Poštnina platana v gotovini Maribor, 26. oki. 1934 Leto IL Posamezna številka Din VSO 0 Velja na mesec po pošti dostavljen Din 6"-za inozemstvo Din 10-— 0 Uredništvo in uprava: Gregorčičeva ulica 26 ISŽGV 43 Telefon 29-70 0 Poštni čekovni račun T0.502 © Izhaja vsak petek 0 Oglasi po tariti. 1 * Politične beležke p- Nova jugoslovanska vlada. Po demisiji vlade Uzunoviča je isti sestavil novo vlado, ki jo tvorijo vsi prejšnji ministri z izjemo vojnega ministra, ki je sedaj general Peter Živ-ković. V vlado pa sta bila pritegnjena tudi bivša ministrska predsednika dr. Vaja Marin kovič in dr. Milan Srskić. Oba sta ministra brez portfelja. p- Zopet na svobodi. Kakor znana so imeli med drugimi določen kraj za bivanje tudi dr. Korošec, dr. Natlačen in dr. Ogrizek. Naše oblasti so jim sedaj zopet dovolile prosto gibanje. p- Aretacije teroristov. Po raznih evropskih državah je bilo doslej aretirano večje število teroristov, ki so v zvezi v marseill skim atentatom. Italijanska policija je aretirala tudi njih kolovodjo dr. Paveliča in pomagača Kvaternika. Francoske oblasti zahtevajo njih izročitev, vendar Italija temu do-sedaj še ni ustregla. Kakor izgleda, se bodo Vse evropske države potrudile, da se končno iztrebi ta zalega. P- Lebrun zagotavlja. Ko je francoski predsednik Lebrun zapustil našo državo, je iz Rakeka odposlal Nj. Vel. kralju Petru II. brzojavko, v kateri zagotavlja zavezniško zvestobo Francije do Jugoslavije. Kralj Aleksander in minister Barthou nista padla zaman v trenotku, ko sta se vladi obeh držav trudili • Za evropsko ravnotežje. p- Madžarska se pogaja. Madžarski ministrski predsednik Gombos se je podal v Var šavo v svrho razgovorov o zbližanju Poljske >n Madžarske. Slednja se zaveda novih zveznih možnosti v Evropi in to v smislu zveze Adrija-Vzhodno morje. Francoski listi temu stremljenju niso naklonjeni. Obenem se je Madžarski zunanji minister Kanya podal v ■Rim, kjer je razpravljal v Mussolinijem. Skle hajo, da se hoče Mussolini povsem prepričati o eventualni madžarski zvezi. Kajti Fran G ja je pristala na zbližanje z Italijo samo hod pogojem, da se razčistijo odnosi med Italijo in našo državo. Vsa ta pogajanja niso imela mnogo uspeha, ker sklepajo, da bo Prav radi teh neuspehov odstopila vlada Gombosa. eisuitr Vel lugosioi Junak in traged sodobne Evrope P- Tajni sporazum Nemčije in Japonske. Kakor poročajo angleški listi, se je nedavno sklenila trgovska zveza med Nemčijo in Ja-Donsko. Nemčija bo letno kupovala na Ja-honskem milijon ton svile ter drugih siro-v'11, dočim se bo Japonska oddolžila z uvajanjem nemških kemikalij in eksploziva. Po-‘eg tega se je podalo na Japonsko 500 nem-skih avijatičarjev in inženjerjev. P- Pomorska konferenca propadla. Pomor ska konferenca, ki bi se imela vršiti prihodke leto, je kakor domnevajo, propadla. Ame-rika in Anglija vztrajata še nadalje na razmerju 5:5:3 napram Japonski. Japonska je 'davila, da se pod takimi pogoji sploh nima kisla sestajati. P- Demanti španskega poslaništva v Parizu a neresnične vesti, da se je Lerrouxova ada odločila odstopiti in da bo diktaturo vrevzel general Franc, je špansko poslaništvo Karižu objavilo, da so take vesti neuteme-eae, ker vladata v deželi popoln mir in red. Iom°V)ets,ta Rusija se izneverja svojim idea- sVrr ' KaKor vse kaže, pozablja Rusija na Pd]ia lastna gesla. Diktatura proletarijata, je ske OPOMIN BALKANU IN EVROPI. Po Aleksandru Makedonskem ni bilo na Balkanu vladarja, pod katerega vodstvom bi se odigrali tako važni dogodki, pokreti, kot pod vodstvom Aleksandra Jugoslovanskega. Padlo je dvoje velikih carstev, ki sta skozi veke tlačili Slovenski Jug In ves Balkan, da na njihovih ruševinah vstane jugoslovansko kraljestvo, ki bi postalo temelj neodvisnosti Balkanskega polotoka. Skozi dve desetletji od Kumanovega do Marselja se ni umaknil iz zgodovine zgodovinskih dogodkov, — vselej je Ml na prvem in najodgovornejšem mestu v borbi za popolno svobodo jugoslovanskega in vseh balkanskih narodov v okviru Nove Evrope. Ta najslavnejši Borec sedanjosti je moral pasti na fronti miru, kot najbolj junaška In najtra-gičnejša pojava sodobne Evrope, kateri je služil do poslednjega diha. Bil je Jugoslovan, Balkanec in Evropejec. Bil je vladar, vojak in državnik. Bil je najaktivnejši protagonist zgodovinske preobrazbe Balkana in Evrope dvajsetega stoletja. Tragična in mučeniška smrt Aleksandra Ka-radjordjeviča, je velik in usoden memento slovanskemu Jugu. Balkanu in Evropi, da se zamislijo v globoki smisel življenja in smrti tega velikega Trageda. Ako bodo pravilno dojeli ta smisel, potem bodo Slovanski Jug, Balkan in Evropa šli po novi poti k lepši in svetlejši bodočnosti iz kaosa mračne in krvave sedanjosti. Izvleči prave posledice iz marseljske katastrofe znači: obvarovati Evropo pred katastrofo. NAJVEČJI JUGOSLOVAN. Aleksander Karadjordjevič je spoznal najgloblje težnje in navišja stremljenja svojega naroda na zgodovinskih zborih, ko sta od vojnih tromb odmevala Balkan in ves svet. V usodni smisel zgodovinskega dogajanja je proniknil On na bojnih poljih, ko je za časa najstrašnejših bojnih izkušenj in nadčloveških naporov vodil svoj narod po krvavih cestah, ki so od Kumanova, preko Bregalnice, Albanije in Dobrudže vodile na Kajmakčalan. Pod njegovim vodstvom je bil sredi kaosa svetovne vojne jugoslovanski narod vojaško uedinjen, — iz srbskih, črnogorskih in dobrovoljskih polkov, je bila zgrajena organska celota: JUGOSLOVANSKA NARODNA VOJSKA. In ta vojska je s prebitjem solunske fronte zrušila antijugoslovansko fronto združenih sovražnikov balkanske svobode, ter omogočila stvaritev Jugoslavije. Ta naša narodna vojska, to delo regenta in naroda, je največje in najpozitivnejše delo naše narodne revolucije. Ta revolucija ni samo ustvarila države, temveč jo je tudi obdržala in ohranila skozi vse peripetije naše povojne notranje in zunanje politike, kot neo-mahljiv garant naše narodne svobode in državne nezavistnosti. Nato je On z odločno in hrabro gesto prevzel nase vso odgovornost za daljnjo usodo naroda in države. Kajti Aleksander Karadjordjevič, pravnuk Vodje in sin Kralja Dobrovoljca, je bil kot vrhovni komandant narodne vojske za časa ustvarjanja jugoslovanske države najdostojnejši interpret jugoslovanske nacionalne revolucije, katero je dovedel do njenega končnega cilja in za katere usodo je stvarno nosil najvišjo odgovornost pred narodom in zgodovino. S svojega prestola je vselej gledal na na- Sonia zašla v povsem »zapadno-buržuj-stv!: vode.^ V začetku so se borili pfoti plem-da3 sedaj uvajajo »rdeče plemstvo:«. Še ne-žujj? se ie »Pravda« borila proti vsem bur-eies-o1? razvadam, sedaj pa se navdušuje za V brat senator Aleksander v junaka in velikega kralja cim “I ^0*ac* Istočasno Vam pošiljamo| kako je francoski državnik Barthou z gal simo te Komemoracije in prilagamo članek oj skim zanosom in genialnostjo že v visoki ia^cIn0raM,’.l J1' ga 36 naP*sal brat, starosti posvetil svoje življenje delu za var- Mofo av S sestrskim pozdravom nost Francije in njenih zaveznikov ter za Meta Dudova 1. r, 1 mir vse Evrope. '/-Jr. izbral med svojim zdravim, kmetskim narodom. Razni drugi delavski in kmetski »voditelji« počivajo v najrazkošnejših mavzolejih, ki daleč prekašajo grobove raznih bivših cesarjev. (N. pr. LjeninOv grob v Moskvi!) Kralja so nam ubili, a ubiti nam niso mogli njegovega dela- Jugoslavija je pokazala, da je zdrava in logična posledica osamosvojitve južnih Slovanov. Tisočletja so našim praočetom tujci vcepljali svojo kulturo, svoje smotre. Ni bilo potrebnih niti šestnajst (!!) svobodnih let, da smo se zopet združili in vzljubili* To je moč zdrave in sočne ideje. Kako naivno je delo nekaterih držav, ki mislijo, da bodo z bombami in revolverji to uničile! Zgodovina velikih idej pa nam jasno priča o enem: čim bolj so streljali in ubijali, tem jačja je izšla iz vsega tega ideja. In tako se dagaja tudi z jugoslovansko idejo. Velike naloge slovenskega dela našega naroda pa je, da si pribori tu pravo in odgovarjajoče mesto. Mislim da smo Slovenci nekoliko preveliki liriki, ter da plavamo preveč v čuvstvih. Saj na političnem polju je tako. Ali imamo danes človeka na tem polju, o katerem bi lahko rekli, ta je naš, v tega neomajno verujemo? Niti četrtino tega nimamo, Mnogo je tu kriva tudi naša intelek-tuelna omladina, ki je strahovito zapadnoevropsko orientirana, ter razcepljena v neskončno malih grupic, katera ima vsaka svetega evangelista. Več zveze z našo zemljo, z našim človekom, kajti gorje nam, ako bomo prlceii presejti napol razumete evropske struje na naša kmetska tla. ki imajo svoje zahteve, svoje probleme in svoje rešitve. £»& najboljše južno sadi«.. Dlgsaieno v se-1 zavita v žalne dekoracije temnozelenih in črnih draperij, primerno izražala tragično razpoloženje, ki ga je v nas vse priklical strašni marseiilski dogodek. Na prednji strani dvorane sta bili postavljeni nad velikimi, srebrnimi lovorjevimi venci, pod zastrtimi zastavami bratske Jugoslavije in Francije, sliki naših dragih prijateljev, mučenikov miru, ki sta izkrvavela za večjo varnost nas vseh. Kakor sta bok ob boku delala za mednarodni sporazum in za sode- verne kraje jc kislo n zoprno. »Vsak narod ie tragičen, ki ni vsaj devetdeset odsto na-cijoaien«, je dejal Matošić. Zločinski streh ob francoski obali bodo k jačenju naše nacijonalne zavesti mnogo doprinesli. Kajti padla je velika žrtev Svetel primer, kako je treba umreti. In ta primer nam je dal sam kralj- Bil je čist in iskren Jugosloven tudi v smrti. Kot vojak je trpel na veliki albanski Golgoti, kot državnik je padel na diplomatsem bojišču ter doprinesel za ustvarjanje svoje ideje najdražje, kar ima človek — svoje živlenje In tega mu ne pozabi noben Jugoslovan Čudno je to pri Slovencih: baš najtragičnejši dogodki so nam bili največje vrelo novih uspehov. Kosovo je maščevano! Maščujmo še Marseille! _ A ta Marseille bomo maščevali: Če bomo ljubili to zemljo, kot jo je ljubil naš kralj, če bomo trpeli in umirali zanjo, kot je umiral naš kralj, če bomo tudi v svoji poslednji misli, mislili dani?, kot ie mislil naš kraj*. .............. je v boju kakor vojak, ne boječ se velikosti nalog. Od zmage pri Kumanovem, kjer je vodil srbsko vojsko, pa do poveljstva na solunski fronti, kjer je umel iz ostankov srbske armade znova postaviti tri nove divizije in eskadron konjenice ter s to hrabro peščico Srbov doseči presenetljiv prodor in napredovati, ne ozirajoč se na pomisleke svojih francoskih in angleških prijateljev, vse do Niša. Tako raste njegov vojaški ugled in legenda o njegovem osebnem pojavu in vplivu na ostale vojake. Ne pozabimo, da je prodor v Solunu začetek konca vojne in tudi začetek naše svobode. Nato se je poprijel težkega in odgovornega dela za' zedinjenje Jugoslavije. Z razumevanjem je zasledoval tudi našo usodo in s posredovanjem svojega simpatičnega generala Hadžiča je uresničil vojaško zvezo z našo republiko še prej kot je nastala Mala antanta. Z njim je padel Louis Barthou, ki si je znal letos spomladi pridobiti srca Pražanov. Bil je to izkušen politik, prebrisan državnik, od svoje mladosti poslanec im že po tricese-tem letu zaporedoma minister mnogih resorov Naša ljubezen do Francije ie globoka zgedoviska hvaležnost. Zavedamo se tega- Danes preživlj’amo dobo, ko ogroža Evropo barbarstvo. Še so narodi in državo ki se pripravljajo na napadalno vojno. Satanske zarote proti miru moramo budno zasledovati in biti vedno pripravljeni, da jih odbijemo. Vemo, odkod prihajajo te spletke. Ta dva velika mrtva, ki sta v Marseillu umrla za idejo miru, sta umrla tudi za nas. Njuni imeni bosta ostali zapisani z zlatimi črkami v zgodovini našega naroda in mi jima bom ohranili trajen, hvaležen spomin- Večna jim slava! Po Klofačevem govoru, ki so ga poslušali vsi pozorno in v globoki žalosti, so zadoneli zvoki jugoslovanske, francoske in češkoslovaške himne- V očeh starih mož smo videli solze. Žensko so glasno plakale. Bil je to pogreb dveti na' ših ljubljenih prijateljev, ki smo ga priredili v Pragi, da bi se mogli z vso hvaležnostjo pokloniti njihovemu svetlemu spominu ter obljubiti zvestobo njihovim idealom. Bila je to tudi krasna manifestacija narodne zavednosti in dorastlosti Dokazala je, da stoji naš' nared trdno v prvi vrsti pa narodni socialisti, ki se zavedajo svojega poslanstva Bila je to tudi izjava močnih čuvstev krvnega sorodstva in velikega našega tradicioalnega prijateljstva do Jugoslavije in Francije. Naša stranka in »Straža svobode« sta si pridobila to zgodovinsko manifestacijo živih simpatij in naše prepričanje se je še bolj poglobilo-Bila je to manifestacija, ki je mnogo povedala in pokazala, kako zedinjeni in zavedajoč se svojih dolžnosti’ stojimo na straži za mir in ljudsko srečo. Jaroslav Motyčka. Naša skromnost ... Takoj po gnusnem atentatu na našega vla- o vojni m nobeno poročilo učinkovalo za darja, je ves naš tisk ubral napram krivcem kile z i H pt»0 */mmc| 3e..g°.v0p Kioiac- Izguba, J mehke in obzirne strune, da je bilo kar * j- ' " s ~Y1).0.111 rancijo, je zadela g;nijivo. Morda je tako velevala diplomatska taktika čeprav bi lahko storili drugače. Nihče v naši državi ni dvomil in še danes ne dvomi, s čigavim denarjem je bil ta zločin storjen. Druge države so pokazale s prstom na krivca. Mi Jugoslovani pa, ki smo dali prvega med prvimi, smo bili ob vsei naši tugi in žalosti tako obzirni, jako skromni, da smo se upali komaj pokazati našo bol v pridušenem ihtenju Narod stiska pesti-Naš narod je poleg izgube velikega Jugoslovana užaljen do dna duše- — To, kar dela danes Italija s preiskavo napram izdajicam našega naroda in domovine, presega že vse meje. Skoraj istočasno, ko se italijanska mornarica klanja spominu našega mučenika, ščiti one, ki so storili ta gnusen zločin. Kaj je mar Italiji štirinajst milijonski narod in prestiž Francije! Italiji je važnejša njena dvatisočletna kultura, ki ščiti zločince. V redu! Italijani! Posrečilo se jim je, dh so vas prepričali o razpadu mlade Jugoslavije za primer-da pade naš kralj. Doživeli tega niste in 3ual nikoli ne boste- To vam je dokazal naš narod-Kaj vam je sedaj storiti? Ne premišljujte 111 ne žalite našega naroda! Naš narod je imrem pošten, globok in srčno- bolje vzgojen, kbuo temu, da nima za seboj dvatisočletne kulture! Če se bojite izročiti bandite Paveliča-Perčeca, Kvaternika in druge, ker bi vas morda kompromitirali. Dajte nam njih glave-Nam bo zadoščeno, vi pa boste dokazali, da ste bili zapeljani in da hočete popraviti vsa! nekaj. Pokažite, da premorete več kot Benečani, bodite pošteni! Potem vam bomo poda« §voi« roko, ki je sicer žulja%» = 3 tudi nas in marseiilski streli so ranili tudi na?a srca*. Danes . je že brezpomembno razmišljanje, ali je bilo treba, da je morilec tako hitro izvršil svoje gnusne delo in ali tudi potem ne bi bilo- mogoče rešiti življenje vsaj ranjenemu Barthouju. Vidimo-, da se drugod s škrofulozno skrbljivostjo pazi na varnost državnih poglavarjev, zlasti ako je tako iz= postavljen, kot je bil kralj Aleksander, na čigar postavi je počivala tako velika usodna smrtna; senca. Kralj Aleksander je rastel iz krvi lastnega naroda kakor naš Jurij Podebradsky. Rastel Ne pozabite slovenski kmet in delavec, da je na grobu njenega kralja žara s tvojo zemljo in pazi, da se v tej zemlji ne zarede črvi! Ne pozabite slavenski kmet in delavec, da meji njena ^zemlja na države, ki komaj čakajo, da bi jim tlačani), ko so jim morali tlačanih tvoji praočetje tisočletja! Vsako besedo, ki jo izrečeš proti svoji domovini, pomenja novo kroglo v mrtvo truplo tvojega kralja- Z. vsako tujo besedo, s katero oskrunjaš svoja usta, pljuneš na grobove svojih očetov, kateri so ti ohranili in izročili najdražje, kar ima narod — svoj jezik! Bodi ponosen na to dragoceno dedščino, očuvaj jo in jo oplemenjeno izroči sinovim! S tem stopaš v pravi krog svobodnih sinov naše zemlje in tiaj-lepse izpolniš oporoko svojega hrabrega kralja. ČUVAJMO JUGOSLAVIJO! D a n i 1 o V • e r. Z22 ESE S£SBBS BSffia________ Mladina: proč s pesimizmom! Bodi udarna, borbena, neustrašna! Mladina, bodi mladina! Zopot so odjeknili streli in ponovno si je mlad človek,vzel življenje 23. oktobra popoldne si je z repetirno pištolo pognal kroglo v glavo 14-letni Avgust Jelen, dijak realne gimnazije v Mariboru. Dopoldne so se učenci uprli profesorju nemščine, za kar jih je vpisal v razrednico. Dijaki so se bali najstrožjih posledic, in sklepali na izključitev. PopoUnc so bili dijaki pri telovadbi. Avgust je bil veš čas potrt in zatrjeval je svojim prijateljem, da se ustreli. Seveda ni tem njegovim besedam nihče pripisoval kakega resnega namena Dokler — sc ni zgodilo. Avgust se je podal na stranišče in si tam vzel mlado življenje. To je šesti dijaški samomor v zadnjih dveh letih. In motivi so bili skoraj vselej isti: nepravilna vzgoja. Ne mislim tu obsojati šolske zavode kot take, temveč opozoriti hočem vse merodajne činitelje in predvsem mladino samo na nekatere skoraj nezavedne vzroke, ki so pritirali toliko mladih na rob obupa. Živimo v razdvojeni dobi, ko se krešejo stari in novi nazori ko padajo stare dobrine in se na obzorju pojavljajo nove. Vso to dobno razrvanost globoko občuti mladina ter jo doživlja v vseh odtenkih Kajti današnja mladina ni to, za kar jo hočejo spoznati površne oči starih- Nič več ni tiste »bidermajerske romantike«. Vse je trda realnost, ki buta ob idealen polet malih sanjačev In ker ni med mladino one razumevajoče avtoritete, ki bi ji nakazala in vodila po novi poti sedanjosti in optimizma, zato brezupno padajo mlada bitja v pesimistična razpoloženja. Preprost star človek bo sodil: Sport je vsega kriv. Mladina se ne uči, zanima se za vse drugo, kot za šolo in zato je tak polom O, da bi bilo samo to! In ta ugovor sploh ne drži- Ako izvzamemo slabo družbo, je sport samo plemenita (res, žal le zunanja) borba mladih moči. Borba pa jača dviguje človeka, usposablja ga za življeiije. Borbenosti in aktivnosti pa naši mladini manjka, V teni je njena tragika. Brez dvoma ubije zgrešena pedagogika to aktivnost že v kali. Dijak jc vse preveč okupiran s šolo, ves predpoldan je v njej, ves popoldne se zanjo pripravlja in včasih še dolgo v noč- Šola mu je vse, šola mu mera biti vse. To je zgrešeno. Kajti vsak najmanjši neuspeh v šoli je za dijaka odločilne življenske važnosti. Dijaški obzor ne sme segati preko šolskih zidov in vendar utriplje zunaj drugo življenje, ki zahteva borcev in ne šolsko vzgojenih slabičev. V šoli. so pedagoški in religijski zakoni, ki ne dovolijo prešernega, življenja polnega razmaha Danes ni mladine v življenju Izven njega živi v šoli in po semeniščih življenje, ki ni vredno življenja. Gospodje pedagogi, ali ima kdo izmed vas pravico vprašati: Čemu ni več navdušenja med mladino? Ali ima kdo izmed vas pravico vreči kamen na slednjo izmed padlih žrtev? Prav gotovo ne! Kajti vi smatrate dijaka za šolski produkt ki sc za svoje uspehe ima zahvaliti samo vam. Neuspehov Pa je sam kriv. In ta produkt kakršnekoli kvalitete opazujete samo pod šolskim mikroskopom in ne vprašujete se za življenje izven šole. Ker se mladina radi šole v privatnem življenju ne sme udejstvovati, zato se je podala na skrivna stranpota, v katera nimajo vpogleda sivi nazori pedagogov Ta stranpota za mladino gotovo niso častna in v večini slučajev celo pogubna. Mladina se je priučila skrivanja, hinavščine in laži, ker tako lažje doseže svoj cilj in uspehe, Ta laž je rodila nezaupanje v odkrito in usodno resnico, katere nositelj bi prav mladina niorala biti. Laž je rodila nezaupanje v lastno osebnost, v delo, v napredek. Rodila je pesimizem. Mladina je izgubila svoje plemenito izživ- ljanje: borbenost za resnico in pravico Sra-lbodi mladina! motno jc klonila pred in radi šolske šibe in ukorov. Ker se ni odkrito pričelo s spolno vzgojo, se mlad človek izživlja na pervers-ue; pogubonosne načine Danes srečavaš mladino upadlih, bledih lic, sklonjenih glav in turobnih misli. Vsemu temu se še pridruži socialen položaj. Še vlada socialna razlika v naših šolah in nikogar ni, ki bi jo z odločno gesto odpravil Zato se nihče ne sme čuditi, da so ti mali že filozofi, nositelji ^pesimizma: Saj je vse skupaj nič . . . čemu živeti? . . . življenje je brezmiselno . . , Ali naj bo taka mladina res naša nada, garant srečnejše bodočnosti? Danes ti, mladina, kličemo geslo, ki s? ga brezvestno pogasila: Zavedaj se, da ni šola vse! Da tudi izven nje človek postane vreden član človeške družbe Da je življenje več kot šola. Zato v življenje, mladina! Življenje šele iz človeka ustvari človeka! Proč s pesimizmom! Bodi udarna, borbena, neustrašna! Tvoja borba bodi odkrita, značajna, z enakim orožjem pa naravnost v obraz! Mladina, AIB so fo kulturna in nacionalna cSrultta? »Nov kino v Mariboru.« — Mest- rejanje veselic in zabav, kot da za to pri nas ne bi bilo že dovolj sličnih prostorov. — V čim krepkejšo ilustracijo zgrešenosti delovanja naših organizacij naj navedemo še nekaj primerov. Pretežna večina „kulturnih« društev je absolutno proti pijančevanju. Kak nesmisel je, če tedaj eno teh društev priredi veselico, kjer skuša iztisniti čim več dobička uprav s tem, da posestnikom vsiljuje alkoholne pijače. — Prostori naših »kulturnih« društev često nudijo žalostno sliko, ko se ob taktu plesne glasbe majejo po dvoranah, kjer bi naj kraljevala prosveta, — žalostne pijane postave. In je mnogokrat tako, da po teh dvoranah vidimo od alkohola omamljeno mladino, ki naj bi bila prva skrb naših kulturnih organizacij. Ali človek pri vsem tem ne bi postal skeptičen in ali se ne bi vprašal: kje, kje se prav za prav očituje kulturnost naših kulturnih in često telesno-vzgojnih organizacij? — In vzamimo za primero eno naših organizacij, ki oznanjuje evangelij nacionalizma. Na drugi strani pa organizira prirejanje kino-predstav, kjer veje iz nemških zvočnih filmov boš nasprotni duh. Odveč bi bilo govoriti še o drugih primerih, ker že itak zgornji mečejo kaj čudno luč. Delovanje takih društev in organizacij ie enako ničli. Ker kolikor te organizacije store koristnega na eni strani, prav toliko, če ne še več — je izgubljenega na drugi strani. Za občo kulturno naprednost in občo nacionalno zavest so veselice in zabave, kjer se pijančuje, so kabaretne predstave naših odrov, je uprizarjanje nemških filmov utež, ki ne bo nikoli odtehtala pozitivnih strani naših društev in organizacij. Naša društva in organizacije se bi naj zavedale, da njih kulturno in nacionalno delovanje ne sme biti tako, da bi na račun tega bila škoda povzročena kje drugje. In naj ne vidijo svoj smoter v kamnitih domovih, ki ni upravni odbor je na svoji zadnji seji prepustil dvorano Apolo kina, tukajšnji ZKD v svrho prirejanja kino predstav. Že nekajkrat so nekateri naši listi grajali delovanje nekaterili naših »kulturnih« in »nacionalnih« društev, ki so jim ti pridevki samo plašč, za katerim se krijejo. Tudi naš list je že o tem pisal. Danes se hočemo z gornjim vprašanjem temeljito pobaviti. Smoter vseh društev in organizacij, ki nosijo pridevek »kulturni« ali pa »narodni« bi naj bil tak, da bi se ta kulturnost in nacionalnost očitovala vedno in povsod pri njih delovanju. Žal, da temu ni tako, ker je delovanje mnogih naših takih društev in\ organizacij zgrešeno že od vseh početkov in ker vsa ta društva pojmujejo kulturno in nacionalno delovanje v duhu časa, ki je že davno za nami. Nekatera društva in organizacije pa vodi misel, zbirati čim več kapitala, ki se potom naložen v kakem denarnem zavodu množi tudi v času, ko bi bila kaka kulturna ali nacionalna akcija najbolj potrebna denarne pomoči. Vsa ali večina naših kulturnih in nacionalnih društev vodi kot že omenjeno — smoter za čim večjim kupičenjem denarnih sredstev. Pri tem se ne strašijo velikih vsot, ki jih izdajajo za razne naprave, ki omogočajo nato prirejanje prireditev, ki nimajo s kulturo in nacionalizmom prav nič skupnega. Vsa ideologija takih društev in organizacij postane s tem problem. Znano nam je neko mariborsko društvo, ki m moglo nikjer dobiti potrebnih denarnih sredstev za ureditev svojih prostorov. Za čudo, pa je bilo ta-kaj na razpolago dovolj kredita, da se je primerno uredil prostor z vsemi mogočimi, stoli, mizami, šotori, razsvetljavo itd. — za pri- jih nazivajo »domove prosvete«, pa so to domovi, ki nudi eden izmed njih naslednjo statistiko: 5 gledaliških predstav združenih z zabavnimi večeri, 3 veselice, 2 proslavi, 2 predavanji, štirikrat je bil dom »posojen« za veselice drugih društev — vse to v enem letu. Naj naša društva ne vidijo svojega uspeha v pravilu: Cim več denarja, tem yeč veljave. Vemo, da bo prvo vprašanje: kje naj potem te naše organizacije in društva dobe sredstva za nabavo telovadnega orodja, knjig, kulturnih filmov, skioptičnih aparatov, opreme odrov itd. Najprimernejše za to bi bile nabiralne akcije, katerim se je naše občinstvo še vselej odzvalo. Seveda ne bi smele biti prepogoste in bi morale biti dovoljene samo društvom in organizacijam, ki imajo res kulturne in nacionalne smotre. Organizacije, ki nimajo takih smotrov, pa itak ne spadajo pod našo kritiko in je njih delovanje svobodno. Na drugi strani pa bi naj prispevale tudi država, banovina in občine. Pa tudi naša industrija naj bi prispevala. Te vrstice smo napisali, ker baje namerava pričeti neka naša kulturna in nacionalna organizacija v Mariboru s prirejanjem svojih kino-predstav. Ker smo mnenja, da sc ne bo predvajalo samo kulturnih filmov (primer ljubljanska ZKD!), bi rekli, da nam je tretji kino, ki bi predvajal nemške šlagerske zvočne filme nepotreben, najmanj pa, da bi to bilo pod firmo kulturne nac. organizacije. Je to v interesu Maribora in čeprav bi se morda iz tega stekala sredstva za kulturne potrebe našega podeželja. Nacionalizem in internacionaiizem v sovjetski Rusiji. Ob priliki objave zakona za primer veleizdaje v Sovjetski Rusiji (zakon, ki predvideva silno ostre kazni za one, ki delujejo v škodo države), so sovjetski listi objavili članke, ki so povzročili veliko senzacijo. Že sami naslovi teh člankov predstavljajo nekaj povsem nerazumljivega v deželi, kakor je to Sovjetska Rusija, kjer se je preko šestnajst let govorilo samo o internacionalizmu. Tako prinaša organ komunistične stranke »Pravda« komentarje k zakonu za primer zločina veleizdaje pod naslovom »Za domovino«. V tem članku se govori sedaj v taki obliki, kot se doslej vobče ni smelo v vsem komunističnem tisku. »Pravda« na primer piše: »Za domovino! Ta vzklik izraža plamen herojstva, plamen stvariteljske iniciative na vseh poljih našega bogatega in raznolikega življenja. Obramba domovine je najvišji zakon življenja. Za domovino, za njeno čast in slavo, moč in blagostanje! Vsak, ki bi si drznil dvigniti roko proti domovini, mora biti pogubljen!« infervliiw PRI ANTE TRSTENJAKU. NAŠ »OMEGA« Uredništvo. Telefon zazvoni zno va. Urednik ves nervozen pri slušalki: „Tu »Borba«, kdo tam?« »Ante Trstenjak, akademski slikar. Ali je vaš kulturni referent tam?« »Ni ga. Pokličite ga jutri.« »Rad bi se seznanil z njim. Naj mc obišče v razstavnem lokalu.« Drugi dan dopoldne. Nisem si sestavil vprašanj kot drugi žur-nalisti, kadar hočejo koga inter-vjuvati. Ustavim se pred majhnim lokalom palače Banovinske hranilnice. Semkaj se je zatekel slikar. Razstava še ni otvorjena. Da li ga najdem? Potrkam. Nato vsto pim: »Dober dan.« V lokalu je bi! popolnoma sam mož srednjih let, zabija! žeblje v steno in razobešal slike. »Ste vi gospod Trstenjak, akademski slikar?« Okreuil se je. Sedaj sem ga šele lahko videl povsem takega, kot je. Njegove prijazne oči in nasmejan obraz me pozdravita: »Dober dan. Jaz sem, Trstenjak, da. Želite?« V njegovem glasu jc nekaj prleškega. In besede ter infinitivi. »Kulturni referent Borbe.« Veselo mi ponudi roko. »A vi ste tisti. Glejte, glejte! Kako pa me mogli zamenjati z Davorinom Trste-n!akom, ko ste poročali o moji razstavi. Jaz sem Ante.« Strela! Taka pomota! In še kulturni refe-rent! Skoraj me je oblila rdečica: »Opro- siite. Dvoje slavnih imen____človeku se lah- Primeri...« Srn c ija! se je. Nato sva pričela: »Vi ste A. TRSTENJAK Ulica v Morlaixu baš zaposleni. Pa upam, da ne motim.« »Nikakor.« »Bi si lahko ogledal vaše slike?« „Prosim, izvolite.« Najprej sem bežno pregledal vsa dela. Radi prvega vtisa. Reči moram, da me jc frapirala polnost barv. Šele nato sem pričel motriti vsako delo- posebej. Iskal sem nje- ga zgradbo, kontraste, barvitost, perspektivo, zamisel itd. Zanimivo poglavje upodabljajoče umetnosti je pravilni in najplodovitei-ši moment. Slikar v nasprotju s poetom in komponistom, lahko upodobi samo en moment. Zato si voli prav takega, ki nudi vpogled v naprej in nazaj, ki prikaže idejo baš v prelomu in zato v vsej njeni veličini. Pri pokrajinskem slikanju imenujemo ta moment, primeren motiv. V tem se izkaže mojster. In to je, vsaj po mojem mnenju — Trstenjak. Vsakomur je pač znana slika našega pokojnega kralja Aleksandra L, ki jo je ob priliki njegove smrti izdala Jadranska straža v obliki razglednice. Na žalost in v našo kulturno sramoto, se avtorja na tej razglednici ne omenja. Na tem portretu se lahko vsakdo prepriča, s kako veščino je Trstenjak kralju podal ono pozo, ki je našega velikega pokojnika najbolj karakterizirala. Sam blagopokojni vladar se je izrazil, da je to njegov najboljši portret. Trstenjak razstavlja tokrat skoraj samo pokrajine. Nekaj je tudi tihožitij in portretov. Vsa njegova dela ga kažejo kot mojstra tehnike. Sedanjim njegovim slikam se pozna francoski vpliv. Zato sem ga zvedavo vprašal: »Ste bili v Parizu, kaj ne?« — »Pravkar sem se vrnil iz Francije v Prago, kjer imam svoj atelje. Razmere pa so me prisilile, da malo pokukam tudi v našo lepo domovi-no.« — »Gotovo ste mnogo potovali?« — »O, da. Ta slika, vidite, je iz podkarpat-ske Rusije. In to so motivi iz Francije...« — »Posebno znani so vaši portreti lužiških Srbov. Cernu jih niste prinesli s seboj?« — »Še s temi slikami sem imel na carinarnici velike težkoče. če bi se hotel mariborski publiki pošteno predstaviti, potem bi moral pripeljati cel vagon svojih slik. Toda to bi bilo vsekakor predrago. Sploh sem hotel razstaviti brez vstopnine...« Ustavim se pred' tihožitjem: »Dovolite gospod Trstenjak, kaj ste hoteli tu predstaviti?« — »V prvi vrsti me je zanimal motiv kot tak. Z vsemi svojimi barvami in odtenki-. 'Kakih globokih idej nisem imei in jih nisem nameraval iskati. Slike te vrste so mi najljubše. Poglejte ta moja ozadja. Vsa so raznobarvna ter tvorijo z glavnim motivom harmonijo, nekakšno simfonijo barv.« »Da, to sem opazil. Sploh me zanima vaša tehnika. Ako bi mi hoteli povedati kaj o njej?« »Dobro. Moja specialiteta je gvaš. Pa tudi olje in akvarel. Tudi grafik sem in celo kipar. Pri tej sliki (pokazal je na neko tihožitje) sem poizkusil neko moje lastno vezivo. Njegove sestavine so kemično čiste. Mislim ga predložiti patentnemu uradu v Pragi.« »Kako stara je slika?« »Dve leti.« »Skoraj premalo za preizkušnjo takega veziva,« sem skeptično zmajal z glavo. „No, to- bo pokazala bodočnost« je odgovoril in se zagonetno nasmehnil. »Kot sc mi zdi, vas predvsem zanimajo barvni problemi.« »Popolnoma pravilno. Vidite prav to in samo to je slikarstvo. Nekateri slikarji pripisujejo barvam premalo pomena. Kot da bi barve same ne govorile. Tako nekateri upo-rablajo črno samo kot senco. Pri meni pa je črna barva ton, ki ga z uspehom uporabljam.« Pokazal mi je reprodukcije svojih slik. čudil sem se, koliko svetlobe in jasnosti originala so ohranile. On pa je pojasnjeval. »Dobra slika se spozna šele po reprodukciji. Primerjajte samo original in fotografijo. Nihče ne bi verjel, da je v modri barvi toliko svetlobe. In kako točno harmonira s svetlobo drugih barv v reprodukciji.« Nato sva govorila o Jakopiču in slovenskem slikarstvu vobče. Zelo se je zanimal za mlajše, katere radi svoje dolge odsotnosti ne pozna. Iz pogovora je vedno bolj in bolj rastla njegova osebnost. Šele tedaj, ko šeni ga popolnoma razumel, sem tudi primernd dojel njegova dela. Omega. Jugoslovanskemu narodu! Zločinska roka plačanega izdajalca, vodena od naših sovražnikov, je vzela življenje našemu vzvišenemu vladarju, z namenom preprečiti in onemogočiti njegovo veličastno delo na zgraditvi miru ne samo našega, temveč miru cele Evrope. Dragocena kri je prelita v trenutku, ko so ti napori postali že stvarnost, ko sta izrazila svojo veliko moč z mogočno manifestacijo zavezniške zvestobe in solidarnosti dva naroda, ki sta se vedno borila za resnico, pravico in svobodo. Udarec, ki nam je zadan, je težak. Najtežji, ki nas je sploh mogel zadeti. Toda nam ostane zgrajen temelj veličastnega dela, katerega je položil naš Vodja in za katerega je prelil svojo kri. JUGOSLOVENSKI NAROD! V tem težkem trenutku mora ogabni zločin, ki je vzel našemu narodu Vodjo, Vladarja in Kralja, ženi in materi dragega moža, a slabotnim otročičkom očeta, v slehernem človeku vzbuditi največje ogorčenje. Narodna Odbrana kot nestrankarska in nadstrankarska organizacija Vas, v zajednici s podpisanimi nacionalnimi organizacijami Poziva, da prenesete z največjim mirom, čeprav polni bolesti in ogorčenja težek udarec usode, ki nas je zadel prav v času, ko vsi narodi in vse države z najtežjo muko in velikimi skrbmi rešujejo različne nacionalne, gospodarske in socialne probleme. Po tisoč letih razedinjenja življenja in robovanja pod tujcem in po tolikih grozotah, le prišlo do osvobojenja in uedinjenja največ-jega dela jugoslovenskega naroda. In to težko m veličastno delo je izvedel in dovršil veliki Kralj-Mučenik. V globoki žalosti in bolesti, ranjeni v dno srca, moramo mirno in hrabro prenesti težak udarec. Spominu našega velikega vladarja se bomo najbolje oddolžili z živo zavestjo, da namje dolžnost očuvati to njegovo delo tako, da bomo izvrševali njegovo poslednjo željo: ČUVAJTE JUGOSLAVIJO! Jugoslovenski narod! Naši sovražniki želijo in bodo poskušali izzvati bratske prepire in komaj čakajo, da bi se mogli okoristiti z našo neslogo. Sporočamo jim, ker smo si v svesti, da se hudo motijo, kajti mučeniško prelita vzvišena kri bo najboljši cement edinstva naše države in naroda. Naj vsi naši neprijatelji vedo, da nas niti ta ogabni zločin ne bo ustavil, da ne bi dovršili delo izgrajevanja naše države, ki ga je pričel naš Veliki Kralj. Država nam mora biti vedno in povsod vsega in vsakogar. Država obstoja in bo obstojala. Narodova kletva je božja kletva. Brez mržnje, dostojanstveno prenašamo našo bol in prepuščamo božji pravici in zakonom, da krivce zasluženo kaznujejo, ker verujemo v nezmotljivost božje pravice. Zavedamo se težav, v katere je prišel naš narod zaradi te nenadomestljive izgube našega Vodje in Kralja. Podpisane nacionalne organizacije v Zagrebu odločno zahtevajo od vseh in od vsakogar, da se najenergičneje izvede ideja in program izražena v manifestu od 6. januarja 1929 in potrjena v Njegovi modri in dalekovidni oporoki 5. januarja 1934. V tej odločitvi nas ne sme nič premotiti, ker teče kri Velikega Vodje KaracTjordja tudi v žilah našega novega vladarja Nj. Vel. kralja Petra II., ki bo z božjo pomočjo in zvestim sodelovanjem vseh nas dovršil započeto delo svojega vzvišenega očeta. Slava kralju I. Uedinitelju! Naj živi Nj. Vel. kralj Peter II.! V Zagrebu, dne 10.oktobra 1934. NARODNA ODBRANA SOKOLSKA ŽUPA JUGOSLOVENSKA AKCIJA ČETNIŠKA UDRUŽENJA ZVEZA VOJNIH DOBROVOLJCEV JADRANSKA STRAŽA Maribor Dr. Planinšek odhaja Velika izbira vseh vrst blaga za zimske plašče nudi Franjo Cverlin Maribor, Gosposka ui. 32 Priporoča se Foto Mirko Japelj Maribor, Gosposka ulica 28 m Vsa popravila otroških vozičkov izvršuje tvrdka BOGOMIR DIVJAK Maribor, Ključavničarska ulica št 1 IVAN KHAVOS MARIBOR Aleksandrova 13 Telefon 22-07 Notavfce: ženske od Din 6 naprej moške otroške 4 4 Tlulul n Maribor, Jurčičeva ulica ?. Zimsko perilo, rokavice, nogavice, obleke, klobuke itd. Velika izbira! Ugodne cene! JAKOB LAH, MARIBOR GLAVNI TRG Te dni se poslovi od našega mesta g. dr. Odon Planinšek. Njegove zasluge v mariborskem nacionalnem življenju so take, da je naša dolžnost, da se ga spomnimo s par vrsticami. Udejstvovanje dr. Planinška v mariborskem nacionalnem življenju je bilo veli-| ko in vsestransko. Velike in nevenljive so 1 zasluge, ki si iih ie pridobil pri organizaciji slovenskega sporta v Maribor. Bil je med oni mi pionirji, ki so takoj po prevratu uvideli važnost in potrebo slovenskega sporta, kot protiutež takrat nemško šovinističnim mariborskim klubom. On je bil med onimi, ki so ustanovili I. slovenski športni klub Maribor in je bila predvsem njegova zasluga, da je ISSK Maribor vedno in povsod umel braniti prestiž slovenskih športnikov nad nemškimi. Kot spreten in agilen organizator, je zavzemal prav vidna mesta v naših športnih instancah. Njegovo delo pa ni bilo samo Športno. Udejstvoval se je v mnogih naših nacionalnih organizacijah, zadnje čase je bil glavni tajnik Oblastnega odbora Narodne odbrane v Mariboru. Kljub mnogostranskemu udejstvovanju pa je bil tudi v službi vesten in marljiv in je slovel kot eden najboljših juristov. — Z njegovim odhodom bodo mari-' borske nacionalne in športne organizacije utrpele veliko škodo. Želimo g. dr. Planinšku na novem službenem mestu v Sremski Palanki enako uspešnega delovanja! „Vohunska afera" Vsa mariborska nacionalna javnost je z velikim interesom zasledovala takozvano »vohunsko afero«, ki se je pletla med upravnikom mariborske podružnice »Jutra« g. Slavkom Rejo in revizorjem »Jutrove« podružnice g. Doležalom. G. Reja je namreč tožil g. Doležala, da je ta o njem govoril po Mariboru, da je italijanski špijon. Pri razpravi, ki se je nedavno vršila pred mariborskim sodiščem, je prišlo do interesantnih iz- I jav, ki so jih podale razne mariborske vplivne osebnosti. Nad vse interesantni so bili tudi komtraverzi med obtožencem, njegovim zagovornikom dr. Reismanom in tožiteljem. Končno sta se g. Doležal ih g.» Reja. pobotala in sicer tako, da nosi vse sodne stroške obtoženec in da da primerno izjavo o neosno-vanosti sumničenja v mariborskem »Večer-niku«. Zanimivo je še, da je g. Reja (kot upravnik »Večernika«) uvrstil Doležalovo izjavo v velikem formatu kar na drugo stran lista, čeprav je dal Doležal upravi striktno naročilo, da se zadevni preklic objavi med malimi oglasi s krajšim besedilom. S tem bi bilo torej konec te »afere«. Kakor pa izgleda, še ni padla zadnja beseda. — Mi se samo čudimo, da se je g. Reja zadovoljil s tako poravnavo. Bilo bi v njegovem interesu, kakor tudi v interesu mariborske nacionalne javnosti, da se bi ta zadeva razčistila do dna. Nacionalna javnost želi in zahteva to! m- Obilo sreče! V soboto, 13. oktobra 1934 sta se poročila tov. Anton Budihna in tova-riišca Terezija Pregelj, oba zvesta člana podružnice Narodne strokovne zveze v Mariboru. Obema poročencema želimo mnogo sreče in zadovoljstva! m. OUZD in socijalno vprašanje. Vodstvo OUZD, ki bi moralo kot delavska institucija prednjačiti v socijalnem vprašanju vsem drugim, se tega niti malo ne zaveda. Obiskovalci kopališča se čudijo in tudi zgražajo nad dejstvom, da zaposluje OUZD blagajni-ničarja in maserja, kakor tudi blagajničarko in maserko, vse v eni osebi. Izučen maser mora takorekoč opravljati dve službi in to v času splošne brezposelnosti. Ker je kopališče odprto tudi ob nedeljah dopoldne sledi, da ti dve osebi nimata niti toliko prostega časa, ki ga vsak človek potrebuje za lastno nego in skrbstvo in to pri bagatelni plači. V Mariboru je gotovo zadosti zmožnih brezposelnih, ki bi za primerno plačo vršili službo blagajničarja ali blagajničarke. Upamo, da bo vodstvo OUZD upoštevalo naš apel. — Obiskovalci. m- Ugotovitev. Na dan pogreba Vitežkega kralja Aleksandra I. Zedinitelja je g. Lobi, kompanjon g. Marka Rosnerja okna svojega stanovanja zastri z oknicami. G. Lobi stanuje v hiši dravske banovine v Strossma-yerjevi ulici in je izgledalo, kot da je to storil nalašč, ko so bila vsa druga okna okrašena s cvetjem in gorečimi svečami. m- Moderna preureditev avtomatičnega buffeta. Nedvomno je »Avtomatični buffet«, ki je sedaj last g. Gjura Valjaka za naše mesto velika pridobitev. Dobrodošel je tako potujočemu občinstvu kot onemu, ki si želi hitrega in cenega okrepčila. Sedaj je buffet popolnoma preurejen in nudi vsakovrstne specialitete tako v jedilih kot v pijačah. In kar je glavno: poceni! — Sicer pa pove več o tem tozadevni oglas na zadnji strani »Borbe«. m- Mariborskim naročnikom! Vse naše mariborske naročnike, ki prejemajo »Borbo«, •dostavljeno po raznašalcih, prosimo, da nam takoj sporoče vsako nerednost v sprejemanju lista. »Borba« mora biti dostavljena še v petek popoldne, oziroma v soboto dopoldne. Ce prejemajo »Borbo« kasneje, naj nam to takoj sporoče! Poh štvo, vložke, ta-petmštvo in dekoracije najceneje nud'. | .NOVAK I Maribor, Ve rinjska 7 Koroška 8 Telefon 29-05 Naj novejši vzorci ika-n n blaga za pohištvo, zavese m madrace Izdajatelj in predstavnik; Cenj. občinstvu mesta in okolice vljudno naznanjam, da sem prevzel v samolast znameniti aulomatlžnl bufet, d. z. o z., Maribor, Slovenska ulica 12 ter istega popolnoma na novo, strokovnjaško in času primerno preuredil. • Bufet je stalno obskrbljen z veliko izbiro raznih mrzlih in toplih jedil, posebno raznih specijalitet po najnižji ceni od Din 2-— do Din 5—, kar se zlasti potujočemu občinstvu priporoča, da vsakdo za najmanjši denar dobi prvovrstna jedila in pijače. ® Velika izbira prvovrstnih vin, likerjev in žganja ter vedro sveže -llnmn" n.Vr, ® _• cijalne AMERIKAN-BAR pijače po izredno nizkih cenah. TONE BAJT, predsednik podr. Nar. strokovne zveze. — Urednik: DRAGO BAJT. ^ STANKO DETELA, - Vsi v Mariboru, Union" pivo. e Posebna novost: najrazličnejše špe-Priporoča se ‘GJURO VRLIH SC, lastnik. ravnatelj Predstavnik Mariborske tiskarne d. d.: