je Republiški svet zveze sindikatov Slovenije na predlog Okrajnega sindikalnega sveta Krško priskočil na pomoč z milijon dinarji. Da b; se ta denar res pravično razdelil med prizadete, je OSS sklical v preteklem tednu sestanek prizadetih, katerega se je udeležil tudi tajnik Republiškega sveta tov. Bore Mavritij, ki nam je pojasnil, da je ta denar namenjen predvsem tistim, ki so bili prizadeti na pohištvu, obleki in živilih za vsaj delno nadomestitev uničenega. Tistim na, ki jim je voda uničila košnjo, posevke ali kako drugače poškodovala zemljišče, bo pa škoda upoštevana pri jesenski odmeri davka. So pač _denarna sredstva skromna, zato se tudi ne more vse povzročena škoda neenkrat povrniti. Po temeljiti obravnavi in po res objektivni ocenit v,; škode vsakega posameznika (vsaj zdi se tako) se je določilo vsakemu toliko, da si bo vsaj delno povrnil škodo. Nekaj tega denarja so na pustili še za tiste, ki niso bili pozvani na sestanek. Ugotovilo se ,ie namreč, da je bilo ob dostavljanju predlogov OSS nekaj prizadetih izpuščenih, ki so pa tudi potrebni pomoči, in se jim bo naknadno dodelila seveda po možnostih. Zneski, ki jih bodo posamezniki prejeli (po razdelilniku na tem sestanku) so v višini od 7000 do 150.000 din, odvisno od tega, kako je bil kateri prizadet. -r- KULTTJRNJ STIK HRVATOV IN SLOVENCEV NA OBEH STRANEH SOTLE Pevski zbor KUD Kapele, ki je že večkrat nastopal pod vodstvom Ivana Pinteriča tako v Kapelah kakor Selah in drugje, je 15. avgusta nastopil v Kapelah, 22. avgusta pa bo na povabilo bratov Hrvatov nastopil z istim sporedom na drugi strani Sotle — v Zadružnem domu na Harmici ob 15. uri. V upanju, da bodo prišli tudi hrvat-ski pevci na to stran Sotle, smo prepričani, da se bo kulturno sodelovanje društev obeh bregov Sotle šc povečalo in tako ukinilo tradicijo, da je Sotla meja dveh bratskih narodov. D. V. s postopnim zmanjševanjem uvoza živil, uvoza za potrebe narodne obrambe in končno čim manjši uvoz za potrebe vzdrževanja in široke potrošnje. Na tretjem mestu omenja predlog plana nadaljnje prizadevanje in napore za dosego olajšav prj plačevanju naših obveznosti do inozemstva, ki znašajo letos 32,2 milijard din in ki bodo v prihodnjem letu znesle 31,5 milijard din. .ne NASVETI ZA GOSPODINJE Mazilo proti opeklinam: Vzemi za velik kos rumenega voska, dve žlici lanenega olja in dve žlici prekuhanega masla; vse skupaj kuhaj, da dobiš lepo čisto mazilo, zato pobiraj pene. Mazilo potem, kadar ga rabiš, namažeš na platno in položiš na oparjeno mesto. Ce čutiš nahod, spij kozarec vode z nekaj kapljicam; jodove tinkture. Baterija žepne svetilke gori dali časa, če jo takoj, ko opaziš, da sveti slabše, večkrat segreješ v topli peči Preproge obdržijo lepo barvo, če jih skrtačiš s kislim zeljem, ki ga potresemo po njih, ali s soljo, preden začneš pometati, JANKO JARC: v Zgedba ov Štirinajsti diviziji na Štajerskem Vihra na Ilovi gori in po dolenjskih in notranjskih hribih se je unesla, ofenziva nemških izbranih divizij je splahnela, grom topov pri Kočevju je utihnil. Enote štirinajste divizije so pokopale"padle heroje, med njimi komandanta Bračiča, in se premaknile v Suho krajino. Ob koncu 1943 so v dnevnih in nočnih borbah napadale dolgo nemško kolono, ki se je pomikala iz Kočevja preko Smuke na Dvor in proti Žužemberku. Po nekaj dnevih počitka je divizija krenila preko Koprivnika in Semiča v Belo krajino, ta partizanom tako drag; kotiček slovenske zemlje. Kot v mehko dlan zajeta, od Gorjancev in vinorodnih goric obkrožena, s svetlim pasom Ko^pe opasana je sto- in tisočkrat ta deželica srebrnih brez m zlatih src utrujenim borcem bila dom in draga mavi. Tako poje o njej partizanski pesnik France Kosmač: Po dolgih, trdih cestah skoz gozdove smo s težkimi nogam- potovali. Na Mavrlenu smo strme obstali kot Izraelci pred zemljo Jehove. Res ne cedi se med in mleko tod! Vse boljše od tega: srce iskreno te sprejme tu kot malokje drugod! Ju- Lokvica, Bušinja vas, Črešnjevec, Dragomlja vas gorje in Škemljevec so bile kratke postaje oddiha in počitka. Štirinajsta se je pripravljala na pot, ki je njene bjp^ privedla z najjužnejšega roba zemlje slovenske na Gospo- svetsko polje. .. 7. januarja so se brigade zvrstile v pohod in s pesmijo štirinajste divizije krenile proti Vivodini, se tr; dni kasneje prebile preko karlovške proge in v nadaljnjih treh aneA bile že preko Save in pod Moslavino. Skozi vasi in mesta osvobojenega ozemlja Hrvatske so hitele brigade, spremljane s toplino in ljubeznijo v bor skovanega bratstva, in se bližale Sotli. Se Kalnik in borbe z ustaši, pognanimi v beg proti Zlataru, še Djurmančc z genljivo skrbjo prebivalstva, P Pregrada in Desenič, in Štirinajsta se zopet vrača na sio- Ven?Poznaa"noč med 6. in 7. februarjem 1944. Preko griča v kolenu Sotle, mimo cerkvice sv. Katarine, se vije dolga, dolea kolona V tišini noč; vsak količkaj nepreviden korak skoraj pošastno odmeva. Celo kolone že tone v vse gostečo temo nizkih dreves in grmičja ob bregu, iz dalje mežikajo luči nemških postojank Ozek^pas mimote^^vode. preko nje most, komaj PredMtoroamBraTeviTlnniiija Badovinac hitita prva preko mostu, nastlanega s slamo, ki duši topot ko™*" V 'visoko žično ograjo, s katero so hitlerjevski °PnčnJNobene ti ne morem posebno priporočiti. Ce bo lepa, te bo varala; če bo grda, ti ne bo ugajala. Ce bo revna, boš propadel, če bo bogata boš pod copato. Pametna ti bo čez glavo, neumna t. bo nadležna, če dobiš zlobno, boš ime! pekel na zemlji.« * Srbski pisatelj Stevan Sremac je v gostilni naročil juho. Ko je v njej našel las, je poklical natakarja. »Kaj pomeni ta las v juhi?* »Oh, to vendar n/ nič posebnega. Zgodi se pači* se je opravičil natakar. Ko pa je Sremac našel še drugi in tretji las, je zavpil: »Natakar, brž prinesite glavnik, da počešem to vašo juho.* Za smeh »n noge z torju izpostavljeno^tem sfnkom" 1 dmge^toAriE prenCS“. Koman izolacija od primera do primera slabi, končno pa nastane električni proboj. Ker je navitje elektroenergetskih strojev na splošno komplicirano, predvsem pa tako velikega generatorja, lokalno popravilo pa brezpredmetno, je treba obnoviti celotno navitje ali si nadrgnil Janezu žganjem, kot je predpisal zdravnik?« »Nisem, ker zaradi grla žganje sploh ni prišlo do nog.* ★ *Peter, zaboga kaj pa je? Kakšen pa si, ali sl se z mačkami pra’kal?« »O nel To je ročno delo moje žene.* ★ »Zda/ vidiš draga hčerka, kako malo prida je tvoj mož Mojo fotografijo je obesil na najbolj vlažno steno, čeprav ve, kako hudo revmo imam.* frcale /edu(e. Pravijo, da je »penzion« najboljša služba. Menda bo to že držalo, ker se ljudje v tako obilnem številu potegujejo zanjo Komur pokojnina pripada, je povsem v redu, saj se je zanjo vse življenje mučil. Vendar imamo tudi ljudi, ki b; radi na prav lahek in neupravičen način prišli do pokojnine. Saj je še vsem dobro znano, kako so posamezniki drug drugemu pričevali in potrjevali službena leta. Toda kako je hotel neki državljan priti neupravičeno do pokojnine, je pa le malo preveč. Manjkala so mu službena leta, toda mož si je znal hitro pomagati. Dobil je neko staro štampiljko že preživelega podjetja ter si sam napisal potrdilo, da je bil uslužben pri imenovanem podjetju od tega do tega. Pritisnil na papir štampiljko, in da ne bi bilo videti potrdilo preveč novo. ga je najprej pošteno zmečkal, nato zopet zravnal in ga nekaj tednov premetaval po žepih. Po vsej tej proceduri je bilo potrdilo res videti vsaj 20 let staro. Toda nič ni tako skrito, da bi ne bilo očito. Tudi največji lump; in prevejani vlomilci napravijo kako malenkostno napako, ki privede storilca do razkrinkanja. Naš možakar pa je napisal pod potrdilo: Izdano v letu 1936, »Smrt fašizmu — svobodo narodu« .« Menda je dedec mislil, da bo partizanska parola bolj »palila« — pozabil pa je. da v letu 1936 Zašč tna služba babic V bivši Jugoslaviji so bile babice v zelo slabem položaju glede soc. gmotnega stanja. statorja, ki sestoji iz 2500 kg j skoro vse (le malokatera je bila bakrene žice Obnovo lahko izvedejo samo največja v to stroko spadajoča podjetja z izkušenim kadrom in modernimi tehničnimi pripomočki. Pri nas je tako delo zmožno izvršiti samo podjetje »Rade Končar« v Zagrebu, kamor je elektrarna od-premila ta generator 1 avgusta. Pred samim pričetkom pp. pravila je treba naročiti odgovarjajočo bakreno žico. za katero je predviden rok dobave 2—3 mesece; samo popravilo pa bo trajalo približno 4—5 mesecev. S tem nastopa kritično vprašanje zastoja predvsem v zvezi s proizvodnjo električne energije, po drugi strani pa tudi vprašanje plač kolektiva. tako srečna, da je imela 200 do 300 din) so dobivale od občine po 100 do 150 din mesečno plačano za ubožne porode. In za ta borni znesek je morala opravljati tudi večino premožnih Porodov, saj se je skoro vsak skliceval, češ saj ima občinsko plačo. Le malokdo je bil toliko uvideven, da je plačal 50 din. Če pa je dobila babica za svoje delo pri premožni ženi 100 din, je bil to zanjo že izreden dogodek Razumljivo je, da so si poleg svojega dela morale še z drugim delom izboljšati življenjski standard. Tako je bila babica v bivši Jugoslaviji le porodna' pomočnica. Nudila je pomoč ob porodu in prvih deset dni po porodu, potem pa je nje. Vsako sekundo -100 bliskov Angleški vremenoslovec Wil-son je nedavno izračunal, da po vsem svetu stalno razsaja okrog 2000 hudournih neviht Vsako sekundo se užge povprečno 100 bliskov, ki imajo skupno energijo 1 milijon kilovatov. Ea vec'i slop na svetu Blizu meje med Brazilijo in Paragvajem teče reka Iguacu, kar pomeni v jeziku domačinov »velika voda«. Ta reka tvori malo pred svojim izlivom slap, ki močno prekaša slavne slapove Niagare, in je sploh največji slap na svetu. Z višine Dober napovedovalec Thomas Edison je bil velik in slaven učenjak izumitelj električne žarnice, gramofona itd. Pa ga je nekoč v družbi vprašal nekdo »Gospod Edison tako globoko ste prodrl: v tajnosti narave kot malokdo. Kaj mislite, ali bo jutri dež ali sonce?« Slavni fizik se je zamislil, globoko premišljal, nato pa dejal: »Veste, gospod to je pa odvisno od vremena ..« 80 metrov pada v prepad vsako uro 140 milijonov kubičnih metrov vode. V primeri s tem slapom so slapovi Niagare pravcat; revčki, kajti čeznje se prevali na uro »samo« 30 milijonov kubičnih metrov vode. Požrešnost moljev Moljeva družina, to se pravi samec, samica in njimi »otroci« lahko v enem letu uničijo vso tkanino, proizvedeno iz volne, ki jo da na leto 12 avstralskih ovac. Bister odgovor »Janez, kaj meniš, kakšna je Sava, ko priteče do Krškega?« »Ja, ne vem ..« »Mokra, prijatelj, mokra!« no delo prenehalo. V današnji socialistični Jugoslaviji pa se je z zboljšanjem gmotnega stanja spremenilo tudi delovno obzorje babic. Današnja babica ni več samo porodna pomočnica, temveč tudi zdravstvena prosvetna delavka na terenu. Poznati mora življenje v družinah, dajati pravilne nasvete, sodelovati mora v posvetovalnicah za noseče in otroke ter mora biti povezana tudi z množičnimi organizacijami, Skratka, babica mora biti tesno povezana z ljudmi. Babica vrši prosvetno in tri-ažno službo V preventivi vrši pregled nosečnic in preglede otrok do predšolskih let. Posebno nadzorstvo mora imeti | pri nosečih ženah in pri otrocih do enega leta. Ti dve bitji sta, ki ju mora babica stalno nadzorovati in obiskovati vsaj vsak mesec enkrat. Vsaka noseča žena mora bit; po babici šestkrat obiskana in vsaj dvakrat, t j. v prvi polovici nosečnosti in v drugi po enkrat strokovno pregledana. Da pa bo babica to delo res lahko izvrševaja, je dolžnost vsake žene, da se takoj v prvi polovici nosečnosti prijavi pri svoji terenski oziro. ma občinski babici. Koliko eklampsij in prečnih leg, ki so smrtno nevarne za mater in otroka, bo s tem preprečenih. Babica bo svetovala noseči ženi, kakšno hrano naj uživa, kakšno delo je primemo zanjo, kako ie potrebna higiena itd Ako bo oovezava med nosečim; ženami in babicami dobra, bomo vzgojili rod bodočih mater, ki bodo brez strahu pričakovale svoje najmlajše, krepka dekleta in fante, ki bodo še ponos naše voiske na braniku naše države. V triažni služb; pa babica svetuje oziroma odloča, kje naj žena rodi. Danes rodi precej žena v porodnišnicah ali dru- gih bolnišnicah Zaradi navala porodnic pa se morajo otroč-nice predčasno odpuščati iz zavodov, kar ima čestokrat kvarne posledice Pa tudi delo je zaradi prenatrpanosti otežkoče-no Zen e s predvidenimi pravilnimi porodi naj zato rodijo doma Če žene rodijo doma, jim babice pred porodom kakor tudi po njem ni treba plačati. Zene-matere, v vseh teh zadevah se obračajte na občinske terenske babice, kajti le one vam bodo pomagale in sveto- teh parol na uradnih dopisih niso uporabljali. Zavod za socialno zavarovanje pa ima še opraviti z dru. gimi neprijetnostmi. Vsi vemo, da izdaja vsako leto ogramna sredstva za pokojnine, hronari-ne, zdravila, otroške doklade itd. Od nekod mora zavod denar tudi dobiti, saj ga sam; ne delajo. Pretežna večina podjetij v redu izpolnjuje svoje obveznosti do zavoda. Na zelo slabem glasu v plačevanju prispevkov pa so vsekakor premočni obrtniki. Menda mislijo, da imajo samo pravice, ne pa tudi dolžnosti, ker drugače ne moremo razumeti; da dolguje zavodu na primer mani avtoprevoznik in žagar v Kostanjevici Emil Vukčevič nad 70.000 dinarjev, zidarski mojster Baurakirhner Feliks iz Brežic nad 40.000 din, Ivan Bc-relč, mizar iz Kostanjevice nad 70.000 din in Dominik Rozman iz Brežic nad 90.000 din. Radoveden sem, od kod bi delodajalci črpali sredstva za socialno zaščito delavcev, če bi imeli enak odnos do plačevanja socialnega zavarovanja vs; ostali obvezniki! Dobro je, če ima človek tudi vile, ne pa samo grablje. Pozdravlja vas Pepče 64e.yJ»t-, — Verjemite mi, draga gospo- vale! S tem bomo preprečili ! dična, da mi ugajate predvsem umrljivost mater in otrok zaradi vaše bogate duševnosti! Sejmi okraj Celje: Laško 24 avgusta, Podčetrtek 29. avgusta, Rogatec 24. avgusta. Kino Brežice 20. —22. avg.: Premiera amer. barv. filma »SKARAMUS« — Fn 26 Stewart Granger — Eleonor Parker — Janett Leigh 24. —26. avg.: Premiera franc, filma: »SOVRAŽNIK DRŽA-ve št 1« Femandel — Zsa Zsa Gaber Kino Krško 21. —22. avg.: nemški film »VAB. LJIVE ZVEZDE« 25. —26. avg.: avstrijski film: »IRENA V ZADREGI« Kino Sevnica 21.—22. avg.: slovensk- film: »VESNA« Kino Kostanjevica 21.—22. avg.: drama — amer. barvni film: »NE POJ MI ŽALOSTNIH PESMI« Razpis Komisija za razpis mest direktorjev pri Okrajnem ljudskem odboru Krško, razpisuje mesto direktorja v trgovskem podjetju »Ljudska potrošnja« Brežice. Strokovna in šolska izobrazba: Popolna srednja šola in najmanj 5 let prakse, ali nepopolna srednja šola in najmanj 10 let prakse in strokovni Izpit. Ponudbe pošljite najkasneje do 1. sept. 1954 z dokazili šolske in strokovne izobrazbe na gornji naslov. Komisija. Gradbena parcela, pribl. 1000 ma, 10 minut od postaje Sevnica, ugodno naprodaj. Pojasnila v Sevnici. Kolodvorska ul. 49. Potrebujem hlapca h konjem, vajenega gospodarskih del. Eržen Sromlje 11. Zahvaljujem se poslovalnici DOZ Krško za izplačilo nezgodnega zavarovanja v znesku 47.000 din. Sirk Alojz, Videm, Pctoška 17 ANTON INGOLIČ: SONČNA REBER Pod ta hrast je zadnje dni vodil otroke. Pravzaprav so oni vodili njega Prinesli so od nekod zaboj, da je lahko sedel nanj, medtem, ko so se lovili ali plezali po hrastih. Žabo; je bil na svojem mestu, vendar ga je Osojnik prestavil pod najnižjo vejo. Stopil je nanj in potegnil izza suknje vrv. Z drhtečimi koraki jo je začel privezovati okoli veje. Sele ko je opravil to delo, se je za trenutek ozrl okoli sebe. Prav tedaj je sonce oblilo hrast z jutranjo lučjo. Mora; je s silo odtrgati pogled od hrasta, tudi je moral s silo pregnati top‘e misli, ki so ga obšle. Ko je začel vrv vozlati v zanko, pa so se z dvorišča oglasili otroški glasovi in kriki. Še preden se je dodobra zavedel, sta pritekla : pod hrast Lizika in Strgarjev Franček »Dedek, ali nam delate gugalnico,« sta zaklicala hkrati. Osojnik se je zmeden ozrl navzdol k njima »Dedek napravite, napravite nam gugalnico!« sta otroka zaklicala * nrosečim glasom. »Seveda, gugalnico, gugalnico,« je zamrmral Osojnik in z rokami, ki se mu še nikoli niso tresle tako kot te trenutke, napravil vozel. »Prinesita palico, palico prinesita!« jn zaklicat čez čas zasoplo in stopil z zaboja. Otroka sta brž staknila kratko in preče; debelo palico, ki jo je Osojnik potisnil skozi vozel. »Kdo bo prvi,« je vprašal s suhim smehom. »Jaz!« je zaklical Franček in zajahal palico. Osojnik mu je položil drhteče roke na hrbet in ga pognal. »Ju. juhul« je zavriskal deček in šinil do prvih vej. — 4 — Osojniku je bilo toplo ne samo pri srcu, marveč ga je grelo tudi v roke in obraz. Precej časa je minilo, preden je odprl oči In opazil, kako skozi visoko, na stežaj odprto okno lije jutranje sonce. Ne da bi se do kraja zdramil, je vstal, stopil na hodnik in se negotov v nogah napotil po dolgem hodniku in širokem stopnišču na dvorišče, z dvorišča pa na prosto pod hraste. Docela ga je zdramil šele pogled na košček preperele vrvi, ki je visela z nizke veje bližnjega hrasta, vrvi, s katero je hotel napraviti konec svojemu bednemu življenju, v resnici pa se je z njo znova povezal z življenjem. Sproščeno je zavzdihnil in se napotil do ceste, po kateri naj bi prišli Lizika in Anica. Ni še bil konec hrastovega gaja. ko je zaslišal otroške glasove Takoj potem je zagledal otroka. Razveseljen jima je odhitel naproti. »Dedek! Dedek!« sta deklici zaklicali žarečih lic in se z razprtimi rokami spustili proti njemu. Anica je bila skoraj tako velika kot Lizika ob času izselitve, Lizika pa je medtem za toliko zrasla, da si je Osojnik njeno glavo s pšeničnimi lasmi lahko pritisnil na prsi. | »Otroka, otroka!« je vzkliknil i in ju tesno prižemal k sebi. I »Kod sta hodili, kod?« »Sli sva na postajo,« je pove- ■ dala Lizika, »vas sva šli čakat. 1 A ni vas bilo Kdaj ste prišli, dedek?« j »Nisem prišej z vlakom,« je Osojnik vedro odgovoril, »to’iko ljudi je bilo, da se nisem mogel preriti na vlak; mahnil sem jo kar peš Zjutra; sem se odpravil, j zvečer pa sem prišel.« »Kje imate Tinčka, kje ma ter?« je vprašala Lizika pričakujoče. Osojniku se je zmračilo lice. »Tinčka sem prinesel, čvrst fantek je,« je povedal. •Zgoraj pri stricu Šetincu spi. Pojdimo k njemu!« »A mati?« sta vprašali deklici nestrpno: »Mati so še bolni, hudo bolni,« je odgovoril Osojnik čez čas. »Ne pustijo jih domov. Kak mesec ali dva bodo morali še ostati v bolnišnici.« »Potem ne bomo šli domov, kaj?« je vprašala Lizika zateglo. »Bomo šli, bomo, še danes bomo šli,« je pohitel Osojnik. Deklici sta nemo gledali dedka, ki ni mogel skriti zadrege. 1 Anica je bila za svojih pet let in nekaj mesecev dovolj velika, a silno suha; oči je imela rjave, lase kostanjeve m prav nič ni bila podobna materi. Njena prava podoba je bila Lizika, ki ji i bo jeseni osem let. Imela je ši- j roka lica, ki so bila sicer košče- j na, a bi se ob boljši hrani kma- ; lu zaokroglila, tudj v telo bo močna in postavna, ko bo prišla do mleka in kruha. Končno sta le prišli do glasu. »Brez matere?« sta jeknili začudeno in razočarano. »Brez matere,« je pritrdil Osojnik »Ko bodo mati zdravi, bodo sporočili in oče bodo odšli ponjo. No, pojdimo!« Deklici sta brez besed sledili Osojniku. »Tinček, Tinček!« je vzkliknila Lizika in se zapodila po stopnicah navzgor. »Tinček, Tinček!« je ponovila Anica in se pognala za sestro. Osojnik pa je šel počasi za njima. Hudo mu je bilo, ker otrokoma ni mogel povedati resnice, hudo, ker bodo morali sami tla pot in ker Lojz ne bo šel po Micko ne čez dva meseca in tudi ne kdaj pozneje. Micka je konec jeseni rodila, komaj teden dni po porodu pa je že morala na delo. Tisti čas je dan za dnem deževalo. Hodila je na delo, dokler nj obleža a. Nekaj tednov so jo imeli v bolniški sobi v drugem nadstropju, potem pa so jo odpeljali z otrokom vred, ne da bi bili obvestili Osojnika. Šele po novem letu je smel k njej na obisk. Bila je bleda, v lica upadla in venomer je pokašljevala, vendar je upala, da bo na pomlad, ko se bodo vrnili, zdrava. Tinčka ni imela pri sebi. Našel ga je na drugem koncu mesta. Nekaj tednov nato se je naglo približala fronta in z mestom so . bile pretrgane vse vezi. I Ko je pred dnevi odšel v mesto, se je vso pot izpraševal, ali si je res že toliko opomogla, da bo lahko odšla z njimi, obdajale pa so ga tudi temne slutnje. Se tesneje mu je bilo, ko je namesto bolniških zgradb našel kupe ruševin. Po dolgem izpraševanju je izvedel, da so nakaj dni pred bombardiranjem izselil; bolnike v gradič zunaj mesta. Čeprav je bil truden od naporne poti se je nemudoma odpravil iz mesta. V zasilni bolnišnici sprva o njegovi snahi niso hoteli nič vedeti, češ da prejšnjih bolničarjev in zdravnikov ni, listine pa so ostale v stari bolnišnici in zgorele. Ker pa je bil vztrajen m je no dil od človeka do človeka, je le prišel do mlajše strežnice, ki je, kot je sama priznala, delala že prej v bolnišnici; le-ta mu je povedala, da je Micka umrla, še preden so se preselili. »Umrla je, umrla,« je strežnica ponovila trdo, ker se starec ni ganil, in se zgubila v eni izmed številnih sob, ki so se vrstile na levi in desni ozkega in mračnega hodnika. Osojnik je odtaval nazaj v mesto, da poišče Tinčka. Dolgo je iskal stavbo, kjer ga je pred meseci obiskal. Ko je prišel na tisto mesto, je naše! kup razvalin. (Dalje prihodnjič)