Najstarejši Slovenki voščil tudi Türk V Sovodnjah se je sklenil popis zemljišč, njihovo cenitev bodo opravili prihodnje leto / 14 Igralec Gojmir Lešnjak-Gojc o filmu Trst je naš, ki je razburil Unijo Istranov in njenega predsednika /2 Primorski dnevnik SOBOTA, 31. OKTOBRA 2009 št. 258 (19.657) leto LXV._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € /n i • vv Gradišče in Krmin ali Nova Gorica? Danjel Radetič Občinske uprave iz Gorice, Krmina in Gradišča oživljajo nekdanjo Goriško in gradiščansko grofijo, da bi s skupnimi projekti na področju kulture in turizma privabile v mesta čim več obiskovalcev. Projekt so pripravile iz bojazni pred novo trgovino švedske verige Ikea v Vilešu, ki naj bi izpraznila mestna središča in med svoje razstavne prostore priklicala na tisoče obiskovalcev, po drugi strani pa je na dlani, da pobuda odraža usihanje sodelovanja med Gorico in Novo Gorico. Goriški upravitelji dajejo namreč prednost krepitvi odnosov z občinami na desnem bregu Soče, medtem ko zanemarjajo sodelovanje s sosedi na slovenski strani meje, s katerimi po nepotrebnem tudi pogosto napenjajo odnose. Da mora Gorica vzpostaviti konstruktiven odnos z Novo Gorico, je bilo nazadnje potrjeno pred dnevi, ko je potekal prvi čezmejni zaposlitveni sejem. Na njem se je zbrala gneča ljudi v iskanju službe, sploh pa so goriška podjetja v slabih dveh urah nabrala preko sto »curriculumov vitae«. Z uveljavitvijo prostega pretoka delavcev državna meja ne predstavlja nikakršne ovire pri iskanju zaposlitve, zato pa bi morale krajevne uprave čezmejno sodelovanje vzpostaviti tudi na drugih področij in z njim spodbuditi utrjevanje prijateljskih odnosov med Slovenci in Italijani. Gorica naj torej krepi stike s Krmi-nom in Gradiščem, toda naj ne pozabi, da se njeno gospodarstvo vse bolj prepleta z novogoriškim zaradi čezmejnih delavcev in tudi zaradi številnih Goričanov, ki se vsak odpravljajo v Slovenijo po nakupe ali na zabavo. RIM - Komisija potrdila krčenje prispevkov Iz senata prva rdeča luč slovenski manjšini Večina zavrnila popravke senatorke Tamare Blažina pokrajinski svet - Odobren 6. člen novega statuta Raba slovenskega jezika Spet ostra obstrukcija desnosredinske opozicije - Sprejet Sosičev amandma TRST - Pokrajinski svet je po skoraj štiriurni razpravi z glasovi levosre-dinske večine odobril šesti člen novega statuta, ki med drugim »zagotavlja in uvaja pravico do rabe slovenskega jezika«. Desnosredinska opozicija je nada- ljevala z obstrukcijo in skušala preprečiti dejansko priznanje rabe slovenščine, ki jo je spejeti amandma Zorana Sosiča (DS-SSk) le še podkrepil. Svetniki leve sredine so med razpravo poudarili, da sodi raba materinega jezika med temeljne človekove pravice, po glasovanju pa so načelnice svetniških skupin Demokratske stranke, Stranke komunistične prenove in Zelenih izrazile zadovoljstvo nad odobritvijo pomembnega člena. Na 7. strani RIM - Senatna proračunska komisija je potrdila krčenje državnih prispevkov za slovensko manjšino. Senatorji desne sredine so ratificirali sklep vlade, ki je za prihodnje leto dodelila Slovencem 4,06 milijona evrov in za leto 2011 3,12 milijona evrov. Manjšina je sicer letos dobila iz Rima skupno 5,26 milijona evrov, a po zaslugi t.i. januarskega večnamenskega odloka. Rimska vlada je vanj vključila milijon evrov, za katerega je bil odločilen pritisk iz Slovenije. Senatna komisija je v zvezi s slovensko manjšino v Italiji in italijansko v Istri zavrnila vse predloge senatorke Tamare Bla-žina. Na 2. strani Slovenska izdaja knjige Johna Earla o primorskih padalcih Na 8. strani Čok in Terpin o odnosih med DS in SSk Na 3. strani Kriza SSG: izvedenca izdelala poročilo Na 8. strani V Gorici tudi šola Emil Komel za odprtje glasbenega liceja Na 15. strani • V I • v, •• Goriški poštarji odslej »telematski« Na 14. strani LJUBLJANA - Ob dnevu reformacije Protestantsko gibanje pustilo neizbrisen pečat LJUBLJANA - Reformacija in z njo protestantsko gibanje je na Slovenskem pustilo neizbrisen pečat - postavljeni so bili temelji za kulturni razvoj in napredek slovenskega ljudstva, je na sinočnji državni proslavi ob dnevu reformacije dejal predsednik DZ Pavel Gantar. Dodal pa je, da bi se nas lahko protestantizem dotaknil še bolj, tudi v svojem racionalnem temelju. Po Gantarjevem mnenju se Slovenci verjetno premalo zavedamo pomena, ki ga ima za nas in za sodobno slovensko družbo dan reformacije. »Zahvaljujoč Primožu Trubarju, osrednji osebi slovenske reformacije, smo Slovenci dobili prvo tiskano knjigo v slovenskem jeziku - v skupnem jeziku, ki je temeljni povezovalni element vsakega naroda in sestavni del njegove zavesti,« je pojasnil. Skupni jezik je med slovenskim ljudstvom okrepil in utrdil zavest o skupni pripadnosti, povezanosti in skupni zgodovinski usodi, ki nam je omogočila, da smo napredovali tudi kot narod, je v slavnostnem govoru ob 31. oktobru, dnevu reformacije, poudaril predsednik DZ. Obenem je dodal, da je bil slovenski jezik vse do reformacije v precej nezavidljivem položaju, saj sta mu vstop na področje duhovnega, kulturnega in političnega življenja kratili prevladujoča latinščina in nemščina. vrh eu Rešen problem Češke, mandat za Koebenhavn BRUSELJ - Voditelji EU so na včeraj sklenjenem dvodnevnem srečanju v Bruslju rešili problem zahtev Češke glede Lizbonske pogodbe in se dogovorili o mandatu EU za decembrsko mednarodno podnebno konferenco v Koeben-havnu. Ključna vprašanja o notranji delitvi bremen pri podnebnem financiranju sicer ostajajo odprta. Češki predsednik Klaus je v prvem odzivu na dogovor EU povedal, da ne bo več postavljal pogojev za ratifikacijo Lizbonske pogodbe. Na 13. strani GRADBENO PODJETJE IN GRADBENE OBNOVE FRAND0LI GROUP s* tmmmmmm mmamm Nabrežina Kamnolomi, 23/H - 34011 - Devin Nabrežina (TS) tel/fax 040 200083 - mob. 335 284754 www.frandoligroup.it - info@frandoligroup.it NAŠA PRODAJALNA Geom. Giuliano Biondini Corso del Popolo, 54 - 34074 TRŽIČ (GO) tel. & fax 048146 336 - mob. 3495939706 trieste@haus.rubner.com - www.haus.rubner.com 2 Četrtek, 29. oktobra 2009 ALPE-JADRAN / rim - Proračunski zakon 2010 Senatna komisija je potrdila krčenje prispevkov naši manjšini Manj denarja tudi za Italijane v Istri - Zavrnjeni vsi popravki senatorke Tamare Blažina RIM - Senatna proračunska komisija je potrdila krčenje državnih prispevkov za slovensko manjšino. V bistvu so senatorji desne sredine ratificirali sklep vlade, ki je za prihodnje leto dodelila Slovencem 4,06 milijona evrov in za leto 2011 3,12 milijona evrov. Manjšina je sicer letos dobila iz Rima skupno 5,26 milijona evrov, a po zaslugi t.i. januarskega večnamenskega odloka. Rimska vlada je vanj vključila milijon evrov, za katerega je bil odločilen pritisk iz Slovenije. V senatu se ponavlja scenarij iz lanskega leta. Vlada je namreč na priporočilo ministra Giulia Tremontija »blindirala« proračunski zakon, zato je desna sredina v proračunski komisiji sistematično zavrnila vse popravke in predloge opozicije. Takšno usodo je doživel tudi proračunski popravek senatorke Demokratske stranke Tamare Blažina. Slovenska parlamentarka je skupaj s kolegoma Flaviom Pertoldijem in Carlom Pegorerjem predlagala vladi, naj za prihodnje leto dvigne finančno dotacijo za slovensko manjšino za 1,2 milijona evrov, v naslednjih dveh letih pa za 2,1 milijona evrov. S tem popravkom, v kolikor bi ga vlada odobrila, bi Slovenci v Italiji razpolagali vsaj z enako vsoto kot doslej. Isto načelo velja tudi za italijansko manjšino v Sloveniji in Hrvaški. Demokratska stranka je predlagala 750 tisoč evrov več prispevkov za Italijane v Istri in tudi pri tem so njene zahteve pri vladi naletele na gluha ušesa. Pri tem velja omeniti, da je že v letošnjem proračunu Rim močno krčil podpore Italijanom v Sloveniji in Hrvaški, ki jih finančno gledano obravnava ne kot narodno ali jezikovno manjšino, temveč kot Italijane na tujem. Senatorka Blažina sicer ni članica proračunske komisije, a je ob tej priložnosti nadomestila stalnega strankinega kolego v komisiji. V svojem posegu je izpostavila, da se je krčenje državnih prispevkov naši manjšini začelo lani in nadaljuje se le- Senatorka Tamara Blažina tos. Pri tem gre za kršenje zaščitnega zakona iz leta 2001 in obenem številnih obljub, ki so bile dane manjšini in Sloveniji. Blažina je pri tem omenila septembrsko rimsko srečanje med Silviom Berlusconijem in Borutom Pahorjem. Predsednik italijanske vlade je svojemu gostu iz Slovenije obljubil, da Rim ne bo krčil prispevkov za slovensko manjšino. Predstavnica Demokratske stranke se je navezala tudi na besede predsednika poslanske zbornice Gianfran-ca Finija. Na nedavnem srečanju s predsednikom hrvaškega parlamenta in z vodjo Italijanske unije v Istri in na Reki Furiom Radinom je Fini govoril o potrebi po zakonski in materialni zaščiti narodnih manjšin. Senatna proračunska komisija je tudi zavrnila vse popravke Demokratske stranke v zvezi s skladoma za Trst in Gorico. V naslednjih dneh bo proračun 2010 romal v senatno skupščino, kjer bo senatorka Blažina spet vložila vse popravke v zvezi z obema manjšinama ter tudi s skladoma za Trst in Gorico. Kot rečeno pa je zelo malo možnosti, da bo senat na plenarnem zasedanju spremenil vladne ukrepe za Slovence v Italiji in Italijane v Istri. nova gripa Kmalu prva cepljenja v FJK TRST - Deželni odbornik Furlanije-Julijske krajine za zdravstvo Vladimir Kosic je napovedal, da bo 9. novembra stekla v naši deželi kampanja proti virusu A H1N1, ki povzroča novo gripo. Spočetka bodo porazdelili po deželi 29 tisoč doz cepiva. Kosic je tiskovni agenciji Ansa povedal, da bodo podrobnosti v zvezi z organizacijo kampanje obravnavali v ponedeljek, 2. novembra, ko bo v Trstu srečanje s predstavniki oddelkov za preventivo vseh zdravstvenih podjetij v FJK. Odmerki cepiva se trenutno nahajajo v skladišču v Pordenonu. Odbornik je pojasnil, da je cepivo v prvi vrsti namenjeno osebju zdravstvenih storitev, predvsem službi 118 in oddelkom za reani-macijo. Cepljenje svetujejo tudi silam javnega reda, osebju civilne zaščite ter delavcem, ki se ukvarjajo s prevozi, energijo in vodovodi. celovec - Slovenska manjšina Ob pobudah Konsenzne skupine nadaljnje ostre polemike CELOVEC - Intervju predsednika Zveze slovenskih organizacij (ZSO) Marjana Sturma za skrajno-desničarski list »Zur Zeit« (K času), katerega izdajatelj je po vsej Evropi znani evropski poslanec avstrijske svobodnjaške stranke (FPO) Andreas Mol-zer, in tudi nastop t.i. konsenzne skupine preteklo nedeljo na »srečanju kultur« pri Mariboru, na katerem so se poleg Molzerja pojavili tudi nekdanji esesovci, močno buri duhove na Koroškem, še posebej med koroškimi Slovenci. Tako je Narodni svet koroških Slovencev v odprtem pismo odločno zavrnil pisanje koroškega dnevnika Kleine Zeitung o prireditvi v Sloveniji. Konkretno NSKS kritizira »izvoz koroške udobnosti« v Maribor ter obenem opozarja, da časnik v svojem poročilu niti z besedo ni omenil, da se je prireditve, na kateri sta bila glavna akterja člana konsenzne skupine, predsednika koroškega Heimatdiensta Josef Feldner in Zveze slovenskih organizacij Marjan Sturm, udeležilo tudi »nekaj gospodov z oznakami SS na reverju«. Nadaljnji član konsenzne skupine, Heinz Stritzl, pa je baje celo aktivno organiziral udeležbo skrajno desničarske skupine na omenjeni prireditvi, ki je bila »druženje avstrijskih gibanj s skrajno desnega političnega roba« v Sloveniji. (Dnevnik). Narodni svet v odprtem pismu še dodaja, da bo kljub napadom, ki ga je deležen s strani Kleine Zeitung zaradi svojega doslednega nastopanja za ustavno zajamčene pravice koroških Slovencev, nadaljeval svojo pot »s spoštovanjem pravne države in z lastnim, resnim prispevkom za enakopravno sožitje na Koroškem«, od omenjenega časnika pa da si pričakuje dostojno in vestno poročanje. Vseavstrijska organizacija »Iniciativa manjšine« pa ponovno poudarja, da intervju predsednika neke (krovne) manjšinske organizacije v časopisu »Zur Zeit« pomeni v bistvu prispevek k integraciji skrajno desnega roba v politično sredino Avstrije. Nevladna organizacija je v tiskovni izjavi poudarila, da so bili člani Iniciativa manjšine deležni mnogih reakcij na prvi oster protest proti Sturmu, zato so se odločili, da svoje stališče še dopolnijo. Zato poudarjajo, da pomeni že samo dejstvo, da je predsednik neke manjšinske organizacije dal skrajno desničarskemu časopisu intervju, v bistvu integracijo skrajno desnega roba v politično sredino Avstrije, »ker dejansko ta postaja še bolj del družbenega konsenza.« Predsednik Iniciative manjšine, koroški Slovenec Vladimir Wakounig, ob tem še opozarja, da gre enostavno za to, da Iniciativa manjšine želi biti tudi naprej »kritična vest«, pa čeprav to morda nekaterim - tudi v Uradu zveznega kanclerja na Dunaju - ni po godu. Predsednik Zveze slovenskih organizacij in član t.i. konsen-zne skupine Marjan Sturm na kritiko glede svojega sodelovanja v konsenzni skupini odgovarja na informacijski strani svoje organizacije v najnovejši številki tednika Novice, da ni alternative k pogovoru in dialogu, kajti le-ta je namreč »osnovna orientacija evropskega združevanja v okviru Evropske unije«. Konec koncev so - tako Sturm v svojem prispevku - Nemci in Francozi z dialogom postavili temelje za današnjo Evropsko unijo. »Politiki kot De Gaulle, Adenauer in drugi so po koncu druge svetovne vojne začeli sodelovati in ustvarjati konstruktivno ozračje v medsebojnih odnosih in na osnovi tega so tudi nastali temelji evropskega sodelovanja, ki se je razvilo v Evropski uniji.« Tistim, ki se z delom t.i. konsenzne skupine »še ne morejo strinjati« pa Marjan Sturm izreka vabilo, naj se vključijo v konstruktivno razpravo z njo. Glede svojega spornega intervjuja v Molzerjevem listu pa je Sturm dejal, da so za ta »desno-konzervativni list« dali intervjuje tudi že ugledni avstrijski politiki. Ivan Lukan intervju Gojmir Lešnjak - Gojc, komandir France Kratki film Trst je naš! je prikaz načina razmišljanja, ki se je ustavil v tistih časih »Bliža se bitka! Bitka za Trst, bitka za srce in slavo slovenskega naroda!« S temi besedami se začenja napovednik (trailer) kratkega igranega filma Žige Virca s »provokativnim« naslovom Trst je naš!, ki ga bodo v petek, 6. novembra, ob 20. uri premierno predstavili v Kosovelovem domu v Sežani. Gre namreč za sedemindvajset minut trajajoči diplomskifilm mladega slovenskega scenarista in režiserja, ki je letos poleti nastal v koprodukciji AGRFT in RTV Slovenija, v njem pa v glavni vlogi partizanskega komandirja Franceta nastopa igralec Gojmir Lešnjak-Gojc. Njega smo zaprosili za krajši razgovor o filmu ter o vlogi, ki jo je odigral. Trst je naš! je kratki igrani film Žige Virca. Da, Žiga je hkrati scenarist in režiser filma. Na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo študentje delajo dve diplomi, ena je iz filmske, druga pa iz televizijske režije. Imel sem srečo in užitek, da sem nastopal v obeh filmih. Vsi igralci, ki po navadi sodelujemo pri take vrste podvigih, gremo namreč na pomoč mladim režiserjem. Vi igrate vlogo partizanskega komandirja, kajne? Seveda, sem France, komandant partizanske enote, ki se že leta pripravlja, da bo z njo zavzel Trst. France je človek, nostalgik, ki je s svojim razmišljanjem še v onih časih, ko je bilo to vprašanje predmet dnevne politike. Pri tem ne popušča, prav obratno, okrog sebe zbira somišljenike. Zato mu žena (Silva Čušin, op. avt) nekoč očita: »Kdaj boš odrastel?« V napovedniku filma je spopad z nemško enoto. Da, ta spopad uprizorijo kljub temu, da je v veljavi prepoved policije, saj v Slovenijo namišljeno prihaja na obisk predsednik Združenih držav Amerike. Zaradi tega je varnostna stopnja visoka in so take aktivnosti prepovedane. Možak pa se ne da, kakor se seveda tudi spodobi za človeka, ki hoče osvoboditi Trst (smeh). Je v filmu tudi kak namišljen spor z Italijo? Ta film s tem nima veze, saj ni politični. Gre namreč za prikaz posttravmatskega obdobja neke generacije, nekega načina razmišljanja, ki se je ustavil v tistih časih. Verjetno je to dediščina Francetovih staršev. V tem prepričanju France spravi skupaj pajdaše, ki si oblečejo partizanske uniforme in si tudi sami omislijo svoje sovražnike. Film pa prinaša nekaj, kar me je šokiralo. Gledalec namreč skorajda ne ve, če gleda neko uprizarjanje preteklosti ali norce, ki živijo v sedanjosti. Mojstrovina filma je prav v prepletanju realnega in idealnega. Na vabilu k ogledu filma verjetno najbolj preseneti hkratna prisotnost partizanskega komandirja in uniformiranega slovenskega policista, katerega vlogo igra Dario Varga. V filmu teče med obema velik prijateljski odnos, vsak pa seveda igra svojo vlogo. Policist opravlja svojo službo in zato zagovarja red in mir, Franc pa ne popušča. Zanimivo je videti, da ni s strani policista kakega odtujenega ali uradnega nastopa, ampak le prijateljsko prepričevanje v stilu »Nehaj ga srat, ne morem ti tega dovoliti!« Med obema pride nato tudi do spopada, sicer z manevrsko municijo, ki pa vsekakor požene strah v kosti dvema mladima policistkama. Kaj pa Francetova hči, ki jo igra Anja Drnovšek? V njenem liku je bistvo celotne zgodbe. Postavlja se namreč vprašanje, kako prenašati zgodovino na svoje potomce, pa tudi o tem, koliko je to početje sploh smiselno, moralno ali obvezno. Je torej prav, da tudi mladi vedo, kakšna je narodova zgodovina, zato da ne bi znova ponavljali istih napak, če naj se izrazim s to obrabljeno floskulo ali frazo. Kje je bil film posnet? Film smo snemali v nekem kamnolomu v okolici Ljubljane. Gojmir Lešnjak Gojc - komandir France Za študentski film je bilo to pravo razkošje, bilo je veliko starih vozil, statistov itd. Danes že sama običajna slovenska filmska produkcija le stežka zagotovi tako število sodelujočih. Žiga je bil v tem zelo spreten. Snemanje je trajalo štiri dni, filmska ekipa namreč na dan seveda veliko stane, AGRFT pa pretiranih financ na razpolago nima. Kako ste se osebno počutili v vlogi partizanskega komandirja? Doma sem iz partizanske družine in ko sem prišel v leta, da bi lahko igral v partizanskih filmih, je naša bivša domovina razpadla, partizanskih filmov se zato ni snemalo več. Izjema je le tisti, ki ga je posnel Berlusconi in prikazuje partizane v slabi luči. V takem filmu seveda nikoli ne bi sodeloval. Skorajda sem se bal, da ne bom mogel zaradi teh časov igrati v nobenem partizanskem filmu, zato sem zelo vesel in ponosen, da sem imel to priložnost. Kaj se bo torej zgodilo 6. novembra ob 20. uri v Kosovelovem domu v Sežani? Na sporedu bo svetovna premiera filma. Pričakujemo, da jo bomo izpeljali v naši veliki dvorani. Gre za kratek študentski film, ki ga bo spremljal pogovor z ustvarjalci, upam, da bo seveda prisotnih čim več igralcev. Kot glavni igralec bom seveda prisoten, ob meni bo seveda scenarist in režiser Žiga Virk. Po pogovoru si bo moč ogledati še polurni posnetek o nastajanju televizijskega filma, se pravi njegovo zakulisje. Pričakujem, da se bo odvila ura in pol prijetnega druženja. Bo pa to tudi redka prilika, da ljudje vidijo, kako študentje snemajo svoje filme in kakšno je njihovo filmsko zakulisje. Napovednik filma Žige Virca Trst je naš! je objavljen na video spletnem portalu YouTube.com, in sicer na naslovu http://www.youtube.com/watch?v=22uzf_4weoM, mesto na petkovi premierni predstavitvi filma pa je moč rezervirati neposredno v Kosovelovem domu v Sežani oziroma na telefonski številki 00386 5 7312 012. Primož Sturman / ALPE-JADRAN Sobota, 31. oktobra 2009 3 politika - Perspektive po primarnih volitvah v levosredinski stranki Demokratska stranka in Slovenska skupnost na poti nekoliko boljšega sodelovanja? Stališča koordinatorja Slovencev v DS Štefana Čoka in deželnega tajnika SSk Damijana Terpina TRST - Demokratsko stranko in Slovensko skupnostjo povezuje marsikaj. V prvi vrsti volilni dogovor na deželni ravni (bil je osnova za izvolitev Igorja Gabrovca, ki je formalno član svetniške skupine DS), nato sodelovanje pri vodenju tržaške in goriške Pokrajine ter občinskih uprav v Repnu, Dolini in Miljah ter skupna opozicijska vloga v goriškem, tržaškem in devinsko- nabre-žinskem občinskem svetu. Politični odnosi med slovensko komponento DS in SSk pa niso vedno v sozvočju z odnosi v lokalnih upravah, prej nasprotno. Tudi na primarnih volitvah Demokratske stranke je prišlo do nekaterih trenj, ki pa niso prerasla v odkrito polemiko. Čok: Da sodelovanju, a v jasnih okvirih »Koordinacija Slovencev Demokratske stranke je v kongresni fazi obravnavala tudi vprašanje odnosov med našo stranko in stranko Slovenske skupnosti,« pravi vodja koordinacije Slovencev v DS Štefan Čok. Oblikovali so obširni dokument, ki obravnava to in mnoge druge tematike vezane na vlogo in doprinos Slovencev v DS. Nastal je na podlagi dveh deželnih skupščin in dela ožje skupine, ki so jo imenovali že v teku meseca julija in je torej sad poglobljene razprave. Dokument je glede odnosov s SSk po Čoko-vem prepričanju zelo jasen. »Želimo si sodelovanja na razlicnih ravneh, kot izhaja tudi iz federativnega dogovora za zadnje deželne volitve, ki bi ga lahko tudi še nadgradili. V ta namen se bomo aktivirali, da bo v kratkem prišlo do skupnega sre- Na nedeljskih primarnih volitvah je sodelovalo tudi veliko Slovencev. Posnetek je iz openskega Prosvetnega doma kroma čanja med obema strankama, kjer bomo prereše-tali bodisi odprte probleme manjšine, kot tudi razčistili nekatere nedorečenosti v odnosih med dvema strankama.« Nenazadnje je tudi pomembno, izpostavlja Čok, da se je nedeljskih primarnih volitev udeležilo kar nekaj vidnih članov in somišljenikov SSk. To po njegovem dokazuje, da so se z volilno udeležbo tudi javno opredelili v podporo vrednot in vsebin, ki jih izražata statut in manifest DS. Pričakujemo si torej, da bo tudi SSk pojasnila kako si zamišlja svoje bodoče odnose z Demokratsko stranko, dodaja deželni koordinator slovenskih demokratov. Tudi Terpin izpostavlja nujnost sodelovanja SSk je povabila svoje volilce, naj sodelujejo na primarnih volitvah Demokratske stranke iz dveh razlogov, pravi njen deželni tajnik Damijan Terpin. Čeprav so samostojna stranka, imajo federalni dogovor z DS, ki je na volitve povabila tudi tiste, ki niso člani te stranke. »Ker je SSk za parlamentarne volitve podprla DS in slovensko senatorko, so bili seveda tudi volilci SSk še najbolj upravičeni do udeležbe. Toliko, da nehamo z nepotrebnimi polemikami okoli tega vprašanja,« dodaja Terpin. Na vsedržavni ravni je SSk podprla Daria Fran-ceschinija, ki pa ni zmagal. »Sedaj bo pač stvar DS, da znotraj sebe poišče najboljši način sobivanja različnih idej, usmeritev in tudi ljudi, ki te različnosti predstavljajo. V imenu SSk lahko samo izrazim upanje, da bodo v DS uspeli najti način takšnega sodelovanja in da ne bo prišlo do razkolov, čeprav predstavlja odhod Francesca Ru-tellija slabo znamenje,« ugotavlja zastopnik SSk. Terpin ocenjuje, da so bili volilci SSk marsikje celo med odločilnimi za zmago nove deželne tajnice DS Debore Serracchiani. Še zlasti v nekaterih okoljih, kot v Gorici in Števerjanu, Sovodnjah, Doberdobu ter v Devinu-Nabrežini. Z novo tajnico so se že večkrat sestali in tudi načeli najboj žgoča vprašanja, ki jih namerava - kot je sama jasno napovedala - tudi čim prej rešiti. Terpin navaja skupno upravljanje občin Sovodnje, Doberdob, Števerjan in Zgo-nik in utrditev federalnega sporazuma med DS in SSk, tudi na vsedržavni ravni. V perspektivi pa je resna priprava na naslednje volilne preiskušnje: pokrajinske volitive v Trstu in Gorici in deželne volitive leta 2013. Vmes pa se lahko na vsedržavni ravni zgodi še marsikaj novega in nepredvidljivega, dodaja Terpin. Kaj pa odnosi med SSk in Slovenci v Demokratski stranki? »S slovensko komponento DS so bili odnosi doslej nekoliko napeti, je pa tudi res, da vsaj tisti, ki so se odločili za Serracchianijevo, kažejo do SSk bolj konstruktiven in konec koncev, politično gledano bolj realističen pristop. Upam, da bodo vsi skupaj čim prej preboleli nekatere zadnje volilne neuspehe, za katere pa ne bi smeli iskati krivcev zunaj sebe, recimo pri SSk, sicer so na napačni poti. Sem pa glede tega optimist in prepričan, da bo v bodoče sodelovanje lahko vsekakor boljše,« pojasnjuje še Terpin. S.T. 4 Četrtek, 29. oktobra 2009 GOSPODARSTVO lonjer - Posvet Kmečke zveze in ONAV o oljčnem olju v čezmejnem prostoru Skromna količina oljčnega olja, zato pa njegova tem višja kakovost Čezmejni proizvajalci se dogovarjajo za tesnejše sodelovanje v prihodnosti LONJER - V četrtek, 29. oktobra je Kmečka zveza priredila v sodelovanju z Združenjem pokuševalcev vina O.N.A.V. posvet na temo: »Oljčno olje v čezmejnem prostoru: izmenjava izkušenj in skupno iskanje novih poti za nove promocijske pobude«. Posvet se je odvijal v Športno kulturnem centru v Lonjerju. Privabil je veliko število slušateljev, ki so z zanimanjem sledili izvajanju predavateljev o temi, ki je zelo aktualna tako v Slovenski Istri kot na Tržaškem. Na posvetu so sodelovali Giovanni Degenhardt - deželni funkcionar, uradni degustator in izvedenec za olje, Vasilij Valenčič uradni degustator in področni izvedenec iz LABS-a (Izola), Di-no Pucer - predsednik Društva oljkarjev slovenske Istre in Danilo Markočič strokovnjak, član istega društva ter Elena Pa-rovel - predsednica Promocijskega odbora za valorizacijo ekstrodeviškega oljčnega olja Tergeste. Namen posveta in predavatelja ter ostale ugledne goste je v uvodnem posegu predstavil tajnik Kmečke zveze Edi Bukavec. Sledilo je predavanje izvedenca Giovannija Degenhardta, ki je podrobno prikazal oljkarstvo na Tržaškem včeraj in danes ter nakazal razvojne smernice za bodočnost. Poudaril je hitri kakovostni vzpon tržaškega ekstra-deviškega oljčnega olja ter opisal bistvene organoleptične lastnosti tega proizvoda. Izboljšanje kakovosti in vedno širše uveljavljanje tržaškega oljčnega olja gre v dobri meri pripisati pridobitvi zaščitene označbe porekla (ZOP), ki obvezuje člane, da proizvajajo olje v spoštovanju zelo strogih kakovostnih parametrov. Bodočnost oljčnega olja na območjih kot je tržaško, kjer je obseg proizvodnje tako v celotni količini kot pri posameznih oljkarjih skromen, je neločljivo vezana na izredno visoko kakovost, ki je, kot dokazujejo rezultati zadnjih let, dosegljiva. Sledil je poseg slovenskega strokovnjaka Vasilija Valenčiča, ki je prikazal sliko oljkarstva v Slovenski Istri, kjer se gojijo oljke na 1700 ha oljčnikov z letno proizvodnjo, ki dosega v povprečju 450 ton olja. Tudi Istra že vrsto let stopa po poti visoke kakovosti, kot je dokazala s pridobitvijo Zaščitene označbe porekla (ZOB), ki je prva tovrstna slovenska shema kakovosti dosežena po evropski zakonodaji. Pri tem je predavatelj poudaril, da so si pri določanju kakovosti ekstradeviškega olja istrski oljkarji postavili znatno strožje parametre kot jih predvideva EU, kar zagotavlja slovenskemu istrskemu olju izredne organo-leptične lastnosti, ki jih gre pripisati tudi visoki kakovosti oljčnih plodov avtohtonih sort, v prvi vrsti Istrske belice. Preden se je začela degustacija vzorcev olj, sta predavatelja soglasno še enkrat naglasila, da na tem čezmejnem prostoru lahko uspeva kultura oljke le ob visoki kakovosti, ki jo naravne danosti omogočajo pod pogojem, da je pristop oljkarjev izredno strokoven. Do tega pa je na obeh straneh nekdanje meje v dobri meri že prišlo, kot prepričljivo dokazuje kakovost olja. Na tej poti je treba vztrajati in istočasno osveščati o tem porabnike, da znajo pravilno ceniti ta edinstveni proizvod in ga cenovno primerno nagraditi. Prišlo je tudi do skupnega predloga, da bi čezmejni proizvajalci vsako leto priredili natečaj za nagraditev najboljših olj s posebnimi odmevnimi nagradami. Sledila je degustacija ekstradeviških oljčnih olj, ki sta jih predstavila, vsak za svoje območje, predavatelja. Pri tem sta posegla tudi Dino Pucer in Elena Paro-vel, ki sta obogatila večer s svojimi izkušnjami na področju ocenjevanja olj. Vsi sodelujoči na posvetu so si bili edini, da je izmenjava izkušenj in primerjanje dosežkov čezmejnega območja na področju oljkarstva lahko učinkovito sredstvo za uveljavljanje tega proizvoda doma in na širšem trgu. Omizje na uspelem lonjerskem posvetu, kateremu je sledila vodena degustacija domačih oljčnih olj kroma tečaj - V priredbi SDGZ - Servis v Obrtni coni v Zgoniku Zakupne pogodbe in varnost pri delu Srečanje bo v četrtek,! 2. novembra TRST - Podjetja in avtonomni delavci, ki delajo na gradbiščih, so ta čas pod precejšnjim udarom. Glede na to, da se statistično na gradbiščih dogaja največ delovnih nezgod, so namreč inšpekcije zelo številne in stroge. Daleč so torej časi, v katerih je gradbenik ali inštalater direktno prišel na gradbišče in začel delati. Danes je treba pred začetkom kateregakoli dela predstaviti najrazličnejše dokumente, od izjav do va-lutacije tveganj, od potrdil o udeležbi na tečajih do operativnega plana za varnost itd. Obenem je treba preveriti tehnično sposobnost morebitnih podizvajalcev in nenazadnje opraviti vse potrebne posege za zagotavljanje varnosti na gradbišču. V primeru, da se tega ne opravi, so denarne sankcije zelo stroge in lahko privedejo tudi do zaprtja gradbišča. Vse zgoraj omenjene obveznosti imajo svoj temelj v zakupni pogodbi (contratto di appalto), ki veže naročnika del z izvajalcem oz. izvajalca del s podizvajalcem. V praksi te pogodbe pogosto ni, vsaj v pisni obliki ne, kar pa postavlja še kompleksnejše probleme. Z namenom, da se seznani zainteresirana podjetja (gradbenike, električarje, inštalaterje itd.) z vsemi zgoraj navedenimi problematikami, organizira podjetje Servis, pod pokroviteljstvom Slovenskega deželnega gospodarskega združenja, srečanje/tečaj na temo zakupnih pogodb v gradbeništvu, in sicer v četrtek, 12. novembra 2009, od 16. do 19.ure na podružnici SDGZ - Servis v Obrtni coni Zgonik, Proseška postaja 29/F. Glavna predavatelja bosta inženir Renzo Simoni, predstavnik lokalne Zdravstvene Ustanove A.S.S., ki opravlja inšpekcije ter geom.Giorgio Bailo, izvedenec in koordinator za varnost za številna gradbišča. Za vse informacije o tečaju vabimo vse interesente, da se javijo v uradih SDGZ - Servis (tel. 040 6724830) najkasneje do 5. novembra 2009. Število prostih mest je omejeno, zato bodo imeli prednost tisti, ki se prej prijavijo. ljubljana Konec prihodnjega tedna prvi mednarodni sejem turizma Turisticum 2009 LJUBLJANA - V ljubljanskem Cankarjevem domu bo prihodnji konec tedna potekal prvi mednarodni sejem turizma Turisti-cum 2009. Kot je ob tem pojasnil organizator Sebastjan Hočevar, se bodo na sejmu predstavili tako turistične agencije, hoteli in letalski prevozniki kot tudi banke, zavarovalnice in drugi, ki so povezani s turizmom. Hočevar je na novinarski konferenci še pojasnil, da bo sejem, ki se bo odvijal od 6. do 8. novembra, razdeljen po tematskih sektorjih, kjer bodo obiskovalci lahko našli želene informacije. Sam koncept sejma je sicer po Ho-čevarjevih besedah naravnan tako, da so posamezni razstavljavci dovolj močni na svojem področju in bo vsak izmed njih s svojim programom tudi edini na sejmu. EVRO 1,4800 $ +0,1 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 30. oktobra 2009 valute evro (povprečni tečaj) 30.10. 29.10. ameriški dolar japonski jen kitajski juan 1,4800 134,66 101047 1,4788 135,13 10 0972 ruski rubel mniickn nirui?» 43,0100 69,5750 43,1957 69,7850 ii iuijiis.a i uljijci danska krona hntsncrU'! funt 7,4430 0,89375 7,4433 0,8975 Ul 1 La 1 IJM 1 Ul 1 L švedska krona nr-ir\Q 1/^ 10,3845 8,3915 10,3359 8,3835 1 1UI VCJKCI M UI I o češka krona i fran« 26,458 15123 26,495 15109 jVILdljM llalllV estonska krona m^H^arcK i TArinf 15,6466 273,39 15,6466 272,95 1 1 la