Dopisi. Iz Celja. (Sprejem premil. knezoškofa) v nedeljo je bil jako aijajen. Ves obč. odbor, prve glave od okr. glavaratva (dr. Tirka), sodnij ^Heinricher), okr. zastop (3 odborniki), ravnatelji itd. vae je bilo na kolodvoru. Vrhu tega venec odličnih dam. Peljali smo se takoj v Marijino cerkev, kjer so ob tej uri (4ih) večernice. Ne le cerkev, ampak vaa ulica od kolodvora do cerkve bila je ljudstva akoraj natlačeno polna. Duhovnikov nas je bilo 14. Več prihodnjič. N. Iz Kamnice. (Razne reei.) Pretečenega četrtka, t. j. dne 1. majnika bilo je v ,,Kanci" vse živo, vse ,,po konci". Kaj takega še ni tukaj videl avet. Prišli ao železniaki delavci iz ,,kolonije" praznovat novodobni npraznik" devetnajstega stoletja, katerega pa ,,ne pove nobena pratika", tudi atoletna ne. Bral ai že v tem listu, da ao ,,atrikali'' ali napravili ,,strajk" nekateri delavci. ,,Strike", izgovori ,,atreik", je angleaka beaeda, in pomeni po naae toliko, kakor vstaviti delo, ne hoteti delati. In to ao mislili tudi storiti rečeni delavci, ako jim ne bi predalojniki njihovi dovolili praznovati prvega majnika. In kakšno aprematvo je dobilo več ato delalcev na pot! Dragonarji v najlepši ,,paradi" ao po Kamniškib. ulicah spre- vajali avoje konjiče, dvanajst orožnikov ali žandarmov obhajalo je vogle kamniških hramov in tudi pešcev ali ,,infanteristov" bilo je za pomoč. Oblegali ao ,,Kanco", kakor bi čakali na — Turka. Prelivala ae je sicer kri — ne, ampak vince in pivo. pa tudi med, alov. pitje. Vae ae je obravnovalo v najlepaem redu in okoli 9. ure zvečer vlegel ae je mir in navadna tihota na celi popoldaa šumeče ia hruščeče aelišče. — Tukaj je prav lepo vae cvetelo; dreveaa bela od cveta, kakor labodi na ribniku, ao pomaljala svoje vršiče proti nebu. Ali na žalost se sliši, da je po nekod — ne povsod, črv že uničil aad. Med tem pa nemškutarstvo ne aamo cvete, ampak tudi rodi aad, saj mu tudi zalivajo slutvo osrečevavci slovenakega naroda, kakor skrbna goapodinja »flancam in salati". Prusko-judovski ,,aulverein" je tu poginil bojda na žepni jetiki. Toda naenkrat nameatil ga je bolj nedolžen tovariš, gaailno društvo ,,Feuerwehr" mu je irne. Že se razlega ,,Gut heil" po rnemških" Kamniškili ulicah. Okolirani Mariborski, oglejte se okoli sebe in videli boste svoje ,,nekdaj" soaede, kam jih je pripravila nemškutaraka in liberaluška ,,bireaft". Kjer so pred leti pošteni, verni Slovenci prebivali, todi repenči ae nemčur ali nemški liberaluh. Za danea pa dovolj, morebiti drugokrat kaj ! nRjav pa, kakor Judež nam bodi — vaak nemškutar! Crn je, njega se varuj Slovenec!" OdMarijeSnežne. (Prošnja. Btudenec.) (Dalje.) Kako pa je govoril g. Barth pri seji na to, kar je bilo Dapisano v prošnji? Take šole, za kakoranjo je napisana proanja, je potrebno pri vaa, in sicer zavoljo tega, ker ate blizo Mureka, kjer je vse nemško. Na to je pa gospodu Barthu rekel nekdo v lice : ,,to je laž". Da je v reanici laž, to trdijo tudi pošteni Murečani, ki celo sami trdijo, da je v Mureku veliko Slovencev. Ce ne ve8te nemški, je rekel dalje g. B., tedaj ae morete ničesa opraviti v Mureku pri gospo8ki. Te beaede mu je aopet presekal zgoraj omenjeni nekdo tako: ,,Ce gospodje v Mureku ne vejo alovenaki, tedaj ne apolnijo svojih dolžnoati. Oni morajo vedeti 8lovenaki, da zamorejo a Slovenci govoriti slovenaki." Ct. B. je govoril ae dalje tako: ,,1'ri vas je razuti tega tudi veliko Nemcev in zato je potrebno, da je aola nemška." Te beaede je zopet preaekal oni nekdo tako: ,,To ni resnica." In gola resnica je, da je tukaj, kakor na meji res nekaj Nemcev, kajti Ijudatvo ae giblje in tudi menjša. Veliko Nemcev pa zna biti tukaj le tedaj, ko je kak sejem, ali pa obhajanje Snežnice, ali pa pri kaki izvenredni priložnosti, kakor je bila lani, ko je bila tukaj primicija ali nova meša. Zavoljo Nemcev, " bolje zavoljo ptujib. Nemcev bila je tukaj v prejanjih čaaili večkrat nemška pridiga tako, kakor je v Mureku še zdaj veSkrat slovenska pridiga, ker je pač na meji. Ker pa je tukaj pri nemški pridigi bilo največ Slovencev; Nemci pa ao zunaj cerkve govorili: nTeis iat achona guit — Tei Bindischen aollna oamoll teutach lernen," zavoljo tega so pokojni goapod Jože Golinar blagega spomina skrčili nemške pridige tako, da je zdaj nemaka pridiga samo na Snežničino. Tisti Nemci, ki ao doma pri Mar. Snežni, zaatopijo vaaj, Se že govoriti ne morejo, skoraj vai slovenski; poznam pa Nemca tukaj, ki govori izvratno nemški in izvratno alovenski in je tudi izgleden kriatijan. Takih Nemcev pa, ki ne bi ničesar zastopili alovenski, je zelo malo. Pa5 pa je re8nicno to, da tukaj Slovenci precej klatijo nemški. Se vŁ, da človeka, ki poaluša to nemščino, lehko bolijo ušesa tako, da skoro ne more ,,leidat" (trpeti), ker pač ljudje vejo nemaki rcmalo" (premalo) — ,,ckratkou (prekratko.)" Kojeg. B. pri seji povedal svoje tri ,,uržohe" (vzroke), so razun treb. oseb govorili in. pritrjevaJi posamezno vai tako: Ja ja tos iat aclion gut. Pri seji je bil pisar gosp. Filip Vogrinec, podučitelj in če ravno mora pisač biti tiho, kakor da bi mu zamazal usta, odpreti jih sme le tedaj, če mu je kaj nejasno, da ve zapisati reanič-no, —zato je vendar tudi gosp. Vogrinec odprl avoja usta in spravil na avetlo svojo modrost, rekoo: rJa — ja — ich ber sclion deutsch lernen, ich kann deutsch, ja — ja jaz bom se že učil nemški, sai vem nemški. Zdaj nam tedaj g. šolaki nadzornik ne bo mogelo čitati, da naučimo premalo nemški, je še nadaljeval. Tudi v tem mu je nekdo presekal tako: To bi bilo zoper postavo, kajti tukajšnji šolarji so akoro sami Slovenci in mora biti uSni jezik slovenski. Postava pravi, da se šolarji morajo podučevati v materinščini. Tukaj omenim to: g. Barth, kakor zdravnik in g. Vogrinec, kakor učitelj, bi morala vedeti, da bi se to zamoglo zgoditi le tedaj, ko bi naša šola bila petrazrednica t. j. ko bi tukaj bilo 5 razredov. S tem ata pač oba pokazala, kaj vesta. (Konec prih.) Iz Št. Jurja. (Odgovor.) Gospod urednik, ste-li zapazili, da je ,,Celjanka" uekaj drugega izvila, kakor ae je piaalo. o naših otrokih? V dopiau se je obžalovalo, da si otroci med šolo o poludne ne vejo kaj začeti, da se toraj okoli davijo s truščem. Tako ae pa godi povsod, kjer se celi dan podučuje — starišem na škodo. Torej ae ni od tod ni6 posebnega poroealo, o nobeni ,,Verwilderung der Kinder". Tako divji so povsod, samo to se je povedalo, da ai želimo poludnevno šolo. Starši potrebujejo otroke doma.