Šlev. 78.
V LMM v neiCK ose 4. зргпа 1924. Posamezna številna stane i '5© шп. LelO LIL
Naročnina
za državo SHS:
na mesec ...... Din 20
ia pol leta ta celo leto ....
120 240
za inozemstvo: mesečno.......Din SO
Sobotna izdaja: celoletno v Jugoslaviji .... Din 40 v inozemstvu.... „ 60
Cene !nser«lom:
Enostolpn« petitna vrsia mali oglasi po Din 1*90 in Din 2'—, vočji oglasi nad 45 mm viSine po Din 2-50, veliki po Din 5-- ln 4'—, oglasi v uredniškem del* vrstica po Din 6 —.
Pri večjem naročilu рориз1
Izhaja vsak dan izvssemSi ponedeljka in dneva po prazniku ob 4. uri zjutraj.
PoSiBiaa $mm v ШШ
Uredništvo Je v Kopitarjevi ulld 6/111. Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uredništva telefon 50. upravniStva 528.
Političen list za slovenski narod.
Uprava Jc v Kopitarjevi ulici 6. Čekovni račun: Ljubljana 10.630 in 10.549 (za Inserate) Sarajevo 7.565. Zagreb 39.011, Proga ln Dunaj 24,797.
Velik govor dr. žerjava.
Včeraj je »Jutro« objavilo dolgo poslanico na naslov vseh demokratskih organizacij v Sloveniji z namenom, da opraviči oziroma utemelji nenadni odpad voditeljev JDS v Sloveniji od »velike, državotvorne in vso državo od Triglava do Var-darja obsegajoče demokratske stranke« v Belgradu,
Poslanica sama ne pove nič novega, ampak premleva stare demokratske otrobe. Nad vse zanimiva pa je zgodovina in postanek te poslanice.
Komaj sc je bilo namreč v Ljubljani In v Mariboru razvedelo, da je Pribičevič t poslancem Reisnerjem vred uskočil iz glavnega demokratskega tabora v »samostojne« demokrate, reete: PaSićeve radikale, so vsi pošteni dernokratje v Sloveniji neverjetno zmajevali z glavami nad toliko nedoslednostjo in so se naravnost zgražali nad neverjetno 'arbarijo svojega vodilnega časopisja, ki jim je venomer zatrjevalo, da je demokratski klub v Belgradu jedro in srce vse opozicije proti Pašiču. Ogorčenje v vrstah vseh poštenih demokratov v Sloveniji, ki vendar še poznajo pojem mož-besede, ni ostalo prikrito vodstvom JDS v Ljubljani in v Mariboru. Začel je peti telefon in rezultat tega petja je bil, da sta sklenila prirediti načelnika oblastnih (oblastnih v slovenskem pomenu besede, op. ur.) demokratskih organizacij v Ljubljani zaupen sestanek, na katerem bi se dogovarjala, kako cdldoniti pretečo nevarnost.
Zaupni sestanek se je vršil pretekli teden v ljubljanski kazini. Sestanka sta se udeležila predsednika oblastnih (glej zgoraj!) demokratskih organizacij gg. dr. Žerjav in dr. Lipold, g. Adolf Ribnikar je zastopal »Jutro« in »Aloma-Company«, gg. tajnika pa sta vestno pisala in beležila velevažne izjave in govore na tem sestanku. Dr. Kukovec iz Maribora se sestanka ni udeležil, ker ne velja več kot »po-verljiv«.
Ob 4. uri popoldne je otvoril sestanek dr. Žerjav z nagovorom, ki je imel ali moral imeti sledečo vsebino:
Gospodje! Sestali smo se, da se posvetujemo o zelo kritičnem položaju, v katerem se nahaja sveta demokratska stvar. Kakor je Vam znano, nam ljudje na deželi ne verjamejo več. Verjeli nam sicer niso nikoli nič, ampak danes je položaj brezupen, naravnost brezupen! Mi smo delali za narod kot črna živina. Kot mladeniči smo se za narod navduševali, kot možje smo za narod zborovali, politizirali, zabavljali, prirejali veselice za veselico, snovali visekoleteče načrte, toda zapeljani narod nam tega dela ni priznal, ker nismo zanj nikoli nič naredili, čeprav smo, gospodje, vedno in vedno za narod delali. Le majhna in skromna peščica ljudi nam še verjame, toda še ta nam utegne odpa-sti, kar lahko slišite govoriti vsak na svoja ušesa, kjerkoli hočete. (Ribnikar: Sramota!)
Gospodje, jaz smatram za potrebno, da tu nekaj naredimo! Vi vsi veste, da velja ves naš boj v prvi vrsti in edinole klerikalcem. Ti ljudje sicer za narod niso nikoli delali, pa vendar jim ljudstvo zaupa in jih voli, ker so za ljudstvo res mnogo naredili. Ljudstvo vidi cestc, vidi mostove, vidi zadruge. To so naredili klerikalci za ljudstvo, mi smo pa delali za narod, kar pomeni za sebe, kot vam jc znano. Ker pa je danes napočila tista nesrečna doba, v kateri odločuje ljudstvo in ne mi, moramo poseči po drugačnih sredstvih kot prej, da bomo zavladali mi n a d ljudstvom.
Ljudskega zaupanja si ne moremo priboriti. Kdor ni nič naredil, čeprav je delal, mu ta banda ne verjame in ne zaupa. Zato moramo poskusiti dobiti vlado nad Slovenijo v svoje roke s pomočjo centrale.
V centrali vladajo danes Srbi, še posebno pa vlada Pašič. On ima v rokah vso moč nad celo državo, torej tudi nad Slovenijo. Moč nad Slovenijo nam more dati le Pašič in državna centrala v Belgradu. Zato smo mi, kakor vesle, že od nekdaj navdušeni centra listi. Prav po. sebno pa moramo biti centralisti danes, ko se nam nudi naravnost krasna nrilož-
nost, da izročimo vlado nad Slovenijo za vse večne čase belgrajski centrali, ki nas bo za to uslugo, ki n a s prav nič ne stane, bogato obdarila s tem, da poveri vlado nad Slovenijo enemu izmed nas. Mi moramo vladati nad ljudstvom, kakor sem ravnokar rekel, in ne z ljudstvom. To jc sicer grdo, jaz to drage volje priznam, če se mora človek opirati na tujo pomoč, ker je sam prešibek, toda tolaži me misel, da se tudi hromi ljudje poslužujejo palic in bergelj, če jim lastne noge odpovedo.
Javno tega seveda ne smemo in ne moremo povedati, zakaj smo centralisti, ker bi nas ljudje pobili, kakor to tudi zaslužimo.
Zato mislim, da bo najbolje, če za bedaste ljudi tam zunaj povemo, da smo centralisti zato, ker visoko spoštujemo idejo narodnega in državnega edinstva. Mi sicer vsi prav dobro vemo, da je to navadna laž, vsaj so nedavno vrli naši dalmatinski somišljeniki sami predlagali, naj se imenuje posebna komisija za izenačenje hrvatskega jezika s srbskim, kar vendar ne pomeni narodnega edinstva, in ta komisija je predlagala tudi, da se slovenščina od izenačenja sploh izvzame, kar še manj diši po narodnem edinstvu. Toda kaj hočemo? Ali naj ljudem povemo resnico, zakaj smo centralisti, kakor sem pravkar povedal? Da nas bodo kamenjali? (Ribnikar: O jej!) Zato smatram, da jc mnogo bolj politično, čc rečemo, da smo neustrašni borci za narodno in državno edinstvo, kakor pa če bi odkrito in pošteno povedali, da smo centralisti zato, ker se nam grs za oblast in za moč in za denar, do česar pa ne moremo priti drugače kot s tujo pomočjo, ker smo sami prezanič.
Da dosežemo svoj cilj v Belgradu tem sigurnejše, pa moramo Belgradu tudi zvesto služiti. Služili pa bomo Belgradu najbolj, kolikor je meni znano, če proglašamo vztrajno in dosledno vse, kar še slovensko misli in čuti, in vse avtonomiste in federaliste za protidržavne elemente in separatiste. Jaz se sicer tega zavedam, da govorim neresnico, ampak mi moramo tako govoriti, d a b o Belgrad slišal to naše govorjenje. Vsak jurist danes ve, da so različne države na svetu, ki imajo federalistično ustavo, in so vendar zelo močne. To je že res. Toda v Belgradu tega ne marajo slišati, ker oni hočejo vladati nad celo državo. Kdor pa hoče vladati vsaj nad enim koščkom države, mora govoriti kakor Belgrad svira in to moramo mi, sicer nc bo vlade, ne bo moči in ne bo denarja!
Ko je dr. Žerjav končal, so gospodje steknili svoje glave skupaj in dolgo ugibali in kuhali, Po dolgem razmišljanju so sklenili izdati na svoje demokrate manifest, v katerem je vse to povedano, kar je s čisto drugimi besedami in v čisto drugačnem tonu povedal na zaupnem sestanku g. dr. Žerjav.
t? e ■
1. OPEHARJENI URADNIKI.
Belgrad, 3. aprila. (Izv.) Nova vlada pripravlja uradnikom novo neprijetno razočaranje. Finančni minister je v ministrskem svetu stavil predlog, da se uradnikom nc izplača plača po novem zakoun do časa, dokler se on ne bo izjavil, da mu kom ne izplača plača po novem zakonu Glasom informacij, ki jih je dal zainteresiranim uradniškim korporacijam, uradniki ne bodo niti maja, niti junija dobili novih plač, temveč kakor dosedaj.
2. ZA LASTNE ŽEPE.
Belgrad, 3. aprila. (Izv.) Nova vlada je na eni zadnjih sej razpravljala o zahtevah, ki jih je stavil ob vstopu v radikalno vlado Pribičevič. Gre predvsem za matc-rielnc zahteve. Med njimi je zahteva Hrv. gospodarskega društva, ki je dolžno Narodni banki 28 milj. Din. Ob priliki pogajanj je stavil kot pogoj zahtevo, da se odplačilo tega dolga podaljša na najmanj dvakrat tolik rok, kakor ga imajo ostali dolžniki. Ta zahteva je bita sprejeta.
Pridobivaite novih naročnikov!
Itestas Petrovič in ljuba Jovanovič proti o~dgo«
ifvi skupščine.
PETROVIČEVA OBSODBA PAŠIČEVE TAKTIKE. PAŠIČ IN PRIBIČEVIČ ZA 0D-O ODI TE V. - RAZDVOJENOST MED MINISTRI.
Belgrad, 3. aprila. (Izv.) G. Nastas Petrovič je dal danes časnikarjem sledečo izjavo:
Član sem radikalne stranke in zalo no moreni govoriti o izhodu iz krize, kajti moje mišljenje gotovo ne bi bilo v soglasju z mišljenjem vodstva stranke. Kar se tiče specialno verifikacije Radičevih mandatov, je moje mnenje jasno in odrejeno. Mandati se morajo verificirati, kajti to je temeljni parlamentarni princip. Meni se očita, da se ne pokoravam strankarski disciplini. Vsaka disciplina mora imeti svoje meje, pa tudi strankarska. Jaz sem pripravljen, da se pokorim sklepom kluba. Ali v tako važnem vprašanju kluba niso nič vprašali. Smatram., da se tako ne bi smelo delati. Vzemite tale slučaj: Sklenjena je bila koalicija z g. Svetozarjem Pribičevičem, ki smo ga do včeraj anatemizirali. Klub je bil postavljen pred gotovo dejstvo. Na mojo intervencijo je bil sklican samo odbor kluba. Tu sem povedal, kar mislim. Niti en član v odboru ni repliciral na moje mišljenje.
Na vprašanje: »Mislite, da imate v klubu kaj pristašev?« je odgovoril Petrovič: »Popoinoma naravno, da jih imam!« — "•Mnogo?« — »Ne vem I Meni je vseeno. Jaz nikdar nisem lovil pristašev za svoje prepričanje. Pri meni igra glavno vlogo prepričanje, ne pa kakšni osebni nagibi!« — »Ali so bo sklicala skupščina samo za verifikacijo mandatov?« — »Popolnoma raz-
umljivo, da se mora sklicati. Vendar Su-jem, da se skupščinske seje nameravajo oclgoditi. To bi za radikale značilo diskre-ditiranje celokupne njihove politike.« —■ :>Govori se, da bo džemijet pomagal vladi?« — »V kolikor jaz poznam džemijet in njegove poslance, v to ne verjamem. Vsaj kar se tiče onih 10 poslancev, sem prepričan, da ne bodo vlade podpirali.«
Belgrad, 3. aprila. (Izv.) Tekom današnjega dne so radikali pričeli širiti vest, da bo skupščina odgodena do 15. maja. V tej zadevi jc podpredsednik narodne skupščine D r a g o v i ć poslal na predsedni-štvo vlado dopis, v katerem prosi za od-goditev do 15. maja, ker 7. aprila prične muslimanski ramazan, nato nastopijo katoliški in pravoslavni velikonočni prazniki in za njimi muslimanski bajram. V tej zadevi je danes razpravljala vlada, vendar ni prišla do končnega sklepa, ker vlada velika razdvojenost med ministri. Danes popoldne je bil pri Pašiču Ljuba Jovanovič, ki jc protestiral, da bi se skupščinske seje odgodile. Zahteval je, naj bi sc prihodnja seja vršila v roku, ki jc predpisan po poslovniku in po zakonu. Očividno hočeta Pašič in Pribičevič od goditi seje za mcsec dni, da bi pridobila časa za izvršitev raznih transakcij in podkupovanj, če se ne bi morebiti posrečilo pridobiti še nekaj poslancev.
posredovale dr. Pe!eš o položaju.
AVDIENCA DR. PELEŠA PRI KRALJU. - NJEGOVA IZJAVA NAŠEMU POROČEVALCU. - LEKCJIJA PASIČBVIM RADIKALOM.
Belgrad, 3. aprila. (Izv.) Nedavno smo ugotovili, da je bivši minister za socialno politiko g. dr. Dušan P e 1 e š skrajno nezadovoljen in da je pričel akcijo za nov položaj, a režimski listi so nas takoj de-mantirali. Danes od 5 do 6 je bil dr. Peleš v avdienci pri kralju. Po tej avdienci se je vaš dopisnik dve uri razgovarjal z g. ministrom, ki mu je tekom razgovora podal približno sledečo sliko položaja:
Bil sem pri kralju in mu obrazložil svoje stališče in svoje poglode na politične razmere in na današnji položaj. Bil sem ia sem za sporazum s Hrvati in smatram, da se sodelovanje ž njimi ne sme odbijati. Hrvati se sedaj nahajajo v Belgradu. Z njihovim prihodom se je položaj zelo poostril in je današnji položaj nevzdržljiv. Strasti so prevelike in bojevitost na vseh straneh prohuda in zato smatram, da bi bila odložitev sej s tega vidika dobra, ker bi se strasti malo polegle in bi poedine stranke postalo bolj dostopne za razgovor in pogajanja za nov položaj, ki je neizbežen in mora nastopiti. Ta odgeditov skupščinskih sej bi sicer z ozirom na verifikacijo napravila slab vtis, končno pa vendar mora priti do verifikacije v skupščini. Sicer pa ima opozicija z 19 soglasno verificiranimi mandati HRSS sama večino, a ta večina še ni prišla do udejstvovanja, četudi vlada pada v odborih. Nastop poslanca Petroviča je s stališča strankarske discipline neparlamentaren, posebno zato, ker tukaj ni slučaj, da bi imela vlada v odboru večino in sicer tako, da bi ji posamezni člani vladne večine lahko dovoljevali ekstrava-gance. Vendar pa je stališče g. Nastasa Petroviča opravičljivo, ker je on imol pred očmi interes države. Njegovo stališče se zato za sedaj lahko kritizira, v novem položaju bi pa koristil stranki in žel splošno priznanje. Vlada ho na vsak način zahtevala orlgodilev skupščinskih sej, da da možnost razvoja in ustvaritvi novega polo-
žaja, da se razbistri nov zamišljeni izhod.
Nove volitve, na katere se na gotovih straneh misli in tudi dela zanje, so po mojem mnenju izključene in bi taka rešitev krize ne bila dobra, ker bi se dosedanja napetost povišala do najvišje stopnje in bi nerazpoloženjc naroda in nezadovoljnost ljudstva poslala tako velika, da bi bilo težko še priti do ureditve razmer. Sedanji volivni zakon, ki določa tajno glasovanje, ne daje niti najmanjše garancije, da bi kakršenkoli teror mogel delovati na končen izid, in torej vladi ne daje garancij za ugoden izid volitev. Žc ob prejšnjih volitvah sem imel izkušnje, da so mnogi uradniki, ki jih je vlada kot evoje zaupnike postavila na njih mesta, glasovali proti vladi. Sprememba volivnega zakona v prid vladi pa je danes nemogoča in današnji čas ne dovoljuje tega, kajti nazaj se ne more več. Radi tega smatram, da so volitve najskrajnejše sredstvo. Mislim, da skupščina lahko dela, potrebno pa je, da sc z ene in druge strani povedo pogoji, kajti vse, kav se je dosedaj delalo, je bilo končno vendarle samo taktika. Glavno je, da edinstvo države obstoja, čc pa bodo skupaj dve ali tri ali štiri velike oblasti, je to za edinstvo države popolnoma vseeno. Vedno je treba imeti pred očmi, da država ne more obstojati niti en trenutek brez ustave, temveč je treba na temelju te obstoječe ustave zahtevati spremembo. Zato je potrebno, da povedo stranke svoje programe in pogoje. Kontinuiteta se v državnem položaju mora vedno obdržati. V politiki jc treba imeli potrpljenje. Računati z volilvami in misliti na razne stvari, me spominja na nemškega ccsarja Viljema, ki je zavzemal jako visoko in čvrsto mesto ter bil obkrožen z uglednimi vojaškimi in civilnimi svetovalci, pa je vendar izgubil vojno. On gotovo nc bi bil napravil usodcpolnega koraka, če bi bil vedel, da bo izgubil vojno
POROČILO VERTFlTv 4CIJSKEGA ODBORA. Belgrad, 3. aprila. (Tzv.) Danes popoldne ob 4 so je sestal verifikacijskl odbor in opozicija je podpisala poročilo. Poročilo obsega 8 strani in se deli v 3 dele. Prvi del govori o mandatih, ki so bili soglasno verificirani, drugi del o mandatih.
ki so bili sprejeti z večino glasov 11 proti 10 in se tolmači, zakaj jih je odbor verificiral. Tretji del konstatira, da je Nastas Petrovič izjavil, da bo podpisal poročilo opozicijo in da bo svojo stališče utemeljeval. Prvi ic podpisal poročilo opozicije Petrovič. V poro;:i!u je razloženo mišljenje, ki gft lc zastokala p pozicija v odboru,
PROGLAS ZEMLJORADNIKOV.
Belgrad, 3. aprila. (Izv.) Zemljoradni-Ski klub je izdal proglas, v katerem naj-ostrejše obsoja vladno politiko in njegove številne slučaje korupcije in podkupovanja raznih poslancev.
MINISTRSTVO BREZ MINISTROVANJA.
Belgrad, 3. aprila. (Izv.) V ministrstvu ta socialno politiko vlada ex-lex stanje. Novoimenovaui minister Uzunović še vedno ne prihaja v ministrstvo, bivši minister dr. Peleš se pa sploh ni več pojavil v ministrstvu.
IZ H. P. S.
Zagreb, 3. aprila. (Izv.) Danes zjutraj Sta se vrnila v Zagreb predsednik in podpredsednik Hrvatske pučke stranke Stje-pan B a r i ć in dr. Janko Š i m r a k , ki sta imela v Dalmaciji, Bosni in Hercegovini večje število dobro uspelih shodov in sestankov, na katerih so bile izvršene vse predpriprave za bodoče volitve. Jutri odpotujeta oba v Belgrad, da se informirata o političnem položaju. V kratkem se bo v Zagrebu vršil kongres stranke.
DRUŠTVO NARODOV — RUSIJA IN
NEMČIJA.
London, 3. aprila. (Izv.) «Newyork Herald« poroča, da sta Rusija in Nemčija sklenili pogodbo, po kateri Nemčija, tudi če bi bila vabljena, ne bo vstopila v Društvo narodov, dokler ne bodo dovoljevali pogoji za sprejem v Društvo narodov pristopa tudf Rusiji.
POINCAPvEJEVE IZJAVE.
Pariz, 3. aprila. (Izv.) Na današnji seji zbornice je Poincare ponovno izjavil, da
Francozi nc bodo zapustili Poruhrja, dokler Nemčija ne plača.
Pariz, 3. aprila. (Izv.) Veliko pozornost je vzbujal na včerajšnji zbornični seji oni del Poincarejevcga govora, kjer je opozarjal na vedno bolj rastoče nacionalistično gibanje v Nemčiji.
NOV STANOVANJSKI ZAKON NA ČEŠKEM.
Praga, 3. aprila. (Izv.) Zbornici je predložen nov zakon o zaščiti stanovanjskih najemnikov. Po novem zakonu bo zaščita najemnikov znatno manjša kakor prej. Najemnina bo zvišana pri malih stanovanjih za 10, pri večjih za 20 odstotkov. Stanovanja z več kakor 5 sobami bodo prosta, izvzemši v slučajih, da v takih stanovanjih stanujejo številne rodbine. Tudi premoženjska stopinja, po kateri so bili doslej premožnejši ljudje prisiljeni si graditi lastna poslopja, je znatno znižana.
NOVA KORUPCIJSKA AFERA NA ČEŠKEM.
Praga, 3, aprila. (Izv.) »Rude Pravo« objavlja novo afero s špiritom. Za časa j plebiscita za Javorino so peljali češki industrijalci nad deset milijonov litrov špirita na poljsko mejo popolnoma prosto vseh pristojbin, špirit pa so skrivaj odpeljali zopet na Češko in ga tam prodajali z dobičkom 20 čeških kron pri litru.
ŠKODA VSLED POVODNJL
Kožice, 3. aprila. (Izv.) Povodenj je napravila nad 8 miljonov čeških kron škode. 12 vasi je uničenih.
Amaifi, 3. aprila. (Izv.) Danes so se trgali novi zemeljski plazovi, Doslej znaša škoda 15 milijonov lir.
niti, oziroma šo veliko manj, do volivno vlade, ker stvori manjšino in ker bi volitve vodil rad samo za to, da s terorjem popači ljudsko voljo. Opozicionalni blok pa lahko izvede in tudi hoče izvesti svobodne volitve, ker je prvič blok poštenih in resnično demokratičnih elementov, drugič pa mu je pri svobodnih volitvah zasigura-na velika večina naroda, dočim bi korup-cijski blok pri svobodnih volitvah propadel, kakor je dolg in širok. Kar >Jutro« kvasi o terorju, ki da se je izvajal pri zadnjih volitvah na Hrvatskem in Slovenskem proti centralistom, je seveda neumna laž, saj je vodila volitve centralistična velesrbska Pa-šičeva vlada. Vobče piše ^Јпћчх silno ne-duhovito in neslano, ker ga hudo boli glava.
+ PerHdnost vsled zadrege. Frazer-slvo kupljenega časopisja smo tako ugnali, da na naša izvajanja ne more več stvarno odgovarjati. Ker pa to časopisje hoče in mora služiti režimu korupcije in nasilja, si izmišljuje politične probleme, Id dejansko ne obstoje, da bi prikrilo svojo klavrno aefenzivo in odvrnilo pozornost javnosti od sramotne vloge, ki jo igrajo naši demokrati v današnji politični borbi. Tako se je «Slov. Narod« z dne 4. t. m. v svojsra uvodniku »Krivda dr. Korošca in SLS« poleg izvajanj, namenjenih za politične otroke, povzpel do perfidne trditve: «SLS je zakrivila naš koroški poraz. K tej črni strani v njeni zgodovini se vrsti druga črna stran z — Rapallom. Čim bolj se oddaljujemo od žalostnih dni koroškega plebiscita in rapallskega udarca, toliko jasnejše se oblikuje pred očmi slovenskega ljudstva krivda SLS«. Take zlobnosti, lažnivosti in neresnosti je sposobno samo še naše liberalno časopisje. Povsod drugod na svetu bi se celo revol-verska žurnalistika sramovala takih grdih in protinarodnih metod. Čez pol leta bo ta žurnalistika po tej svoji metodi prtila odgovornost SLS tudi za rimsko pogodbo, ki so jo sklenili sedanji radikalni politični šefi tega »slovenskega« časopisja. Mi smo na vsa natolcevanja nasprotnega časopisja glede koroškega plebiscita, ako so imela vsaj videz stvarnosti, odgovarjali popolnoma mirno in le toliko, kolikor se nam je zdelo za javnost v presojo vprašanja absolutno potrebno. Sami pa smo v tej stvari molčali, dasi bi bili lahko vsak čas tako udarili, da bi nasprotnike glava bolela. Nismo hoteli, da bi' se tujci poleg nesreče, ki je zadela naš narod, istemu še rogali, češ Slovenci sami priznavajo, da so sami krivi, če niso dobili Koroške, ne pa nemške sleparije, ki so se godile, ne večina zastopnikov plebiscitne komisije, ki je bila na strani Avstrije itd. Mis-
limo, da je izražalo naše stališče pravi in resnični patriotizem. Toda vsake potrpežljivosti mora biti enkrat konec! Če zloba nasprotnikov prekorači vsako mejo politične dostojnosti in resničnosti, smo pri-raorani, da ji napravimo enkrat za vselej konec, toda potem korenito in brezobzirno na vse strani. Za bolečine udarcev, ki bodo neizogibni, pa se naj vsi, ki bodo prizadeti, zahvalijo izzivajoči nesramnosti «Slov. Naroda«, ki ga pozivamo, da svoje gole trditve podpre z dokazi, s konkretnimi dajstvi, če jih ima. Potem pa bomo govorili mi, pa tudi iz oči v oči in z vso jasnostjo!
-f- Maček se je lotil uskokov po pi-janom triumfu prvih dni, ko so ob osnutiu vlade mislili, da dobo takoj tudi mandat, da z žandarji in dinarji izvodojo nove volitve. Tega mandata pa ni in ni, oziroma vidi ga samo še »Jutro« in sicer že čisto nerazločno na daljnem horicontu, kakor da bi odhajal. Ker bi pa demokratski uskoki ta mandat vendarle prisrčno radi imeli, kajti sicer se pogreznejo v svoj lastni nič, dokazujejo na vse kriplje, da bi ta mandat njim po vsej pravici pripadal, dasi je ko-rupcionistični blok v manjšini. Najprej zagovarjajo svoje brezmejno hrepenenje po volivnem mandatu s tem, da je opozicijski blok sklonil sporazum, po katerem »moro primiti vladu samo, ako bi ta vlada dobila ovlaštenje, da razpusti narodnu skupštinu i provede s 1 o b o d n e izbore«. To izdaja »Jutro« kot veliko skrivnost, dasi to žo vsak človek davnej ve. Saj so uskoki, ko so še bili v opozicijskem bloku, ta sporazum sami odobrili! Zdaj jim pa naenkrat ni všeč, oziroma pravijo: Če bi smel opozicijski blok dobiti volivno vlado, zakaj bi je ne smeli dobiti sedaj mi. ko smo iz opozicijo uskočili k Pašiču? To je lepa politična logika. Opozicijski blok ima pravico do vlade in sicer bodisi do poslovne bodisi do volivne, ker ima večino. Pašič—Pribičevič pa nima po evropskih parlamentarnih pojmih danes pravice niti do poslovne vlade
Moralni pojmi »Jutra«, Glasilo slovenskih samostojnih demokratov se zelo trudi, da izpere iz sebe madež izdajstva. Pravi, da »sporazum med dvema nacionalnima strankama ni izdajstvo«. Preje pa je »Jutro« cel mesec pisalo, da je radikalna stranka državi sovražna in škodljiva, da je izmeček naroda, zbor samih ko-rupclonistov ia da blagor naroda in države zahteva, da se za vsako ceno po-mede z lica Jugoslavije! Pisalo jc celo, da baš nJutrovci« stoje na oslu opozicije proti Pašićevemu režimu in napadalo SLS, češ, da za hrbtom izdajalsko ljubimkuje z radikali' Danes so pa radikali naenkrat nacionalna stranka, izdajalci pa niso oni, ki so uskočili iz tabora opozicije, katero so odobrili in obljubili podpirati ter celo voditi, ampak izdajalec je menda po »Ju-trovih« pojmih — gospod Davidovič, ker jim ni sledil k Pašiču. Takšni so moralni pojmi Žerjavov e samostojne demokrata-rije. Ia ti ljudje hočejo državo moralno sanirati!
«Slovenski naroda in »Samouprava«.
V najnovejšem času opažamo, da se »Samouprava«, glavno glasilo radikalov, jako zanima za razmere v Sloveniji. Ne mine skoro dan, da nc bi v »Samoupravi« braii kakšnega članka o naših političnih razmerah. To bi bilo samo na sebi zelo pohvalno. Sumljivo pa je, da «Samouprava« ne priobčuje objektivno pisanih člankov, ampak večinoma take, ki bi ravno tako lahko izšli tudi v «Jutru« aH pa v »Narodu«. Ta okolncst nam daje povod za utemeljen sklep, da so pisani vsi »Samoupravna« članki v Ljubljani od ljudi, ki stoje zelo blizu «Narodu« in v tem sklepu potrjuje tudi dejstvo, da se »Narod« potem vedno sklicuje na članke v »Samoupravi«, «Samouprava« pa na »Narod«. To je stara, obrabljena metoda dunajskih diplomatov, ki so znali s pomočjo spretnih agentov spraviti kakšne članke ali beležke v tuje liste, potem so se pa nanje sklicevali kot na »sodbo in mnenje inozemstva«. Tako delata »Narod« in pa »Samouprava«, Čas bi pa že bil, da bi oba skupaj znašla kakšno novo meioao za farbanje ljudi-
Uslišana prošnja. Ni še teden dni, odkar je «Narod« vpil, da v Sloveniji vlada anarhija, da klcrikalci lahko pišejo, kar sc jim ljubi, in da je treba proti »takim elementom« močno državno avtoriteto (to je policijc). To srčno «Narodovo« željo je hlastno pograbila «Samouprava«, ki daje »Narodu« seveda popolnoma prav. — Tako je «Samouprava« srečno dosegla, kar je že zdavnaj želela: Našla je vendar ljudi med Slovenci, ki sami kličejo b e 1 -grajsko policijo na pomoč proti S 1 o-vencem!! Potam se pa mi še čudimo, če napiše anglefki general Thompson o nas, da smo hinavci ali tako nekaj podobnega! Škoda, dn spoštovani angleški general ni povedal, v katerih vrstah
med Slovenci je treba iskati ljudi, ki jih je on tako točno označil. Ali je gospoda okoli «Naroda« izgubila že res vsak čut sramu?
600 miljonov dinarjev ima vlada baje že pripravljenih za bodoče volitve. Tako poroča osješki «Hrvatski List«. — Če bodo slovenski in hrvatski volivci zavedni, vladi tudi desetkrat 600 miljonov ne bo nič pomagalo.
—	«Generalski Škandal.« Pod tem
naslovom poroča zagrebški '■ »Hrvat« o prav zanimivih zakulisnih bojih, ki se vrše med pristaši raznih političnih struj med vojaštvom. Iz zgodovine je znano, da so višji oficirji igrali v Srbiji prav pogosto važne politične vloge, tako n. pr. pri umo. ru Obrenovičev. Is poznejše dobe je znana organizacija »Črna roka«, o katerih ciljih še danes ne vemo nič točnega. Ra-dikali so tej organizaciji nasproti ustano-vili »Belo roko«, katere načelnik je baje komandant kraljeve garde. «BcIa roka« jc zelo monarhistična, kakor pravijo. V najnovejšem času pa se opaža neki novi pokret, tako zvana «2uta roka«. »Žuto-rokci so brezpogojni pristaši radikalov oziroma Pašiča. V belgrajskih listih smo našli te dni vse polno namigavanj o teh «rokah«. Tako n. pr. smo našli, da jc pisal general Okanovič (»žutorokec«) v Zagreb polkovniku Gjukiču, kjer vprašuje, «kako bi se držala zagrebška garnizija, če bi ce ena velika stranka (radikalska) obrnila proti kralju.« Za to piemo je vedel baje tudi general Tucaković in zvedel je tudi kralj. — Vse te stvari, bodisi da r,o resnične ali ne, mečejo čudno luč na razmere v oficirskem zboru. Za vojaško gospodo bi bilo najbolje, da se v politiko ne meša, ker slovenski in hrvatski in bržkone tudi srbski vojaki danes niso več »stoka jed-na«, ki bi se dala zlorabljati za kakšne privatne afere,
—	Ena država ali dre državi? Zagrebški listi poročajo, da je državna železnica prepovedala prevoz vžigalic iz »novih« krajev v Srbijo in v Macedonijo.
—	Velika manilestacijska slavno&t se bo vršila povodom 5. obletnice osvoboditve Mežiške doline dne 29. maja t. 1. v GuStajnu. Ob tej priliki se bo odkril padlemu junaku poročniku Malgaju spomenik, ki so mu ga iz hvaležnosti postavili hvaležni guštajnski Slovenci s pomočjo nabranih prispevkov.
—	Jugoslovenščina, Uradni ljst prinaša fe Službenih novin vsakih 15 dni v slovenskem jeziku »ccnovnik«, po katerem so mora vršiti zavarovanje valute ob izvozu blaga. V tem ceniku navaja ceno za stavbni les v oblicah. Mi Slovenci smo dosc-daj poznali samo krompir v oblicah, a novi slovenski »cenovnik« nam je prinesel tudi les v oblicah. Srbski izraz »Oblice« pomeni slovensko samo »okrogli« 1ез, izraz ki ga pozna in razume trgovec; naše »oblice r so pa čisto nekaj drugega.
—	Prosvetni oddelek za Slovenijo, ki je pred kratkim pozval vse prizadete, da zopet predlože prijave za nagrade v zmislu razglasa v Uradnem listu št. 8 iz 1. 1928, naj zdaj ža vendar enkrat pozove tudi tiste veroučitelje, ki poučujejo na oddaljenih šolah, da prijavijo število potov in prehranjevalnih dni, kolikor se jih je že nabralo od začetka 1. 1921., da se jim slednjič tudi iz tega razloga nakaže obljubljena nagrada. — Res ni vseeno, poučevati verouk ua šolah, kamor je samo nekaj korakov daleč, ali pa na šolah, ki so pol ure, celo uro in morda še več oddaljene.
-- Razpis slnžb na »redniib sokh v Sloveniji. Prosvetni oddelek za Slovenijo objavlja v »Uradnem listu« dne 3. t, m. razpis za ravnateljsld mesti na I. drž. gimnaziji v Ljubljani in na gimnaziji v Kranju ter velikega
Dr. W. M. Mac Govern.
(Dalje.)
Iz sredine veličanstvenega ospredja zidov in stolpov, svetišč in samostanov se dviga kvišku znamenita šestnadstropna stavba, živordeče pobarvana. Rdeča palača. Najsvetejše, bivališče Dalai-lame samega. Pota je Buda, la je grič, Pota la je Budov grič; ker je pa ves grič pokrit s palačami in stolpi in samostani in tako dalje, se imenuje vsa ta veličastna naprava, prestol ica živega Bude, tudi Potalž. Barv jo toliko, da ti jemlje vid.
Spodaj okoli Potale se ovija venec dreves, naprej pa zelene livade in še naprej visoka planota, siva in rumena. Sedaj si pa predstavljajmo vso te različne barve: iz zelenja se dviga beli labirint palač, iz labirinta škrlat Dalai-lamove prestolnice, nad njo lesketajoče se zlate strehe in nad vso to krasoto temna modrina neba! Ni čudno, da se zdi ta prestolnica Tibetancu kakor
doba nebes, lepota, sreča, vzvišenost in anstvo. vse skupaj. Posebno še, če se
spomni na svoje lastno borno in umazano bivališča.
In kaj skrivajo vse te palače? Pripovedujejo nam, da eo nakopičeni v njih neizmerni zakladi leposlovja in umetnosti, znešeni sem v dolgih stoletjih iz vseh krajev prostranega budističnega sveta. Ne vidiš po drugega kakor na kilometre dolgo hodnike in dvorane, in včasih kakšno kapelico s podobo Budovo, pred katero gorijo s sirovim maslom napolnjene svetiljke. Stene so umazane, spalnice lam golo in neprijazne. Opaziš tudi lepe slike in pozlačene grobove, Najsvetejšo ti pa ostane skrito in nepoznano.
Lhaza samo, oddaljena od Potale nekako dva kilometra, je polna ozkih ulic in nizkih ilovnatih hiš, čez kojih ravne strehe se dviga tu in tam kakšno pozlačeno svetišče. Eno od teh se imenuje Jo-kang, »najkrasnejše svetišče Budove^a češčenja«. V rijem je najlepši kip budistične cerkve, zlati Buda, po mnenju budistov najlepši kip vseh dežel vesoljstva, napravljen sam od sebe, in Buda mu je bil sam za vzor. Ni Čudno, da je budistom ta kip še svelejši kakor v tolikih rodovih se ponavl jajoče učlo-večenje Budovo na Potali, Dalai lama. Kip je dal Lhazi ime, Lhaza se pravi sedež božji. Dočim nam kaže veličastveno zunanjost, jo v Jo-kaniru lepota nakopičena le v no-
tranjosti; zunanjost tega najodličnejšega budističnega svetišča je revna in neznatna. Jo-kanga cd zunaj sploh ne vidiš, razen vhoda na vzhodni strani; okoli in okoli se tiščijo njegovega nizkega zidovja umazana in zanemarjeno poslopja, v katerih so nastanjeni uradi tibetske vlado. V sredi nad temi hišami vidiš pet zlatih streh svetišča.
Kakor v veliko mošejo v Mekki, tako je tudi v Jo-kang dosedaj pogledal lo ma-iokateri, ki ni bil budist. Šele tedaj, ko si jc lota 1904. izsilila Toimghusbandova ekspedicija vhod v Lhazo, so se morali lame vdati sili in so morali odpreti težka vrata svetišča ter dovoliti, da so obsovraženi Angleži oskrunili svete prostore Budove s svojo navzočnostjo. Od tedaj naprej šele vemo, kaj vse jo v tem na zunaj tako bornem poslopju, kakšno bogastvo. Kipi, svetiljke in darilnice iz čistega zlata, biseri, smaragdi in drugi žlahtni kamni v izredni velikosti itd. Na zadnjem treh velikih dvorišč, ki so obdana od galerij in stebrov, se dviga v kapelici brez oken Budov kip, zlat velikan, skrit za več vrstami zlatih svetiljk, napolnjenih s sirovim maslom, migljajočih in kadetih se. Ko so vdrli sovražniki v deželo nekega indijskega kralja, je poslal ta Budov kip kitajskemu ccsarj«. Iz Kitajska je prišel v sedmem stoletju v Lhazo in od takrat naprej je v Lhazi, predmet prav ta-
kega češčenia v budističnem svetu, kakor je Džagarnat pri Hindujih ali pa Črni kamen v Mekki. Buda sedi na prestolu, pod baldahinom, ki ga nosijo srebrni zmaji in ki je posejan z dragimi kamni; vrat in prsi ima okrašene z verižicami, na glavi ima pa krono neprecenljive vrednosti. Srednje pero krone krasi največji in obenem najčistejši turkiz, najdragocenejši, kar so jih dobili dosedaj; osemnajst centimetrov je dolg in devet centimetrov je širok!
Ob zadnji steni svetišča stoje velikanski stražniki iz kamna, ki jih v polmraku lcomaj razločiš; ravno taki so kakor otrpli kipi v temnih skalnatih svetiščih starega Egipta, tajinstveni, pokriti s prahom in s sajami. Zlati kip Budov žari v slabi luči kadečih se svetiljk kakor kakšna prikazen, brez sence. Poteze nimajo tistega običajnega izraza smehljajočega se vdajanja v ničnost, kakor ga sicer opazimo na Budovlh podobah azijskega kontinenta. Buda v Lhazi je bolj oseben in bolj človeški.
Tudi na drugih dvoriščih vidiš Budove kipe, bolj ali manj dragocene, vidiš darilnice, sajaste svetiljke, stenske slike, temne kapele. In zmeraj na novo nosijo verniki nova darila, da okrasijo to najsvetejše svetišče budističnega sveta.
(Konec sledi.)
Števila učnih mest na srednjih šolah in učiteljiščih širom Slovenije.
—	Premije sa šolske vrtove. Ljubljanski »Uradni liste dne 3. t. m. objavlja razpis velikega župana o premijah za vzorno obdelane šolske vrtove v ljubljanski oblasti. Pogoji so razvidni iz razpisa.
—	Zagrebška univerza sopot otvorjenn. Ua zagrebški univerzi, ki so jo bili radi spopadov med demokratskim in ostalim dijaštvom 7ačasno zatvorili, so se dne 2. aprila zopet začela predavanja.
—	Kje je krivdo, da se pokojnina, miroma akontacija tako dolgo no nakaže? Kakor se iz zanesljivega vira poroča, reši poštno ministrstvo vsako tako prošnjo v 24 urah ler jo pošlje finančnemu ministrstvu. Predsednik Zveze poštnih organizacij jo posredoval pri g. ministru, da izposluje, da so bodo tako prošnje v finančnem ministrstvu m pri glavni kontroli hitro rešile, ker upokojenci vendar ne morejo živeti od samega zraka.
—	Prevedba in rnavrstitov starejših poštnih uradnikov. Pri poštnem ravnateljstvu so uvrsti v L kategorijo nekaj kontrolorjev, ki go bili prevedeni v to zvanjo po uredbi o reorganizaciji ministrstva in ptt. stroke, medtem ko pridejo starejši in zaslužni kontrolorji, kateri niso bili prevedeni za kontrolorje pri poštnem ravnateljstvu, v II. kategorijo. Pri vseh drugih resorih se uvrste uradniki VII. čin. razreda z letno plačo 4500 Din v 1. polo-žajno skupino II. kategorijo, a pri pošti ne pride v celi Sloveniji niti eden v 1. skupino II. kategorije, dasi so kontrolorji, ki imajo letnih 5000 Din plače. Opravičeno se zahteva, da so vsi, kateri imajo letno 4500 Din plače in več, ki odgovarja VII. čin. razredu, uvrste v 1. skupino II. kategorije.
—	Svoje vrsto »pastirsko pismo«. Kam zabredejo verske ločine, ki se odcepijo od ma-tere-cerkve in izgube kompas, nam živo predstavlja velikonočno pastirsko pismo, ki ga je pravkar izdal škofijski upravitelj >starokato-liske« cerkve v Avstriji — Adalbert Schinde-lar. Ta čudna višjepastirska poslanica vernikom starokatoliške cerkve se poteguje za ločitev cerkve od države, za sežiganje mrličev, za razporoko, za odpravo verskega pouka v šolah in za ločitev šole od cerkve. Nujnejših potreb ta čudna >cerkev« no pozna. Če hočo biti dosledna, mora odreči opravičenost obstoja tudi sama sebi in se raziti.
—	Kongres bančnih uradnikov. Dne 20. in 21. aprila so vrši v Zagrebu kongres Sa-veza bančnih uradnikov in nameščencev, ki so ga udeleže poleg centralnega odbora in kontrole tudi člani odborov in delegati podružnic.
—	Ven z njim! Zadnji čas hodi po deželi neko človeče in ponuja ljudem sv. pismo biblične družbe v Klcinmeierjevi izdaji. To je čisto navadna protestantska propaganda in pozivamo naše poštene ljudi po deželi, da pokažejo vsiljivcu z njegovim potvorjenim sv. pismom vrata.
—	Slepar. Krojač Julij Rnjmar iz Metliko Je bil pred poldrugim letom v Predgradu pri Črnomlju otvoril svojo delavnico. Hitro se je seznanil z ljudmi in to izrabil v svoj prid. Od približno 20 oseb si je izposodil deloma v gotovini deloma v blagu do 80.000 K. V zadnjem fesu so mu postala tla prevroča ter je brez slovesa izginil — baje v Avstrijo.
—	Naraščanje Donave in Tiso. Donava sadnje dni hitro narašča. V svojem srednjem teku je že prestopila bregove. V Novem Sadu je narasla za nad 1 in pol metra ter še vedno narašča. Najvišji val, ki je sedaj približno pri Budimpešti, dospe v Novi Sad še-le v par dneh. Se hitreje narašča Tisa, ld je ponekod že prestopila bregove. V Banatu stojita vasi Čoka in Vrbanac popolnoma pod vodo in letina v tem kraju jo skoro uničena. — Tudi Ohridsko jezero je prestopilo bregove in poplavilo okolico ponekod do 2 km daleč od bregov.
—	Pobegnil jo iz sodnih zaporov v Bel-, gradu 26 letni Ivan Golem, katerega so prepeljali v Belgrad, ker je na sumu, da je ponarejal in razpečaval 10 dinarske bankovce.
—	Obupan morilec. V Beli cerkvi v Banatu je bil umorjen pred dvema letoma večkratni milijonar Andrija Boborini. Morilec jc pobegnil in vse preiskave so ostale do danes brezuspešne. Sedaj pa se je javil morilec sam. Pisal je priporočeno pismo iz Romunije, v katerem prizna roparski umor, pravi pa, da z oropanim denarjem ni imel sreče in se je odločil, da izvrši samomor. Piše se Franghini, kaj pa je po poklicu, ni povedal,
—	Razne nesreče. V kamnolomu Plevčak ln drug v Dobovcu je prehitro eksplodiral strel ln je pri tem kamenje odletelo na delavca Potočnika Jerneja ter ga težko poškodovalo po obrazu in očeh. Potočnik si je pri tem pretresel tudi možgane. Prepeljali so ga v boluico v Mariboru. — Pri napeljavi električnega toka v Debrem pri Laškem je delavcu Trobovcu Fr. padel zaboj na levo nogo in mu jo zlomil. — Pri stavbeniku Ехпег Rudolfu v Celju si je vajenec Ribezel Ivan pri padcu zlomil desno nogo in se težko poškodoval na glavi. Oddan je bil v bolnico. — V trgovini Antona Kobi v Podpeči je prodajalka Mravlje Ivana pri padcu zlomila levo nogo. Oddana Je bila v bolnico. — Pri gradnji železnice v Prekmurju si je delavec Sanecov Sergej zlomil d osno roko. Oddan je bil v bolnico v Murski Soboti. — Na parni žagi Antona Kobi v Borovnici, v tovarni stolov si je stolar Repar Anton pri stroju zmečkal obe roki. Oddan je bil v bolnico.
— V pivovarni v Laškem je konjarju Ivanu Hrastnik konj zlomil levo nogo. Oddali so ga v bolnico.
— Razne tatvine. V Ljubnem je bilo vlomljeno v trgovina Kmetijskega društva. Tatovi so odnesli čez 200 m raznega blaga kot klota, ševijota, cefirja in plavega blaga za obleko. O vlomilcih nimajo še nobenega sledu. — Na Studencu pri Ljubljani je bilo vlomljeno v stanovanje posestnice Marije Gutnik. Tatovi so ukradli lonec svinjske masti, 4 pare raznih čevljev, srebrno žepno uro z verižico, več moške obleke in perila in pa 3 m blaga za srajce, tako, da znaša skupna Škoda okrog 0000 dinarjev. — V Kamnici je bilo ukradeno Filipu Jeričku kolo, znamko >Waffenrack štev, 195.622, vredno 1200 Din. — Na Homcu je bilo vlomljeno v železniško čuvajnico. Tat je ukradel kanto petroleja, peronsko svetiljko in cn valjček, v skupui vrednosti 250 Din.
p Veličastni slovenski volivni shodi. Mino)o nedeljo je med mnogimi drugimi našimi kraji vstala tudi Idrija, da sprejme v svojo sredo svoje politične bojevnike in pokaže svoj voljo do narodnega življenja/ Na volivni shod, ki je bil sklican v veliki Dkličevi dvorani, je prišlo nad 1200 ljudi. Kot govornika sta nastopila kandidat dr. Bitežnik in urednik Janko Kralj, ki sta v obširnih, lepih govorih pojasnila volivcem, za kaj gre predvsem ob teh volitvah. Oba sta žela viharno odobravanje. Nato sc je oglasil za besedo vitez Peternelli, ki je rekel, da hoče na demagoške besede obeh predgovor-nikov nalili jesiha, Podtikal je dr. Bitež-niku, da je ščuval proti davkom in da je govoril o samih pravicah. «Vi pa — je nadaljeval izdajica — imate tudi dolžnosti do države. Slovenska šola? Hm, kakšno šolo pa hočete? Ali mogoče tako, kakor ste jo imeli v Avstriji? Take šole vam mi nikoli ne priznamo. Od države ste popolnoma odvisni. Zato ji izkažite s svojimi glasovi zaupanje, drugače boste vse izgu-nili.« Dr, Bitežnik je v svojem odgovoru Peternellija trdo prijel zaradi zavijanja in podtikanja, nakar se je Peternelli odrezal: «Jaz splob smatram vse govorjenje g. Bitežnika in Kralja za protidržavno izzivanje. Dokler boste sanjali o neki posebni slovenski narodnosti, dokler se ne boste zlili z italijanskim narodom v eno telo, boste proti državi.« Izdajico jc se enkrat krepko zavrnil Janko Kralj, nakar se je shod ob najboljšem razpoloženju volivcev zaključil. — V Spodnji Idriji je govoril na voliv. shodu urednik Janko Kralj; udeležncev je bilo nad 600, — Sijajen je bil ljudski tabor v Cerknem, na katerem je bilo nad tisoč volivcev. Govoril je kandidat dr. B i t e ž n i k , ki je že itak dobro razpoložene zborovalce še bolj navdušil. Za njim je začel Peternelli točiti svoj jezik: da so slovenski voditelji demagogi, da hujskajo proti državi itd. Navzoči fašisti, ki so se bili pripeljali iz Idrije, so odpadniku navdušeno ploskali. Ko je pa hotel odgovoriti dr. Bitežnik, so fašisti dvignili velik krik in začeli groziti s oalicami. Svetnik Vidmar je nato shod zaključil. Ne verjamemo, da bi Peternelli in Bandelli fašistovski stvari med Slovenci pomagala na konja. — Manjši volivni shodi so se vršili še na Vrhu sv. Mihaela, v Opatjemselu in v Rubijah.
p Železniška nesreča. Na openskem kolodvoru je 1. t. m. vsled premajhne pazljivosti osobja osem popolnoma catovorjsnih vagonov začelo drčati proti Nabrežmi. Ker ondi proga strmo pada, so vagoni drveli z vedno večjo brzino. Na srečo so dogodek šo pravočasno zapazili, tako da so mogli telelomčno opozoriti nabrežinsko postajo. Tu so vozove speljali na slep tir, kjer so sc popolnoma razbili. Človeških žrtev ni bilo, a gmotna škoda je ogromna.
p Umrl je v Poreču dr. Anton Pogat-schnig, ki je igral v bivši istrski dcžclai upravi važno vlogo. Bil je rojen Slovenec, a po duhu Italijan.
š Celje. Shod SLS za celjsko okolico ee vrši v nedeljo, dne 6. aprila ob pol S. zjutraj v vrtni dvorani hotela >Beli vol«. Na shodu govori dr. Ogrizek in drugi. Somišljeniki, pridite vsi na shodi
š Duhovniška vest. V Tumišče v Prekmurju je bil prestavljen g. Anton Rantaša, dosedaj kaplan v Selnici ob Dravi.
š Akademija jugoalovansko-češkoplcTOsko lige. Dne 12. aprila se vrši v Mariboru akademija jugo?lovansko češkoslovaške lige. Na sporedu so poleg glasbenih točk, katere izvaja vojaška godba, razna predavanja. Akademije so udeleži tudi ljubljanski konzul čc-1. republiko g. dr. Otokar Beneš.
š Poprava celjskega mostu. Kapucinski most čez Savinjo v Celju, ki je bil že tako pokvarjen, da je ogrožal promet, je zopet popravljen. Prvotno so bili stroški popravila preračunana na 190.000 Din, prekoračili so pa proračun za skoro 80 procentov. Stroške bodo nosili država, okrajni zastop, celjska občina in okoliške občin«.
š Zverinski lilofin v Trbovljah. Dne 31. marca po «oči ie »bodel v Trbovljah rudar
Ivan Borovinka tovariša Ivana Čanžeka, ko je spal v svojem stanovanju. Zločinca so prijeli, vzrok dejanja pa še ni izdal.
š Samomor pod lokomotivo. Dne 1. aprila se je vrgel na mariborskem kolodvoru pod kolesa lokomotive neki Emerik Bloš, ki je pričol v Maribor iz Teraešvara. Nameraval so je izseliti v Avstrijo, ker pa so mu na meji delali ovire radi potnega lista ter je ostal v Mariboru brez vseh sredstev, si je najbrž iz obupa končal življenje.
Š Poskusen samomor. V neki mariborski gostilni se je Marijana M. do dobra nasrkala močne kapljice ter se začela prepirati z možem. Iz prepira se jo razvil pretep in končna posledica vsega jo bilo, da je razjarjena žena zbežala proti Dravi in pkočila v vodo. Mož, ki je pritekel za njo, jo jo potegnil iz vode.
š Smrtua nesrefA. Strmšek Franc, delavec, poročen, star 42 let, iz Radomerščana pri Ljutomeru, jo bil zaposlen pri podjetniku Leder-hnsu Alojziju v Ljutomeru in jo v rovu kopal zemljo za železniški nasip. Med deloin se mu je odtrgala plast zemlje in ga zasula. Bil jo na mestu mrtev. Na lice mesta poklicani zdravnik dr. Herič je mogel ugotoviti le smrt. Zapustil jo ženo, očeta in sestro.
š Mila obsodba. Dne 1. aprila se jo zagovarjal pred mariborskim kazenskim senatom Matija Haložan, ki je 27. januarja na veselici v Kamnici težko ranil s streli iz samokresa štiri onebe. Obsojen jo bil samo na 18 mesecev joče.
g Žitni trg. Na novosadski proauktni borzi notirajo žitu sledeče ceno: pšenica 323—325 Din, ječmen 335 Din, oves 256 Din, koruza 235 —247.50 Din, pšenična moka št. 0 505 Din, št. 6 320—325 Din. Tendenca elaba.
g Tedenski sejem v Zagrebu. Zagrebški živinski sejem, ki sc je vršil v sredo, je bil slab. Goved je bilo prignanih malo, kupcev zanje ni bilo in cene eo ostale napram prejšnjemu tednu nespremenjene. Plačalo se je za domače prvorazredne vole 14—14.75 dinarjev, domače prvorazredne krave 12—13.50 dinarjev. Za prvorazredne bosanske vole se je plačalo 13—13.50 Din za kg žive teže. Telet kakor svinj se je prignalo maio. Cene za teleta so se sukale od 15—16.50 Din za kg žive teže, za svinje (debele) 23.50—24 Din, mršave pa 20,50—22.50 Din. Na konjskem sejmu je bila velika stagnacija. Izvoz je popolnoma nehal, ker so glavni kupci iz tujine šli na Ma-žareko. Cene so bile sledače: težki konji 11 do 15 tisoč dinarjev komad, lahki konji (boljši 10—11.000 Din, slabši 4500—5000 Din), žre-fceta do 1 leta 4000—5500 Din, do treh let 14.000—15.000 Din. Dovoz sena je bil zaradi slabega vremena manjši kot navadno. Plačalo se je za meterski stot 75—125 Din, za slamo 75—112 Din.
g Vpisi v trgovinski register. Vpisale so So se nastopne firme: Kolcnz & Kušljan, lesna trgovina v Brežicah; Podbrežnik-Tevž, lesna trgovina v Gornjem gradu; Krabica & Comp., družba z o. z. (modne kravate) v Ljubljani; Benčina in drug, kartonažna tovarna, Maribor; Tovarna usnja Franc Woschnagg & sinovi, tovarna usnja d. d. v Šoštanju.
g Izbris. Izbrisala se je nastopna firma: Bo tli e, Korafija in Planine, trgovina z mešanim blagom v Celju.
g Občni zbori. Zadružna gospodarska banka, d. d. v Ljubljani, 23. aprila; Tovarna zaves »Štora«, d. d. v St. Vidu nad Ljubljano, 25. aprila.
g Zopctna otvoritev tovorsega prometa na Bnchs ia St Margcrethen, S 1 aprilom ao odpale prometne omejitve za tovorne transporte v Buchs, St. Margarethen, St. Gallen in tranzitnem prometu preko teh postaj v Švico in naprej. — Potemtakem je prost tudi promet z lesom za kurjavo v Buchs in St. Mar-garethen, tako loco kakor*tranzit in reeks-pedicija preko teh postaj.
g Angleško finančno gospodarstvo. Pred dvema dnevoma so objavili računski zaključek za finančno leto od 1.aprila 1923 do 31. marca 1924. Obračun (no proračun) izkazuje '18 milijonov funtov prebitka. Ker tega prebitka ne smejo porabiti za bodoče leto, bodo s to vsoto odplačali lep del državnega dolga. Prebitki angleškega državnega gospodarstva bo znašali zadnja štiri leta skupno 426 milijonov funtov. Za ta znesek so znižali Angleži svoj državni dolg in lo znižanje jim je omogočilo konverzijo petprocentuih zadolžnic v štiri in pol procentnimi, kar pomtmja za državno blagajno zopet volik dobiček.
g Nov dvig francoskega banka? Pred nekaj tedni so si bili izbrali mednarodni špekulanti francoski frank kot svojo žrtev. Pod silnim pritiskom mednarodne špekulacije je francoski frank jel rapidno padati. Za padec franka so bili merodajni tudi politični vzroki. Ko so pa največji upniki Francijc, Amerikanci in Angleži, uvideli veliko nevarnost, ki preti tudi njihovemu der:.- ' če bi se posrečilo frank pppolnoma zl< ', so priskočili Francozom z znatnimi sred«, i vi na pomoč. Francoski frank se je z ameriško pomočjo naglo popravil in razni Spckulantje, zlasti dunajski in budiiapešianski, so utrpeli milijardne izgube. Sedaj pa napovedujejo Iz Pariza nov dvig franka. Pravijo, da ne bodo mirovali prej, dokler ce bo doseglo 60 frankov vrednost angleškega funta in 12 frankov vrednost 1 dolarja, Kdor ju torej lepake kusil poceni in jih
tudi lahko plačal, ta utegne sedaj lepo »zaslužiti«,
g Ureditev poljske valute. Na zadnji sej) finančnega odbora je finančni minister Grab-ski obširno poročal o finančnem položaju Poljske. Med drugimi je povedal, da smatra vlada svojo velikopotezno akcijo za popravo poljske valute za končano. Zaloga tujih deviz jc dosegla vrednost 18 milijonov 900 tisoč dolarjev, vrednost vseh izdanih bankovcev pa znaša 300 milijonov zlatih frankov. Po izplačilu uradniških plač za mcscc april je ostalo v državni blagajni 8e 37 biljonov poljskih mark, 1. maja pa bodo izdali poljske »zloty«| ki bodo polnovredno plačilno sredstvo.
BORZA.
Zagreb, 3. лргПа. Devize: Italija 3.56—3.5У,
London 348,SO—351.50, Ncw York 80.30—81.30, Pariz '1.73—4.79, Praga 2.40—2.43, Dunaj —11 do —12, Curib 14.18—14.25. — Promet slab, malo robe. —
Cuiib, 3. aprila. Devize: PeSto 0.0070—0.0080, Berlin 1.24—1.25, Italija 25.20—25.25, London 24.61 do 24.62, New York 572—572.50, Pariz 33.70 do 33.80, Praga 17—17.03, Dunaj 0.00S0—0.0081, Bo-kare.St 2.92—2.97J4, Sotija 4.10—4.15, Beograd 7.05—7.12 И.
lj Seja kluba občinskih svotnikov SLS se
nocoj no vrši, ampak v pondeljek zvečer ob osmih.
lj Pogreb Frančiške Petkovškove. —. Jerančič še vedno taji. Včeraj popoldne ob 2 se je vršil ob nepričakovano številni udeležbi ljubljanskega občinstva pogreb Jerar.čičeve žrtve blagajničarke Frančiške Petkovškove. Krsto so naložili pred Sv. Krištofom na pogrebni voz in jo okrasili s krasnimi venci, pevci «Primorja« pa so zapeli deklici v slovo krasno žalostin« ko «Vigred«. — Pogreb je šel nato za glavnim kolodvorom k Sv. Križu. — А1ојч rij Jerančič, o katerem sc je .mnogo govorilo po mestu, da je že priznal, še vedno ne da nobenega pojasnila in odločno taji, da bi on umoril Petkovškovo.
lj Umrl je včeraj dopoldne g. Venčeslav S t e i n e r v visoki starosti 85 let. Pokojni se jo udeležil vojne proti Italiji leta 1859 in 1866. Pogreb bo v soboto popoldne ob 4. iz hiše žalosti Kladezna ulica 18. Naj v miru počival lj Živinski in konjski sejm v Ljubljani. Ker jo izbruhnila v Ljubljani slinavka in parkljevka in sicer v enem dvorcu tik sejmišča, je prepovedal mostni magistrat živinski in konjski sejm, ki bi se imel vršiti preteklo sredo, dne 2. aprila. Kakor je pričakovati, se bo dala bolezen najbržo lokalizirati in kar najhitreje zatreti, da bi se mogli vršiti prihodnji sejmi, to je trotjo in prvo sredo vsakega meseca. Če se bo vršil prihodnji sejm že dno 16. aprila, to je drugo sredo v mesecu, bo javnost pravočasno obveščena.
lj Oddaja barake nn ljubljanskem gradu. Mestni magistrat razpisuje za dobo enega leta vzakupdajo mestne lesene barake v glavnem drevoredu poleg grajskega poslopja, kjer se jo običajno izvrševala obrt za prodajo raznih okrepčevalnih živil in pijač. Reflektanti sa vabijo, da vložo tozadevne kolekovano prošnje z navedbo ponudeno najemnine najkasneje do 10. aprila 1924 pri mestnem gospodarskem uradu, Na pozneje vložene prošnje so ne bo oziralo.
lj Umrli so v Ljubljani: Ana Kaiser, uradnica, 32 let. — Helena Vavpotič, žena užit-ninskega paznika, 61 let. — Vladimir Hojs, slu železniškega uradnika, 21 mesecev. — Terezija Budna, poljska dninarica, 49 let.
lj Izgubila se je v mestu 26 letna Ivanka Uršičova, doma iz Martinjaka pri Cerknici Dekle je slaboumno in jo jo oče pripeljal v Ljubljano. Oblečena je v črno ponošeno suknjo z belo ruto na glavi iu ima seboj črn dežnik. Kdor kaj ve o njej, naj sporoči Jožefu Uršiču v Martinjaku št. 4, p. Corknica.
lj Policijske ovadbo. Včeraj je bilo vloženih na policiji 12 raznih ovadb in sicer: 2i radi tatvine, X radi napada, 2 radi kaljenja nočnega miru, 2 radi prestopka cestno policijskega reda, in po ena radi prekoračenja policijsko ure, radi zglašcvalnih predpisov, radi nedostojnega vedenja, javnega nasilja in lahke telesne poškodbe.
lj Razne tatvine. Hlapcu Ivanu Hanovee pri Erbežniku na Viču je ukradel dober prijatelj iz hleva jopič, vreden 250 Din. — Iz zaprto kleti v novozgrajeni mestni hiši za Bežigradom jo bilo ukradenih 28 desk, 30 kg oljnato zeleno in 20 kg bele barve v skupni vrednosti 2000 Din. — Na Gruberjevem na-brožju je poskusil nekdo vlomiti v barako Marije Steblajove. Bil pa jo prepoden ali pa je imel preslabo orodje, napravil pa je na vra-J tih okrog 50 Din škode. — V vozu cestne že« lezriice je bil ukraden zasebnici Karolini Pet-kovškovi črn polsvilon ženski dežnik vreden 200 Din. — Na Cankarjevem nabrežju je bil ukraden iz ročnega vozička Pavli Snojovi iz črnuč črn dežnik in pisan plet v vrednosti 300 Din._
Cerkveni vestnik.
c Verski govori ia moške bodo v cerkvi sv. Jožefa od nedelje 6. aprila do cvetne nedelje ob pol 8. zvečer. Začetek v nedeljo, dne 6. aprila ob pol 8. zvečer. Govoril bo g. vseua profesor dr. Rožman. Samo za može in цЖ* doniče*
Druga nevarna tatinska družba
aretirana.
Prišel je nn policijo neki ljubljanski zlatar in je javil, da pride k njemu tisti dan neki možakar, ki bo prinesel na prodaj več zlatnine, ki se mu zdi, da je ukradena. In res je prišel k njemu brezposelni zobotehnik 38 letni Ivan Sitar.
Razložil je po mizi polno raznih dragocenosti in pričela sta se pogajati za te dragocene predmete. V najbolj živahnem razpoloženju podjetnega prodajalca, pa jih je izne-nadil policijski detektiv, ki je napravil konec >glihanju< s tem, da je dragocenosti zaplenil, prodajalca Ivana Sitarja pa aretiral. Nadaljna preiskava je razkrinkala njegovo nevarno družbo.
Aretacija.
Policija, ki jo Sitarja že precej dobro poznala od različnih sumljivih afer, je imela pri tein srečno roko in je še isto uro aretirala tri njegove tovariše in sicer njegovega 24 letnega brata Lovra Sitarja, 27letnega Riharda K e r n c a, ki je po poklicu dimnikar, izvrševal pa je že razne druge posle, ker je bilo ometanje dimnikov za elegantnega kavalirja le preumazan posel, in pa 26 letnega brezposelnega trgovskega potnika Ivana R e b o 1 a. To družbo je policija sicer imela že delj časa na sumu, toda prefriganci so bili jako previdni in zviti in jim je bilo težko priti do živega. Včasih so se s stražnikov naravnost norčevali in so nagajali tudi na ta način, da so govorili prav na glas, kadar so šli mimo kakega znanega stražnika: >Zdej gremo pa krast!« No in končno pa so se kljub svoji premetenosti enkrat le ujeli.
Tatinska zakladnica.
Takoj po aretaciji je izvršila policija pri Kernčevih strogo hišno preiskavo, ki je imela sijajen uspeh. V drvarnici so našli v nekom koritu zakopano različno zlatnino in dragocenosti velike vrednosti. Med tem blagom so našli tudi razne cerkveno paramente, kar kaže, da se je bavila družba tudi s cerkvenimi tatvinami. Našli so tudi pri Sitarjevih tovariših več zastavnih listkov, med temi tudi zastavni listek od srebrnega jedilnega orodja, ki je bilo ukradeno lansko leto v Unionu, kar znači, da jo ta družba bila aktivna že naj-—■■h'i" m ni' iiim um n ' i ......m i owwr?1
manj od začetka lanskega leta, in da mora imeti na vesti več tatvin in vlomov. Poleg korita z zlatnino so našli v drvarnici v votli leseni dvojni steni tudi dve vojaški puški. Zakaj so imeli ti dve puški tako skrbno in varno skriti, se še ne ve. Tudi so se našli predmeti, ki so bili ukradeni v gostilni pri Lovšinu v Gradišču.
Posebno izurjen je bil v podstrešnih tatvinah dimnikar Kernc, ki jc kot tak dober plezalec in je imel priliko, da si je lahko natančno ogledal podstrešja in sploh celo hišo. Kernc je tudi že znan podstrešni vlomilec in je bil že enkrat radi podstrešnih vlomov kaznovan na 6 mesečno ječo, kar ga pa seveda ni spametovalo. Ko se je Kernc ženil, je hotel biti ra poroko seveda elegantno oblečen. Ker pa je obleka draga, si je pomagal podjetni ženin tako, da je ukradel odvetniku dr. Ko-kalju elegantno še skoraj novo črno obleko, katero jo dal prenarediti v poročno obleko. Že takrat so sumili, da je šel ženin v Ko-kaljevi obleki k poroki. Ker pa se mu ni moglo dokazati, je moral dr. Kokalj molče gledati srečnega ženina v njegovi obleki.
Vesela družba, ki je tako po ceni in dobro živela, je posebno v zadnjem času pogosto veseljačila po raznih ljubljanskih restavracijah, slaščičarnah in kavarnah in je seveda posečala pridno tudi bar in se je v družbi veselih in podjetnih prijateljic prav izborno zabavala in se iz drugih norčevala. Družbo so dobro poznali in so Jo seveda povsod kot dobrim cehovcein tudi izborno postregli.
Preiskava se še nadaljuje in policija upa, da bo kljub tajenju razkrila še več zločinov te elegantno, kavalirsko vlomilsko družbe. Kolikor se je do sedaj ugotovilo, ta družba ni bila v zvezi z ono veliko družbo vlomilcev in tatov, ki jo je razkrila policija pred dobrim tednom in ki je izvršila tudi nebroj predrznih tatvin in vlomov.
Naznanila.
Predavanje o Smetani. V ponedeljek, dne 7. t. m. popoldne ob 5. uri predava o življenju in delu Bedriha Smetane dvorni svetnik dr. Josip Mantuani v pevski dvorani Glasbene Malice. Začetek točno ob 5. uri. Ravnateljstvo poživlja vse gojence konservatorija in glasbene šole Glasbene Matice, da se tega predavanja udeleže. Vabljeno
Izurjena stenogralinja
(slov. - nem.) in strojepiska želi premeniti službo. Cenj. ponudbe pod «PRAKSA« na upravo »Slovenca«. 1S86
Sobarico
pošteno in pobožno, ki zna nekoliko šivati ter ročna dela, iščem k mali rodbini. Nastop in plača po dogovoru. - Ponudbe na: VERA KASUMOVIĆ, zdravnkova soproga, Koprivnica, Hrv.
Samostojen obratovodja
absolvent rudarske šole se išče za premogovnik v Sloveniji. Plača po dogovoru. Stanovanje, kurjava in luč prosta. - Ponudbe na upravo »Slovenca« pod: «Slo-venski premogovnik«. 1882
KNJIGOVODJA
g trgovsko - ekspertno, bančno in tovarniško prakso, vešč ital., franc. in angl., želi premeniti mesto iz družinskih razlogov le v Liubliani. . Ponudbe pod «PerIekt 30« na upravo lista.	1792
Za tovarpo papirja in lepenke pri Domžalah IŠČEM
strojevodje in pomočnike
za papirni stroj in strokovne delavce za lepenko in papir. — Ponudbe na: J. BONAČ SIN, Ljubljana._1501
250.000 Din
Nnprodaj so RAČJA JAJCA
velike газе za v a 1 e n j e. -Naslov v upravi pod St. 1881
Pozor, gostilničarji!
Prodam po zelo nizki veni več stcklenic od četrt litra do 5 litrov, kozarce, vrčke za pivo, jedilno orodje, krožnike, namizne prte, stole in vinsko sesalko z 10 m cevi. Naslov pove uprava št. 1879.
črne dežne plašče
s kapuco po Din 600'- naprej, in pelerine, posebno primerne za preč. duhovščino, priporoča konfekcijska in modna trgovina
FflAN LUKIC
Pred škofijo 19.
Vabilo na XV. sejo uprav, odbora
»Hranilnice kmečkih občin ▼ Ljubljani«, ki se vrši
dne 23. aprila 1924 ob 3. pop. v sejni dvorani »Zadružne gospod, banke« v Ljubljani, Miklošičeva cesta, L nadstr.
DNEVNI RED:
1.	Čitanje zapisnika XIV. seje upravnega odbora.
2.	Poročilo ravnateljstva o poslovanju v XIII. uprav. letu. 3 Poročilo gospodov pregledovalnega odseka.
4.	Odobritev računskega zaključka za upravno leto 1923.
5.	Slučajnosti.
JANEZ DEBELJAK L r.,
t. č. predsednik upravnega odbora.
je pa tudi drugo občinstvo, ki к hoče izčrpno poučiti o delo in življenju velikega glasbenika.
Predavan I« v društva -Sočo« v Ljubljani. V
soboto 5. aprila 1924 predava v salonu pri »Levu« ravnatelj meščanske šole, sedaj. ▼ Ribnici g. Ante Mervič o temi: »Primorec doma in v sedanji domovini — Jugoslaviji«. (Kulturno-socialna slika njegovega življenja in delovanja od izbruha sve-tovne vojne do danes). Začetek ob pol 9 zvečer. Vstop vsem prost.
Predavanje v »Pravniku«. V petek, dne 4. aprila t. 1. bo predaval na sestanku društva »Pravnika« g. primarij dr. Fran Gosti: «Dva zločinska primera vsled halncinaci|«. (Z demonstracijo.) Predavanje je točno ob pol petih popoldne v pravosodni palači št. 79 (I. nadstropje). Po tem predavanju ee bo nadaljevala diskusija o predmetu zadnjega predavanja: »Problem kazenskopravne zaščite telesnega ploda«. Govoril bo dr. I. Brccelj. Gg. člani vabljeni, gostje dobrodošli!
Aeroklub. Danes, petek 4. t. m. se vrši ob 8 zvečer pri »Novem svetu«, Prešernova soba, od-borva seja, ter se prosi vse odbornike sigurne udeležbe.
Prosveta.
pr Slovenski pevci, člani raznih pevskih društev širom Slovenije, pridejo v nedeljo, dne 6. aprila v Ljubljano na svoje zborovanje, popoldne ob 3. pa nam prirede pevski koncert, na katerem nastopi okrog 600 pevcev, članov raznih 14 društev. Za ta koncert vlada v našem mestu veliko zanimanje in je povpraševanje po vstopnicah, ki se dobivajo v Matični knjigarni, prav živo. Občinstvo opozarjamo, da se bodo prodajale vstopnice v Matični knjigarni od 9—12 dopoldne in od 2 popoldne pri koncertni blagajni v Unionu. Ravno-tam se dobi tiskani program koncerta.
pr Mladino opozarjamo na X. muzikalno predavanje, ki se vrši v nedeljo, dne 6. aprila ob 11 dopoldne in sicer pod naslovom »godalni komorni kvartet«. Kvartet »Miranov— Zepič« iz Zagreba izvaja po en Haydnov in en Glazunov godalni kvartet. Uvodno besedo pa ima skladatelj Emil Adamič. Sporedi, kakor običajno.
pr V pondeljek, dne 7. aprila se vrši III. J koncert jugoslovanske komorne glasbe, na ka-| tereni so izvajata jugoslovanska komorna kvarteta, deli komponista Dobroniča in Lhotke ter I Debussyjev godalni kvartet.
1ШЈГШМШ1Г
Darovi.
Gospodična Albina MaUvašTč, učiteljica o« Vrhniki je izročila odboru u Cankarjev sporne, nik na Vrhniki vsoto Din 655,— kot čisti dohodek pod njeno režijo se vršeče predstave »Bankrot«, Odbor izreka tej najpridnej.i delavki za spomenik kakor tadi vsem ostalim igralcem najsrčnejšo zahvalo.
Mesto venca na krsto f nadzornika juž. žel g. Viktorja Adamiča so darovali gg. Avsenik. Battestin in Cvek za we3tlalskc Slovence 300 Din.
NI POTREBNO, da Vas muči revmatizem io
trganje v križu, ker «Reamatis« odstranjuje bole.
čine v najkrajšem času. Glavna zaloga za Ljub.
ljano in okolico |e lekarna Leustek. ^^— —- ... i —
Izpred sodišča.
Razo« sodbe. V zavodu sv. Marte je ukrad. la neka služkinja več perila in obleke. Obtoženka jc tatvino zanikala in ker je glavna priča gluhonema, je moral sodnik obravnavo preložiti, da pride drugič prednica zavoda, ki se edina lahko sporazume s pričo. — Pred Kregarjevo gostilno v Štcpanji vasi jo vpil Viktor Habič iz Bizovika »Auf, Stepancil« In prišlo je res do pretepa, pri katerem sta obtožena Grum in Mekinc Ha-biča pošteno pretepla in se jima je le z največjo težavo zrauzal. Ker pa sta obtoženca ugotavljala, da jc bil fant pijan in silno siten, ter je zmerjal tudi druge ljudi, jc sodnik v svrho natančnejše ugotovitve tudi ta dva spustil še za nekaj časa domov. — Štefan Gruden je pustil na cesti konje brez nadzorstva. Fant se je zagovarjal, da je šel po opravkih in je prosil, da ga ne zapro, ker še ni bil nikdar kaznovan. Po daljšem obravnavanju se je sodnik zadovoljil z globo 45 Din in stroški.
Meteorologično poročilo.
l.jnbJmnn 30G m n. m. vtš.
Normalna barometerska višina 736 mm.
(Jas
optuso-van m
2. 4. 21 b
3.4
7 b
barometer t mm
/285
7297
a, 4. 4 h
730-0
i'erojo-motoi * O
7-7
7-4
10-4
t'.Ilirom itiiorenoa v 0
0-5
Nebo, ffetrOT-
dež
04
0-7
oblač.
dež j. z.
1'adaTln« r mm
13«
dobro ohranjen, naprodaj. -Naslov prodajalca sc izv« v upravi jista pod Stev. 1878.
Najceneje
tSČE industr. podjelje proti prvovrstnemu jamstvu. Obresti po dogovoru. Pismene ponudbe pod: «Industrija« na Aloma Сотрапу, Ljublj.
trda in mehka, žagana in cepljena, večje in male množine, od 25 kg dalje dostavlja na dom.
Naročila sprejema: H. PETRIČ, Gosposvetska cesta 16/1. - Tel. 343.
Opremo za ŽAGO:
3 polnojarmeniki, loknmobila Lanz mod. 1921—100 KS z vsemi pritiklinami, ŽELIM ZAMENITI za rezani ali stavbeni LES franko Postojna (tudi parobrod fob. Gruž ali Mctkovič). - Ponudbe na upravništvo »Slovenca« pod štev. 1772.
Županstvo občine Planina pri Rakeku javlja tužno vest, da jc v nedeljo, dne 30. marca t. I. ob 11. ponoči umrl, previden s sv. zakramenti za umirajoče, dolgoletni, delavni in vestni občinski svetovalec, gospod
Ivan Klemene
posestnik ▼ Jakovici štev, 9.
Pogreb bo v sredo, dne 2. aprila L L ob 9. uri dopoldne na farno pokopališče v Planini.
Marljivemu tovarišu blag spomin.
Planina, dne 31. marca 1924.
Zupan: ZIHERL,
Inserirajte v »Slovencu«!
Radi opustitve gostilniške obrti ceno prodam goslilniSki
IGRALNI AVTOMAT.
Več pri gostilniku Jože 2E-LEZNK v Iški vasi, pošta Ig - Studenec.	1883
NOVI MODELI 1924 — ZNIŽANE CENE! ,SCOUT' 5/7 H. P. Din 27500--,CHIEF' 9/ia H. P. Din 35.200--
Cene na podlagi današnjih kurzov in tarif.
TAKOJŠNA DOBAVA IZ LASTNE ZALOGE.
Glavno zastopstvo za Jugoslavijo:
AMERICAN MOTORS LTD
Telefon interurb. 477. — LJUBLJANA — Dunajska cesta 12.
r
Naznanilo preselitve! Družila „жомж" v цшт
obvešča svoje p. n. odjemalce,
tla se je preselila s 1. apr. 1.1.
iz dosedanjih pisarniških prostorov na Duuajski cesti štev. 33 (pri Balkanu) v nove lokale na
KRALJA PETRA TRG ŠT. 2 (pritličje),
naspr. sodnije, kjer sprejema celodnevno naročila.
Skladišče se nahaja na Martinovi cesti 32,
med Kolinsko tovarno in tovarno za klej. kamor naj izvolijo p. n. odjemalci pošiljati svoje voznike po blago ali pa vračati prazno posodo. — Cenj. odjemalcem se najtopleie priporočamo za nadalino naklonjenost in podelitev naročil z zagotovilom
najsolidnejše postrežbe. Telefon št. 534.	Telefon St. 534.
GRAMOFON, avtomatičen, dobro ohranjen, in 31 plošS prodam. Naslov pove uprava «Slovcnca« pod Stev. 1888.
GOSPODIČNA. izborno kuha, je izurjena v gospodinjstvu ter oskrbovanju vrta in perutnine, išče samostojnega mesta na deželi. — P!'—a nod: »Pe^-na St. 1898« na upravo lista.
DAMA so najhitreje moderno in okusno počeše z uporabo
J
Damski slamniki
zadnjih novosti v veliki izberi.
Preoblikovanje. Prebarvanje. Sparterijske oblike
po najnižjih cenah, na debelo in drobno. Tovarna slamnikov Bratje Oberwaldler, Domžale (vulgo Povž)
1000
revmatičnih ln bolnih no proflnu
ki »o biU po moiem popolno neškodljivem naravnem idravlfenja и nestrupeno pijano oproiionl boloćln, me i« pooblastilo, a« objavim mihova m »hTolna tn prisnalna piimt. u
;r;„;;.;;;ss Ne Iščite
novih .redste*, marvni napravit, tudi Ti popolno brezpla£en po.ka. s mojim j-.dravlienjem, ki i. oedravilo te tisoče. PUlte mi dopisnioo in takoj Vam pošljem mnogo porerjenih poroc.il o osdraTiionia p o r o ln o m a a laatonj ln breg poštnine. ■
Naslov: AUGUST MARZKE
B«rHn-W11«ur»d»r», Imfciileritr. S Abt. »71
Vedno velika izbera vplctk (kit). Priporočam sc za vsa lasna dela kakor tudi za barvanje sivih las z »L'Oreal Hene«, tudi v modn. barvah.
M. PodkrajSek
irizer za dame in gospode, Sv. Petra cesta 32.
Prodajo se
!l stavbene parcele
v skupni izmeri 3256 m*. Prodaja s« posamezno ali pa skupno. Poizve se pri lastniku ANTON KRAMARJI) ali pri g. JOŽE SEIDL-NU, Ljubljana 7, CelovSka c. 2.
Zanki
barva, Črnila, iake, kit, emajle, Čopiče in zajamčeno čisti NrneS najboljše kakovosti nudi
družba z o. z.
Maribor LJubljana Novi Sad
podružnica	centrala	skladišče
Tovarne
Ljubljana — Medvode.

MIISSKAJA S»ECATJ
d. Z O. Z. IfflSKO
ima v zalogi vse vrste

MIISKIH KNJIG/
kakor beletristične, znanstvene, šolske in otroške, velika zaloga not, lastnih izdaj. Posebna biblioteka je ruski čitajoči publiki za malo odškodnino na razpolago. — Kataloge pošiljamo brezplačno.
Plačljivo tudi т mesečnih obrokih. Cene znatno znižane.


Izdaia konzorcij »Slovenca«.
Odgovorni urednik: Freae Krenfor t Ljubljani.
Jugoslovanska tiskam« « Liubliani.