Leto IX, št. (96
»Cena 2 Din
Mi ImMmlm 4» «|wtr«|. —
Stane ncacčro Lhn «j—; ca M^ umiiTO Din *tr— ncobrana
Oglas' po tarifa.
Uredništvo i
Uubltan«, K n* t lova ulica Štev. 5/L T«jetoti ftt. «071 tn 1804, ponoči tndi »t. «034.
■•kopiti >e n« fpaiajt.
Upmva«*t*e: t+tfM)ana, rTOuw)» uNca ftt S4- — Telefon ftt. «196.
iIHriW »Maleks Ljubljana, PrcAer-luvs uHca *t v — Teletor ftt. M^t
Podrotnid: Maribor, Aleksandrov* ftt 13 — Celje. Aleksandrova ceata
Ratm pri poitnem tek. zavoda 1 L)ab-lana ftt ii.&m - Praha čialo 7&ito. Wlen, Nr. 105.141.
Dnevnik za gospodarstvo, prosveto
in politiko
Ljubljana, 21. avgusta.
Brzojavna okrožnica finančnega ministrstva davčnim uradom v Sloveniji hi iLHvaaen dogodek v poslovanju naše centralne birokracije. Davčni uradi so prejeii strikten nalog, naj z vso vehe-meiico izterjujejo zaostale davke ter o svojih uspehih telefonično vsakih 10 dni poročajo v Beograd (!). Ze zahteva o telefonskih poročilih je več kot dokaz brezglavosti gospode v ministrstvu financ, ki še niti tega ne ve, da je večina naših davčnih uradov brez telefonskih spojev, a posebna delikatesa je, da se sedaj že tudi davčni uradi stavljajo pod neposredno upravo g. ministra.
Ta brzojavni nalog je uprav bengalično razsvetlil globoko politično vprašanje o «uspeliih» SLS na viadi in o zaščiti slovenskih gospodarskih interesov pred beograjskim finančnim iti političnim hegemonizmom. Zato je političen dogodek prve vrste. Slovenija je preobremenjena z davki, o tem ni dvoma. Tudi ni od včeraj preobremenjena. Politične stranke, ki so ustvarjale vidov-dansko ustavo, so 1. 1922. svečano in pred vsem narodom proglasile načelo davčne enakosti vseh krajev naše države. Srbijanski hegemonizem. ki je naslednja leta prevel vso našo državno upravo, zlasti pa ministrstva, je vidov-dansko ustavo enakosti in edinstva vseh krajev in vsega prebivalstva vrgel v koš in uveljavil svojo nadvlado.
Državnopravni problemi so pozneje utihnili in v ospredje je stopil gospodarski razvoj. S tem pa je ponovno buk-nilo na plan vprašanje enakosti in finančne ravnopravnosti. ki je postalo temeljni program KDK. SDS, ki je od leta 1922. bila v vladi samo kot provi-zorij in z najneznatnejšo vlogo odgovornosti, ni nikoli niti za trenutek zatajila svojega osnovnega finančnega načela enakega davčnega obremenjevanja vseh krajev naše države in je stalno apelirala na Srbijance in zlasti na radikale, naj pravočasno krenejo na drugo pot.
Popolnoma nasprotno je stališče SLS.
V	opoziciji je valila odgovornost za davčno preobremenjenost z ramen odločujoče radikalne stranke na — SDS. od 1. 1926. pa se je sama pridružila stranki, ki je taktični nosilec velesrb-ske oligarhije in finančnega ter političnega hegemonizma.
Na vladi je SLS popolnoma pozabila na preobremenjenost Slovenije in jo še celo povečala. L. 1927. je državna blagajna iz vse države prejela nad 134 milijonov dinarjev manj direktnih davkov, kakor v prošlem, neklerikalnem letu. A Slovenija je plačala tega leta mnogo milijonov več direktnih davkov, kakor pa prejšnje «neklerikalno» leto. To je številka, ki z enim zamahom razgalja vso brezdušno in lažnivo demagogijo, ki jo je lani SLS preko svojih naj-odličnejših mož razširjala po vsej Sloveniji v volilni kampanji. Klerikalci ne samo da niso omilili davčnega vijaka, oni so iztisnili iz izmozgane Slovenije za mnogo milijonov več direktnih davkov. Ko je Slovenija plačevala manj davkov, so klerikalci obtoževali v opoziciji se nahajajočo SDS. da je kriva preobremenitve Slovenije in da tirja z bobnom slovensko gospodarstvo v propast, a ko je boben res zapel, so pričeli dokazovati, da je Sloveniji znatno «odleg!o»...
SDS ni nikoli imela predsednika vlade in one vladne moči. ki jo ima sedaj dr. Korošec. V obupnih situacijah, v skrbi za državno in narodno edinstvo. se je morala družiti z radikalno stranko. ne da bi bila kdai dosegla odločilen vpliv na gospodarsko in finančno politiko. SDS je to vedno tudi odkrito priznala. G. Korošec in SLS pa se že dve leti trkata na prsi, kako mogočna sta, in oblastno razglašata, kako skrbita za razbremenitev Slovenije. Uspehe vidimo danes. K izmozgavanju z direktnimi davki je treba še dodati ogromne proračune obeh oblastnih samouprav, ki sta posledica lakajske finančne politike SLS v Beogradu.
Državne blagajne v Beogradu so prazne. Sigurno ne po krivdi slovenskih davkoplačevalcev. Ce je danes državna blagajna prazna, gre to na račun brezdušnega razsipanja finančnih liegemonistov v Beogradu, neverjetne davčne korupcije v gotovih krajih in slabega gospodarstva, ki je pod Vukičevič - Koroščevim režimom doseglo svoj vrhunec. Doli se deli z obema rokama, režimovci zapravljajo milijone za podkupovanje časopisov, g. Korošec se silno briga, da ne bi dobili njegovi načelniki premalo doklad. medtem pa naši staroupokojenci zaman čakajo na prevedbo v dinarske pokojnine, so poštni provizijonisti na cesti, orožniški upokojenci pa lahko omedlevajo v zadnjih krčih gladovanja — a Slovenija plačuje •	„
Slovenski kmetovalec, uradnik, delavec, trgovec, vsi, prav vsi čutijo na svoji koži, da se slovensko gospodarstvo nahaja na najkritičnejši točki, ki io je doseglo v krizi zadnjih dveh let.
V	prvih povojnih letih se je še lahko

Pred ljubljansko sejo vodstva KDK
Radi različnega presojanja o umestnosti taktičnega ukrepa HSS v vrstah KDK režimovci že govorijo o razpadu KDK. — Korošec je dvignil svoj pendrek. — Vsi upi in nade hegemo-
nistov bodo splavali po vodi
grajskih političnih krogih za to, kako stališče bo k tej separatni akciji HSS za\zel Pribičevič. odnosno klub SDS kot sestavni del KDK V tukajšnjih krogh zlasti komentirajo današnjo izjavo poslanca dr. Sveti-
Ljubljana, 21. avgusta
Predsedništvo HSb ie poslalo v Berlin posl. dr. Krnjeviča in dr. Pernarja. da na zasedanju Interparlamentarne unije protestirata proti priznanju delegacije okrnjene beograjske Narodne skupščine, ki nima pravice, da po dogodkih 20. junija predstavlja narod in državo Srbov. Hrvatov in Slovencev.
To stališče ie stvarno upravičeno Ali je taktično dobro, ie posebno vprašanje in zlasti je dopustno, da se besedilo brzojavke, poslane predsedniku Loebeju (brzojavko smo že včeraj objavili) podvrže kritiki. Da se ukrep predsedništva HSS razume si ie treba predočiti psihološko stanje na Hrvatskem, pa se nikomur ne bo zdelo čud no, ako zlasti prve dni po Radičevi smrti ne more biti vsaka stvar z ono hladnostjo do kraja prevdariena, kakor je to v normalnih prilikah potrebno.
Odločno treba zavrniti očitek, da znači protest proti delegaciji okrnjene Narodne skupščine kakršnokoli akcijo proti državi, kakor bi radi beograisk: hegemonisti s svojim šefom na čelu stvar zasukali. KDK ie L avgusta proglasila vse sklepe Narodne skupščine za neveljavne in je naravno, da tudi nt' more priznati niene delegacije. KDK in tudi HSS imata torej polno pravico to vsakomur povedati.
Alj bo dr. Krnjeviču in dr. Pernarji; uspelo dobiti besedo na zasedanju Uni-ie, je pa več kot dvomljivo, sai ne prideta t.ia kot člana oficiielne delegacije SHS in torej nimata pristopa. V tem oziru imaio prav oni kritiki, ki dvomijo o, oportunosti njune misiie. Tudi to ie gotovo pravilno, da KDK ne more želeti, da bi se inozemstvo vmešavalo v naše zadeve. Intervencije drugih odklanjamo, ker ne damo nikomur sumiti o tem. da je naša država nedotakljiva celota. Temelii politike KDK kakor jih ie slovesno formuliral sam Stiepan Radič v novembri' 1. 1927. so tako jasni, da smemo s prezirom zavrniti bedne poskuse režimovcev. ki bi radi iz berlinskega incidenta spletli bo-ievnikom za enakopravnost v Jugoslaviji veleizdainiško vrv.
Taktično nesoglasje, ki se ie pojavilo, seveda ne more, ogrožati politične solidarnosti KDK. To bo pokazala bližnja bodočnost.
Prezgodnje veselje v
Beograd, 21 avgusta p. Sklep poslanskega kluba HSS, da po svojih delegatih dr Krnjeviču in dr Pernarju na mednarodni interparlamentarni konferenci v Berlinu obrazloži svoje stališče do Beograda in nadaljnjega razvoja odnosno notranje ureditve države ter da pred tem mednarodnim forumom protestira proti zastopstvu Hrvatov s strani delegacije okrnjenega beograjskega parlamenta, je izzval v vseh tukajšnjih krogih veliko vznemirjenje, ker se boje, da bi to še bolj kompromitiralo našo državo pred inozemstvom, kjer po nesrečnih režimih Velje Vukičečiva in dr. Korošca, zlasti pa po usodnih dogodkih 20 junija itak nima več onega ugleda, ki bi ga lahko imela in ki ga je uživala vsaj doslej Beograjski politični krogi zelo ostro obsojajo akcijo HSS kot nedopustno postopanje in zlasti 'z ožje okolice vlade groze z »pajostrejšimi sredstvi«. Ministrski predsednik dr. Korošec v posebni izjavi že vihti policijski pendrek.
Največje zanimanje vlada v vseh beo-
slava Pop«>viča k' je naglasil da ne odobrava stališča dr. Mačka Večerni beograjski listi to seveda eksploatirajo ter skušajo dokazovati, da je prišlo vsled tega do nesoglasja v KDK in napovedujejo celo že njen razpad Demokratska »Pravda« razpravlja o »em kar na treh straneh in polni svoje kolone z anonimnimi izjavimi Dod raznimi naslovi, kaknr: Pred razpadom KDK. - Bivši SDS minister dr Popovič proti »olitiki KDK — SDS zahteva id Pribičeviča. da skliče sejo kluba, ker ne odobrava akcije HSS — Tudi zemljo radmiške »Novosti« se obširno bavijo s postopanjem HSS.
Izjave politikov o berlinskem nastopu
Beograd, 21. avgusta, p. Glede na nastop i.Hpos'ancev HSS na berlinski konferenci in-erparlamentarne unije in včerajšnji komunike dr. Mačka v »Narodnem Valu« je pola' danes poslanec dr Svetislav Popovič <ledečo izjavo:
»Priznati moram, da sem iznenaden tako ao vsebini akta kakor po dejstvu, da je klub HSS v tako važnem vprašanju nastopil ne-)dvisno od kluba SDS, s katerim skupno •vori KDK, in to tem bolj, ker je klubu HSS ^nano, da tako postopanje ne odgovarja raz ooložen;u kluba SDS. Ker je klub HSS zavzel samostojno stališče.v tej zadevi, je po-rebno. da ga sedaj zavzame tudi klub SDS. Zato pričakujem od predsednika, da bo v iajkraiš<?m času sklical sejo poslanskega kluba SDS.
Današnja »Politika« objavlja kratko rz-avo g Pribičeviča, ki je naglasil, da je to 'i-deva HSS, ki bo predložena prihodnji se-ii KDK, kar je razvidno že iz besedila ob-"estila dr. Mačka, nakar bo klub KDK o tem-4:lepal
Zagreb, 21. avgusta. Novinarji so se glede na komentarje, ki jih je vzbudilo postopanje HSS v beograjskih krogih, obrnili danes opoldne na predsednika HSS dr. Mačka ter ga prosili predvsem za pojasnilo,- ali je ;natrati berlinski nastop za zadevo celotne KDK ali pa samo za zadevo HSS. Med novinarji in dr. Mačkom se je razvil o tem <Jedeči razgovor:
»Ali je bil sklep o odhodu dr. Krnieviča v Berlin sprejet samo v klubu HSS ali sporazumno s KDK?«
»Ni dvoma, da je to samostojen akt kluba HSS To je razvidno tudi iz mojega ko-rr.unikeia. objavljenega v »Narodnem Valu«. HSS zastopa hrvatski narod in' so zato de-;anja kluba HSS deianja hrvatskega naroda. HSS je predstavnica vseh Hrvatov. KDK pa vseh prečanov. KDK ne predstavlja samo Hrvatov marveč tudi vse one Slovence in Srbe. ki so ž njo združeni v borbi za enakopravnost.
»Je g Pribičevič vedel za ta korak HSS?*
»Mislim da je vedel. Za besedilo brzo-iavke ne, ker smo ga sestavil? še le tik pred odpošiljatvijo.«
»Pa je g. Pribičevič s tem solidaren?« »Seveda. To je razvidno tudi iz njegovih nedeljskih iziav na Bledu in je konec tiio.iega komtinikeia prav za prav le eks-cerof iz niegove izjave«.
?>V kakem svojstvu je šel dr. Pernar v Berlin?«
»V kakem svojstvu? Odšel je kot zastopnik hrvatskega naroda prav tako kakor poslanec dr. Krnjevič. Krnjevič je sicer član naše delegacije, toda ni šel v
govorilo o konjunkturah, kmetič je odplačal svoje predvojne: dolgove, trgovina je še nekako cvetela in obrtnik je preurejal svoje delavnice. Zadnji dve leti pa gre vse napak. Povsod zamira vsaka inicijativa. zdi se, kakor da se res nahajamo pred katastrofo vsega narodnega gospodarstva. Le čitajte poročila naših gospodarskih institucij! Zadnji argument SLS za njeno sodelovanje s srbijanskim hegemonizmom in za izdajstvo nad prečanskim pokretom, ki hoče tudi davčno in finančno ravnopravnost, je sedaj razkrinkan pred celim narodom. SLS je s svojim sodelo-vanjem v vladi povečala obremenitev Slovenije za nad 7 milijonov, dočim se je davčno breme ostalih pokrajin v istem času vsaj nekoliko zmanjšalo.
SLS je svojčas rada uporabljala in-famno kleveto o »liberalnem davčnem uradništvu». Niti na misel nam ne pade. da bi ji sledili po tej poti. ker vemo. kje tiče pravi krivci in kako trnjevo in težko je delo podrejenega finančnega uradnika. To je usoda, ki jo deli z davč- *
nimi sobratj vsega sveta. Krivec tiči v SLS, v njeni brezmejni demagogiji, v njeni brezvestnosti. s katero zapravlja politično moč in ugled slovenskega naroda. da ga udinja cincarskemu hege-monizmu. Za kakšno ceno? Da je instalirala v obeh samoupravah nasilni, samovlado večine brez najmanjšega proporca za skoro polovično manjšino, da je porinila na vplivna uradniška mesta svoje lačne ariviste. Nekaj desetin ljudi, ki se zbirajo okoli vodstva SLS. prosperirajo, da propada na drugi strani ves slovenski narod, vse njegovo gospodarstvo, njegova moralna sila, njegova zgodovinska misija v zajednici naše narodne države. Ti karijeristi so prodali svoj narod najbrezvestnejši hegemoniji, hegemoniji zločinstva 20. junija.
SLS igra danes nad lastnim narodom vlogo, kakršno je igrala v usodnih vojnih letih. Upropašča ga na račun interesov ožje klike, ki je sedla potrpežljivemu Slovencu za vrat.
Berlin kot tak. V ostalem pa se je vse to zgodilo na podlagi sklepov KDK z dne 1. avgusta t. I.«
Novinarji so se nadalje obrnili za mnenje na poslanca dr. Večeslava Vilderja, ki jim je izjavil sledeče:
»Po mojem prepričanju je brzojav dr. Popoviča čisti odjek momentanega vtisa, ki ga je nanj napravil sklep HSS. Dr. Popovič je v naših vrstah znan kot največji po-bornik KDK in ma največ zaslug na njeni ustanovitvi Mislim, da ga je najbolj razburilo to. da je HSS poslala svojo brzojavko v Berlin na lastno pest in ne na podlagi skupnega sklepa KDK «
Na vprašanje novinarjev, ali bo imelo to kakšne posledice, je di Vilder izjavil:
»Prerano ie veselje onih, ki mislijo, da bo na tem vprašaniu nastal kak spor v KDK KDK ie složna in bolj kompaktna kakor katerakol' srb;jmska Sitranka Pazite dobro' KDK ni stranka a vendar je bolj složna, kakor srbijanske stranke. Sam<. poglejte demokrate ali še bolje radikale! Pri radikalih se vsak trenotek pojavljajo novi sp-tn b"d'si med poedinci. bodisi med posameznim' skupinami V teh sporih se medsebojno rakn istro pobijajo kakor najbolj sovražne stranke.«
»Dejstvo je — nadaljeval Vilder — da odhod dr Krnieviča v Berlin in ona brzojavka nista sledila na podlagi formalnega sklepa KDK To pa zaradi tega, ker KDK ni zbrana da bi mogla o tem sklepati. Toda dr Krnjevič je bil pred svojim odhodom pri g Pnbičeviču. ki torej ve za ta sklep Prav tako je obvestii o tem koraku HSS g Pribičeviča tudi dr. Maček V četrtek se bo na seji KDK v Ljubljani sklepalo še o ostrejših korakih KDK Jasno je. da smo složni v tem. da je treba izkoristiti tudi ta forum (mednarodno parlamentarno
unijo), da se strga krinka lažnega parlamentarizma delegaciji orknjene beograjske skupščine V ostalem pa koraki HSS popolnoma odgovarjajo sklepom KDK z dne l. avgusta, v katerih se naglaša, da sklepi Narodne skupščine v Beogradu niso veljavni, a pri tem se je baš mislilo na Inozemstvo. Zato so preuranjene vse vesti o kakem nesoglasju v vrstah KDK.«
Korošec že vihti svoj pendrek
Beograd, 21. avgusta, p. Ministrski predsednik dr. Korošec je dal novinarjem sledečo izjavo:
«lz te (dr. Mačkove) izjave, kakor tudi že iz prejšnjih izjav, ki so padale iz vrst HSS in KDK. se vidi, da na zvit način v nameri, da se izognejo odgovornosti, vodijo sistematična kampanjo proti državi kot celini in poslušajo v inozemstvu ponižati avtoriteto naš? !">ave. Tako početje ne bo in ne more osta. ! rez zakonitih posledic Samo po sebi pa »f»-,t»ziime. da bosta odposlanca HSS Se pose odgovarjala za vsako svojo besedo in vsar^- dejanje v inozemstvu O tem si ni »reba,; ,/arjati nikakih iluzij. Moram izjaviti, di 'jbžalujem, da se propagira taka zabloda v svrho. da se nekaj stori na korist Hrvatov ali katerega drugega dela države in naroda, na ta način, da delajo proti prestižu in ugledu države v inozemstvu.*
Izmišljotine beograjske „Pravde"
Beograd, 21. avgusta p. Nocojšnja »Pravda« objavlja dolgo izjavo Svetozarja Pribičeviča. ki se ostro obrača proti koraku predsedništva HSS. (G. Pribičevič je nocoj izjavil našemu uredniku, ki ga je pozdravil na ljubljanskem kolodvoru, da je ta izjava prosta izmišljotina. Op. ur.)
Politični in drugi dogodki na Bledu
Kralj ponovno operiran. - Prihod voinega ministra Ha-džiča. - Pribičevicev odhod v Zagreb, - Nove ponudbe
radikalov in demokratov
Bled,-21. avgusta d. Kralja se je danes podvrgel drugi operaciji, ki je trajala precei dolgo, ki pa je popolnoma uspela.
Zanimivo je, da se do danes ni vršila nobena avdijenca resornih ministrov ali politikov, ki so bile napovedane. Kralj je baje izjavil, da je na oddihu in da zato vsaj prve dni ne more sprejeti nobenih politikov.
Vojni minister general Hadžič, ki je včeraj prispel na Bled. se je nastanil v Parkhotelu. Danes ie generala Had-žiča obiskal bivši minister dr. Nikič. ki .ie imel z vojnim ministrom daljši razgovor.
Zanimivo je. da general Hadžič do 18. ure še vedno ni bil sprejet v avdijenci. čeprav se je že davi prijavil v gradiču Suvoboru. Kralj ie popoldne bil
dalj časa na šetnji.
Svetozar Pribičevič je odpotoval z nocojšnjim brzovlakom v Zagreb, da se udeleži zadušnice za Stj. Radičem. Vrne se po ljubljanski seji KDK v četrtek zvečer na Bled. Doznava se, da ie danes prispel na Bled prof. Stanko-vič, da v imenu vlade poskuša pridobiti Pribičeviča za koalicijo z radikali in demokrati.
Za četrtek je napovedan prihod predsednika vlade dr. Korošca. Govori se, da bo kralj v petek poklical v avdijenco Svetozarja Pribičeviča.
Danes so prispele na Bled vesti iz Beograda, da ie izbruhnil v KDK hud spor in da so v Beogradu prepričani, da pride do razkola. Te vesti so na Bledu bivaioči Srbijanci sprejeli z velikim zadoščenjem . . .
Slovenci in Kmečkodemokratska koalicija
Zanimiv članek zagrebških ^Novosti"
Zagreb, 21. avgusta n »Novosti« objavljajo uvodnik pod mslovom »Slovenci in KDK«. V tem članku pravijo med drugim: Po sestavi vlade »slovenskega premierja«. ki je bila sprejeta v vseh naših krajih kot provrakacija vseh prečanov in zlasti Hrvatov, se je pojavilo na hrvatski strani mnogo upravičen:h ugovorov proti politiki dr. Korošca in SLS. ki se je v usodnem času borbe za ravnopravnost vseh državljanov v naši državi p »stavila na stran beograjskih hegemonistov, namesto da bi podprla pokret KDK. Pod geslom, da sta vera in slovenska narodnost v nevarnosti, je zbrala SLS okoli sebe večino Slovencev Njena dolg >letna opozicija pa ni dovedla do nobeneiga uspeha in slovenske kmečke množice so postajale v.sled borbe čedalje bolj utrujene Pretila je celo nevarnost, da popolnoma zapuste SLS Zato je dr. Korošec izpremenil svojo taktiko in se je pričel približevati radikalom.
Umor od 20 junija je izzval tudi v Sloveniji globok vtis. Slovenski kmetje so šele sedaj spregledali, v kako družbo jih ie privedla politika dr Korošca. Vse obrambe in vsa pojasnila so ostala za'run Čeprav se je »Slovenec- trudil dok izati. da ie bil zločin samo delo posameznika, vendar ni mogel 'zbrisati težkega vtisa, da se SLS nahaja na strani, iz katere je izšel morilec To žalostno dejstvo bi moglo postati nevarno za SLS Da bi to odbili, so si izmislili klerikalci zares originalno idejo. V teku polemike j? namreč prineslo ljubljansko »lutro« karikatur.) krvavega dr Korošca s šajkačo in pendrekom. karikaturo, kakršnih je mnogo in zaradi katerih se ne deJa nobeno vprašanje. Da odvrnejo pozornost od prave strani, so proglasili klerikalci to karikaturo kot veliko žalitev »voditelja slovenskega naroda«, ki zahteva zadoščenje Niti »o ni bilo dovolj Oblastna odbora, ljubljanski in mariborski, sta proglasila bojkot nad »Jutrom« in takoj za tem je bilo na stotine zborovanj po vsej Sloveniji, kjer se ni govorilo o zločinu v Narodni skupščini, temveč o dozdevnem zločinu »Jutra« . . ,
Kot posledica nebratske politike slovenskih klerikalcev se je pojavila v nekaterih hrvatskih krajih težnja, da se bojkotira slovensko gospodarstvo. To je ne glede na gospodarske momente nepravično in škodljivo tudi s čisto političnih razlogov. Kajti slovenski klerikalci še daleč ne predstavljajo vsega slovenskega naroda Njegovi !>oslanci. narodni napredni Slovenci, člani KDK. čeprav jih ie samo 5. s socijalistom Petejanom 6 predstavljajo nr.d 40 odstotkov slovenskih volilcev. KDK ima zlasti velik pomen za Slovenijo. Potom nje je ustvarjen stari ideal vseh iskrenih slovenskih napredniskov, napredni blok. In tu so napredni Slovenci enodušni z brati Hrvati in prečanskimi Srbi. v njihovi upravičeni borbi za enakost in ravnopravnost vseh delov te države. In končno v težnji za tako ureditev države, ki bo zagotovila tako stanje.
Posvetovanja demokratov
Beograd, 21. avgusta p. Danes dopoldne in popoldne se je vršila konferenca vodstva Davidovičeve demokratske stranke. Dopoldne so se vršila posvetovania v demokratskem klubu, popoldne pa v kabinetu ministrstva javnih del. Konferencam je predsedoval Liuba Davidovič. Razpravljali so o sploš ni situaciji. Narveč se ie govorilo o nameravanem nedeljskem shodu v Beogradu Dočim so Davidovič in njegova ožja okolica mnenja, da bo vsekakor kazalo čim prei ;avno nastopiti in na eni strani pojasniti do, sedanjo politiko stranke, na drugi strani p-zpv7e?i primerno stališče glede zbližanja s KDK. ie večina bila za to. da bi se sho<* odgodil tako dolgo, da bi bilo mogoče zav zeti povsem jasno stališče glede nadaljneg razvoja dogodkov. Zlasti smatrajo, da t bilo potrebno počakati na nove sklepe KDF in na dogodke, ki jih ie pričakovati v naj-MIžMli dneh na Bledu. Konferenca se bo jutri nadaTevala. Po konferenci so bili i Davidovič i ostali udeleženci konference do novinarjev zelo rezervirani.
«JUTRO» It 196
•.'.' ... > *
?re3* 22. SUL 1928
Ne 7, temveč 32 milijonov preveč davkov!
V klerikalnem leta 1927. so vse drage pokrajine^ pla čale manj davkov kakor L1926., samo Slovenija jih j plačala več, tako da je krivica se bolj očitna
Ugleden ljubljanski trgovec nam piše:
«V nedeljski številki ste objavili podatke o davčni obremenitvi Slovenije v preteklem letu, iz katerih je razvidno, da je Slovenija lani, torej v letu, ko «o bili klerikalci skoro neprestano v vladi, plačala skoro 7 milijonov Din več davkov kakor v letu 1926. It to dejstvo je glede na trditve klerikalcev o njihovih zaslugah za znižanje davčnih bremen dovolj porazno, toda dejansko J« povečanje davčnih bremen Slovenije navzlic blejskemu paktu ie mnogo večje.
Slovenija je lanj plačala na neposrednih davkih 228,648.200 Din, v 1. 1926. pa 221,857200 Din, V obeh postavkah so upoštevana tudi vplačila na davčne zaostanke, ki so se lani, ko je bilo s finančnim zakonom dovoljeno plačevanje davčnih zaostankov v obrokih, zmanjšala na 14,579.900 Din, dočim so leta 1926. znašala 25,543.700 Djn. To zmanjšanje vplačil na davčne zaostanke pa ne pomeni zmanjšanje davčnih bremen, kajti ti zaostanki niso bili odpisani, temveč se je njihovo vplačilo le preložilo na poznejšj čas. Ker pa vsako leto nastajajo novi davčni zaostanki, je jasno, da se je s tem vsota davčnih raostankov Slovenije le še povečala. Ce pa pri primerjavi davčnih vplačil upoštevamo le vplačila na tekoče davke, ki ediino morejo služiti kot merilo davčne obremenitve in davčne prakse, tedaj vidimo, da je bilo lani plačano na tekočih davkih 214,068.300 Din, v letu 1926. po le 196,313.500 Din. Lani smo torej na tekočih davkih plačali skoro 18 milijonov dinarjev več kakor v letu 1926.
Toda tudi ta številka nam še ne podaja prave slike o povečanju davčne
obremenitve Slovenije. Kdor zasleduje uradne podatke o donosu neposrednih davkov v vsej. državi, ki se objavljajo v »Službenih novinah*, je opazil, da je bilo lani v vsej državi vplačanih na račun neposrednih davkov 1.705 milijonov dinarjev, v letu 1926. pa 1.840 milijonov dinarjev. Dočim so se torej lani vplačila na neposredne davke v vsej državi zmanjšala za 135 milijonov ali 7.3 odst., so se v Sloveniji pod klerikalnim protektoratom znatno povečala.
Kakor znano, so davčna bremena v naši državi skrajno nepravično razdeljena na posamezne pokrajine. Povprečno plača prebivalec v Sloveniji 2 in četrt krat toliko neposrednega davka, kakor prebivalec v Srbiji in Cmi gori.
Ce bi razmerje 'ede davčne obremenitve posameznih pokrajin iz 1. 1926., ki je že itak na škodo Slovenije skrajno nepravično, tudi v preteklem letu ostalo nespremenjeno in bi se skupno zmanjšanje davčne obremenitve v vsej državi za 135 milijonov ali 73 odst. enakomerno razdelilo na vse pokrajine, tedaj bi se morala tudi vplačila Slovenije zmanjšati za-7.3 odst,, ne pa povečati. Vplačila Slovenije na tekoče neposredne davke bi morala torej znašati namesto 214,068.300 Din, kolikor so dejansko znašala, la 181.982700 Din (7.3 odst. manj kakor v 1. 1926., ko so znašala 196.313.528 Din). Lanj je torej Slovenija plačala najmani 32 milijonov dinarjev preveč neposrednih davkov in ne samo 7 milijonov, kakor ste izračunali VI
Na to opozorite gospode od SLS. ki so imeli in še vedno imajo polna usta hvale o svoji ljubezni in svoji skrbi za Slovenijo in slovensko gospodarstvo. Ljubljanski trgovec.
»Klerikalne stranke so največje škodljivke
katoliške cerkve"
Uničujoča sodba sarajevskega nadškofa dr. Šariča o naših klerikalcih in n*?hovi zlorabi vere
Sarajevo, 22. avgusta r. »Katoliški tednik«, organ sarajevskega nadškofa dr. Šariča objavlja uvodnik pod naslovi »Katoliški javnosti. — Jasna in odkritosrčna beseda, zakaj kritkirapio. »Narodno ppjitiko« in. Hrvatsko ljudsko stranko?« Izvajanja »Katoliškega tednika« so izzvala veliko pozornost In jih radi aktualnosti ponatiskujejo skoro vsi hrvatski listi. »Katoliški tednik* piše med drugim;
»Hrvatska ljudska stranka izpoveduje o razmerju med vero in politiko in o razmer-lu med cerkveno in strankarskopoljtično akcijo naslednja načela; Ljudska stranka je »edina katoliška stranka« med Hrvati. «Ka-toličanu Je mesto samo v njegovi katoliški stranki*. Samo ob sebi se razume, da so čla ni druitva katoliške akcije obenem člani ljud »ke stranke in da jim je to treba povedati tei na sejah agitirati za HPS. S tem se stranka nasilno predstavlja kot del cerkvena akcije, za kar naj nosi odgovornost i cerkev 1 duhovščina. Vsled tega se ji očita klerikalizem In to s polno upravičenostjo. Verniki drugih strank izgubljajo zaupanje do svojega duševnega očeta, ker se ta v mno-gih slučajih vsled napačnega pojmovanja katoliške »dolžnosti« Izpremln?« v strank ar-skopolitičnega agitatorja. . Kako iročnično zveni katoliška vezanost .Ljudske stranke sedaj, ko vodi politiko, kj je glede stališča do Beograda tako različna od teženj ogromne večine Hrvatov! Kako zveni dvakrat ironično, kadar ta stranka piše; »Nam Hrvatom, ljudskim In pravim katoličanom ni drugje mesta kakor tanj, kjer je sedaj dr. Krrnšec«
»Pred sabo imamo tedaj stranko, ki že po svoji sestavi nasprotuje temeljnim ka* toHškim in cerkvenim načelom. Kakor je stranka proti veri, ako vnaša v svoj pro«
Štirinajst dnevnica Radičeve smrti
Zagreb, 21. avgusta, č. Jutri ob 9. uri se vrši v katedrali svečani rekvU jem za pokojnim Stjepanom Radičem. Cerkvene obrede bo opravil nadškof Bauer, rekvijemu bodo prisostvovale številne deputacije ter vodstvo KDK z obema predsednikoma Pribičevičem in Mačkom. Vse trgovine in javni lokali na Hrvatskem bodo od 10. do 12. ure zaprti, vsa industrijska podjetja ustavijo ob 10. obrat za 10 minut ter proslavijo spomin- na Radiča s tuljenjem siren.
Blairov demanti
Newyork, 21. avgusta, s. Blairova bančna skupina demantira v nekaterih listih raz« širjeno vest, da bo posojilo v znesku 53 milijonov dolarjev za Jugoslavijo izplača« no v prihodnjem letu. Definitiven sklep Se ni storjen, vsekakor pa bi prišli v poitev zaenkrat farno delni metki t§ vsote.
Danes bo izročen odgovor Italiji
Beograd, V. avgusta, p, Kakor «e izve iz krogov zunanjega ministrstva, bo naša vja» da jutri odgovorila oa italijansko protest« no noto. Danes so v zunanjem ministrstvu sestavili odgovor, ki ga PJ0W jutri odo* briti še ministrski svet,
gram točke, ki nasprotujejo cerkvenemu pravu in svobodi in kadar glasuje v par« lamentu za take težnje, tako je proti veri tudi stranka, ki se na nezakonit in kriv način meša z vero, kar je slučaj pri HPS Ker pa nima niti ena hrvatska stranka po« sebnih proticerkvenih programatičnih točk 'in' ker nadalje Hrvatska ljudska stranka uporno in vztrajno izpoveduje navedenu kriva načela kot temeljni del svojega pro« grama, je jasno, da tvori kot plevel cen kvenega telesa za vero in cerkev večjo ne* varnost, kakor v.<te ostale hrvatske stranke Da se pa ta nevarnost že doslej ni uprav katastrofalno pojavila, tiči vzrok v krmež-
Ijavosti Hrvatske ljudske stranke.* •
Kar je upravičeno napisalo glasilo nad* škofa dr. Šariča na naslov hrvatskih kle« rikalcev, velja v enaki ali še večji meri za slovenske klerikalce, ki še na bolj grd in brezvesten način zlorabljajo vero za svo je umazane strankarske namene.
Dr. SrsWč oroti vladi
Sarajevo, 21- avgusta., č. Značilna je izjava, ki jo je včeraj dal dr. Srskič novinarjem l ozirom na svoje pomirjenje z dr. Andri-čem. Dr. $rskič pravi, da se ni nnmiril r .dr. Andričem. ker % njim sploh ni bil sprt. ako pa se skuša to njegovo mnenje tolmačiti v tem smislu, da je spremenil svoje stališče napram četvorjii koaliciji, potem more svobodno iz:avtti. da ni treba iomnevati nobenega febegfi mmirjejnja. ker se ni nikiar zanj trudil. Kolikor je obveščan, se večina radikalskih organizacij v Bosni in Hercegovini popolnoma strinja z njegovim zadržanjem in stališčem, ki ga ie zavzel nanr.im četvorni koaliciji in ki ga ne misli izpreme-oiti,
Fašisti so nezadovoljni s Pribičevičem
Rim, 21. avgusta, o. V italijanskem tisku se v zadnjih dnevih množijo napadi na Svetozarja Pribičeviča, voditelja KDK Listi mu očitajo, da je nepoboljšljiv italofob in pripisujejo' njemu ter glasilom njegove stranke krivdo za zadnje protiitslijanske demonstracije v Dalmaciji. Milanski fSecolo Sera> pa ga danes napada, ker se je odločno izjavil za državno edinstvo. Listi trdijo, da hoče Pribičevič izigrati Hrvate.
Kralj Skanderbeg III.
Tirana, 21. avgusta d. Albanski tiskovni arad je poslal včeraj vsem večjim fotoni jn poročevalskim aigenturarn v inozemstvu nastopno brzojavko: Danes se je vršilo veliko zborovanje, na katerem )e celokupno prebivalstvo Tiran« in okolice z velikim navdušenjem izra®i:lo žel"jo, naj bi se v Albaniji uvedel momur hi stični režim in pooudila predsedniku Ah medu begu Zojfu krona kot priznanje za velike zaslug«, kii si jih je pridobil za državo. Temu primeru prestolice j« sledila vsa provinca, kjer so s« vršila sl&na zborovanja, kj so potekla popolnoma v miru. Kakor se izve, se bo A h med beg Zogu kot kralj imetiovaJ Skanderbeg III.
Kako postopa Koroščera poK-cHa z nacionalističnimi ljudmi
Šibenik, 21. avgusta n. Včeraj so semkaj pripeljati fe Splita v spremstvu splitskih policajev 6 delavcev, ki so osumljeni, da so se udeležb demonstracij proti nettuinskim konvencija/m. vsled česar so bili izgnani it sptitske otočfae. V« m biti uklenje« y veri«*, (kakor najtežji jdočinci.
Londonske »Times" proti Vuklčevlču
Ugledni londonski Ust »Times« posveča v zadnjem času veliko pozornost dogodkom
na Balkanu, zlasti pa v Jugoslaviji. Dočim je prinašal ta list doslel Is slučajnostne prispevke in je večinoma črpal svoje informacije iz vladnih komunikejev, je poslal sedaj v Beograd svojega lastnega poročevalca. Posledica tega je, da zelo objektfvno presoja položaj in pravilno ocenjuje borbo, ki jo vodi KDK. V svoji včerajšnji številki objavlja obširno poročilo svojega dopisnika vod naslovom »Srbskorbrvat^a spor — velika delikatna situacija«. V članku stoji med drugim;
»Sedaj, ko Je Stjepan Radifi r grobu ln ko
je odšla okrvavljena Narodna skupščina na odmor, j? precej upanja, da §e bodo duhovi pomirili, če Srbi ni bodo začeli s političnimi aretacijami na Hrvatskem.
Bilo je v Beogradu mnogo ljudi, ki so se zavzemali za izvajanje zakona o zaščiti države. Aretiralo bi se naj vseh 83 poslancev KDK in stvar bi bila po njihovem končana. Zagrebški politiki so to nevarnost pravilno ocenili in jo spretpo parirali. Izogibali so se dosledno vsemu, kar bi se moglo označiti za veleizdajstvo in kar bi omogočalo beograjskim vlastodržcem, da izvedejo svoje načrte in namere. Povsod in ob vsaki priliki so podčrtali, da niso separatisti in da hočejo enotno državo, vendar pa bolje organir ztrano in bolje upravljano«.
»Danes je jasno, da bo borba KDK ostala v mejah zakonov in da ne bo prišlo do nikakega pas'vnega odpora. Zdi se, da je vodstvo KDK samo izdalo navodila, naj 6e ne prirejajo do nadaljnjega pikaki protestni sl.odi, da bi ne priilo do neljubih incidentov in spopadov i oblastmi. V taki situaciji bo »akcijnnašem« v Beogradu zelo težko le -•nega izmed Hrvatov prijeti zaradi dozdevne veleizdaje. Če bodo stvari ostale še mesec dni tako, kakor so sedai, potem bo moleče najti pot do sporazuma.«
»Glavna ovjra sporazuma«, piše dalie »Ti-T>es«, je danes Vukičevič, bivši ministrski predsednik, in skupina njegovih pristašev v radikalski stranki, ki sodelujejo v sedanji vladi in kontrolirajo njeno politiko. Vukičevič je pred vsemi drugimi najbolj odgovoren za poslabšanje odnošajev med Hrvatsko in Srbijo in je on v glavnem kriv, da so se bivše avstroogrske pokrajine združile proti Beogradu. Pokojni Stjepan Radič ni hotel imeti z Vukičevičem nikakega posla in tudi sedaj, ko je Radič mrtev, noče imeti KDK z njim nikakih stikov.
»Na največjo nesrečo pa Vukičevič ln njegova okolica tega nočeta razumeti. Prepričana sta, da ima vsak čjovek, zlasti pa vsak politik svojo ceno, jn šg danes mislita, da je samo vprašanje dobre ponudbe, kako je mogoče ustvariti sporazum med Beograddrti in Zagrebom, ali z drugimi besedami, Vukičevič misli, da se bodo dali hrvatski voditelji od njega kupiti! Računajo tudi s tem, da bo prišlo po Radičevi smrti v KDK do nesoglasij. Prepričani pa sp tudi o tem, da se bo moral vsakdo, ki bo govoril v imenu Hrvatov, pogajati z onimi, ki imajo y Beo-giadu v svojih rokah oblast. Zamišljajo si, da jim je treba ostati samo tam, kjer so, to je na oblasti, pa bodo ostali gospodarji sir tuacjje. Toda jasno je, da je zelo malo izgledov, da se bo situacija zbolišala, dokler )o sedanji režim na krmilu.«
Kriza v Ferijalnem savezu
Beograd, 21. avgusta č. Na kongresu Fe-rijalnega saveza je nastal med centralno itpravo saveza in delegati zagrebške oblasti spor, zaradi katerega so Zagrebčani včeraj zapustili kongres in izjavili, da ne priznavalo njegovih sklepov. Ta spor izvira, kakor znano že iz prejšnjega časa. Zastopniki zagrebške oblasti so trdili, da je delo centralni uprave nepravilno, da so številke fiktivne, ter «o zahtevali, naj se centralna uprar va izroči sodišču. Centralna uprava je na vse to odgovorila s suspendiranjem vse uprave zagrebške oblasti in je postavila svo iega komisarja. Člani oblastne uprave so se postavili na stališče, da nasprotuje ta člen centralne uprave pravilom Ferijalnega saveza, ker ni v njih nikjer določena možnost suspendiranja uprave ter so se pritožili na ministrstvo prosvete, ki je pristojna vrhovna oblast za Ferijalni savez. Centralna upra va je svoje postopanje motivirala s tem, da izvaja uprava zagrebške oblasti separatistično politiko, kaf pa »prava zagrebške oblasti kategorično zavrača. Tako se Je zgodilo, da delegatom zagrebške oblasti nir so bili verificirani mandati, niti jim ni bijo dovoljeno sodelovanje na kongresu. Dovoljeno jim niti ni bilo, da bi prečitali deklaracijo, v kateri pojasnjujejo svoie stališče. Zagrebški delegati so z ozirom na to skle, nili, da zapuste kongres ter so izjavili, da ne priznavajo njegovih sklepov.
Kraljevski sejem v Zagrebu
Zagreb, 21. avgusta. 6. Včeraj se Je t Zagrebu pričel tako zvani kraljevski sejem, ki izkazuje rekordno udeležbo med vsemi w j-mi po svetovni vojni. Obiskalo ga je tekom dneva preko 100 tisoč ljudi. Prodajalcev rasnega blaga, raznih kmetijskih proizvodov in obrtnih izdelkov je okoli 5000. Mnogoštevilno so zastopani letos starjnarji. Na sejem je bilo prignane tudi izredno mnogo živine. Prignali so 884 bikov, od katerih ie eden tehtal 900 kg. Krav je bilo 1614, teltc in telet okoli 800, žrebeev 44, konj 2255, Srebet 670, prašičev izpod eaega leta starosti 947, nad eno leto starih pa samo 219. Razen tega ie bilo na sejmu 120 ovac in 170 koe. Zaradi velike sufie niso pripeljali toliko sena, ka<-kor običajno, vendar P« ga je bilo 338 vozov in 32 vozov slame. Pripeljanih je bilo tudi 208 vozov drv in 18 vozov deteljine. Malo pa je poljedelskih proizvodov: 5 rezov krompirja, 6 vozov Ifebule iu 16 vozov zelja. Cene so ennke, kakor so bile *)* tedenskih sejmih. Živin* je nakupila doslej Avstrija 25 vagonov, Italija 82 vfgoapv, nekaj pa tudi Češkoslovaška in Nemlija.

Venizeiosova zmaga
Venizelosova republikanska stranka dobila 227, celokupna opozicija pa samo 23 mandatov. - Venizelosovi načrti za povzdigo grškega prestiža. - Rojalisti popolnoma poraženi
Atene, 21. avgusta g. Dasf volilni izidi še niso uradno odjavIjeni, je vendar voljlna zmaga Venizeloja že sedaj tako pretežna, Prekaša vsa pričakovanja. Venizelos dobi v novi zbornici 227, rojalistična ljudska stranka 14, napredna stranka Kafandarlsa 4, Pan-galosova strank« 1 to komunisti 4 mandate.
Venizelos je Izrazil vašemu dopisniku veliko zadovoljstvo nad doseženimi uspehi in prtstavil, da je ta volilna zmaga največje zadoščenje, kar ga je doživel v svojem dolgem političnem življenju. Poleg veselja pa prevzema sedaj najdalekosežnejše obveznega in veliko odgovornost. Prva njegova naloga in naloga liberalne stranke bo, da zasigura mir v notranjosti in privede grški narod v boljšo bodočnost Venizelos je odločen, da bo nespremenjeno izvedel načrt kLga je predložil svojim volilcem. Pri tem se zaveda, da mu bo pretežna večina in skoraj popolno zaupanje naroda olajšalo izvajanje programa. Venizelos se smatra napram gr* škemu narodti dolžnega izpolniti vse svoje obljube ter mu zasigurati trajen
mir in možnost nadaljnjega gospodar* skega razvoja. Z današnjim dnem pričenja Venizelos izvajati veliko delo za tako bodočnost grškega naroda, kakor jo zasluži po svoji veliki preteklosti. Venizelos upa, da bo v par letih dvignil Grčijo zopet na višino svoječasne politične moči.
Nato je posetil vaš dopisnik načelnika rojalistične stranke Kaldarisa, ki leži z mrzlico v postelji. Kaldaris je izjavil, da je rojalistična stranka izgubila vse in da pomeni izid parlamentarnih volitev njen poraz na celi črti. Nosilec liste, bivši ministrski predsednik Streit, je ravno takrat telefoniral iz Patrasa, da je tudi tamkaj rojalistična lista popolnoma propadla. V Patrasu je bilo prej središče rojalistov. Tudi rojalistič-ni Krf je volil satno Venizelosa. Republikanska zmaga je tako velika, da je rojalistična stranka za vedno brej mo-
Bivši prometni minister ln načelnik stranke zmernih rojalistov general Me-taxas je sporočil," da se definitivno umakne iz političnega življenja.
Priprave za podpis protivojnega pakta
končane
Pakt bo podpisalo petnajst narodov, — Svečan sprejem ameriškega državnega tajnika Kelloga v Franciji
London, 21. avgusta (lo.) Kakor poročajo, so priprave za podpis Kellogo«-vega protivojnega pakta v Parizu končane. Pakt bo podpisalo prihodnji ponedeljek 15 narodov. V imenu Anglije bo podpisal pakt namestu obolelega zunanjega ministra Chamberlaina lord Cushendun, ki odpotuje v Pariz v ne* deljo. Tamkaj ostane do srede, nakar se odpelje v ženevo, kjer bo vodil angleško delegacijo na zasedanju Društva narodov. Pri podpisu protivojne* ga pakta v Parizu bo zastopal Irsko predsednik Cosgrave. V Parizu se sestane Cosgrave z ameriškim državnim tajnikom Kellogom in se vrne z njim v DutJlin, kjer &o Kellog gost irske dr* žave, : ;
Pariz, 21. avgusta s. Državnega tajnika Kelloga bo pri prihodu v le Havre sprejel župan, bivši minister trgovske
Medparlamentarna konferenca v Berlinu
Berlin, 21:, avgusta, s. Na današnji prvi seji komisije1 za gospodarska in finančna vprašanja medparlamentame unije je naj« prej ugotovil _ bivši nizozemski minister Tlub, da so vsi član j komisije, zastopniki kakih 15 evropskih in ameriških parlament tov, zadovoljni, da se debate vrše v nem« škem jeziku. V razpravi se je največ go* vorilo o uspehih, ki so jih dosegli sklepi mednarodne ^gospodarske konference v tr» f >vski politiki.^ r -
Berlin, 21. avgust*, g. Kongres medpai* lamentarne unije je bil danes otvorjen $ zasedanjem raznih odborov. Dočim je do» poldne zborovaj odbor ra gospodarska in finančna vprašanja, so se popoldne sestali odbori za kokmtjalna vprašanja in razoro. žitev. Državni'zbor, kjer se bo jutri vriila svečana otvoritev kongresa, je slavnostno okrasen. Po kuloarrjih so rszobešene držav« ne zastave 37 narodov, ki se udeležujejo kongresa.
Vojno ognjišče sredi Evrope
Budimpešta, 21. avgusta, a. V okvirju včerajšnje Štefanove proslave je bil izro« čen prestolici na Trgu svobode drog z* zastavo, na katerem je bila obešena ma« džarska zastava na pol droga. Pri tej pri« lnci je imel poslanec Urmanczy navdušen govor, v katerem ,'e med drugim izjavil: «Na vrhu droga je roke, ki se dviga za prisego, Ta roka jne spominja, da ne sme« mo odstopiti niti pedenj madžarskih taL Nikakor ne tajimo, da pomenimo v predi* iču Evrone ognjišče ln vojno nevednost!*
Italijanski pogoji za razorožitev na morju
MIlan, 21. avgusta d. Adimdral Grenet poie«ri-zAra v »GLomaiu d' Italia« s francoskimi listi O vprašanju coataeti ir*aeo«kMi In k*Iranskih oborožitev na morju ter povdarja, d« ie Italija pripravljena razorožiti, če njene mornarice m bo prekaSala nobena femod evropskih kontinentalnih sil. Poloiad ItaKJe ob Sredozemske?!? mocju m n-jeo tovoc po morja bi bila ogrožena, če bi od-reeati pot po »rarju. Temu nasproti Fraaciia nima samo večjega bogastva sa topnem, Umvei t-udn mo&vmt, da bi v priicerv vojn« r Sredozemskem morju dobrv*le iiwe£ t atlantske obade.
Lyon, 21. avgusta 4■ V vieotoh savoiskjb dolinah so se pr^eij pod poveljstvom maršala Petama manevri. Jej bodo trajaii več Ani.
Čsl. in trgovina z Rusijo
Praga, 21. avgust*, h. Trgovska eboraica r Olonjucu bo v prihodnjih dnevih izdal* v imenu vseh trgovskih zbornic Češkoslovaške pregled paziranja trgovskih in industrijskih krogov 9 vprašanju sklenitve trgovin* ake pogodbe s sovjetske Rusije. Na podlagi tega bo podala kolektivno mnenj« trgovskih d>orpie e tem vprašanju.
General čangkafSek resno obolel
tanjfial. 11. evgusta (be.) Vrhevoi wvd}wk jetaotcMejfke entNd*
Je resne ct>o-
Win k Ul snemtae r lirtuluki bcM»
mornarice Leon Meyer. 2i®an bo Izročil Kellogu v imenu prebivalstva zlato nalivno pero, na katerem je vdelan mestni grb, ki ga obdajata bršljan in lovor. Na držalu je napis: Mesto le Havre velikemu delavcu za mir, njegovi eksce-lenei g. Kellogu v avgustu 1928. Na etu-iu, ki je tudi lepo okrašen, je napis: »Si vis pacem, para pacem!« Mestni župan bo izrazil Kellogu željo, naj bi on kakor tudi ostali zastopniki držav s tem nalivnim peresom podpisali protivojno pogodbo, nakar naj bi pero shranil Kel-log kot spomin na ta zgodovinski dogodek.
Newyork, 21. avgusta s. »Newyork Times« so prejele s parnika »II de France« brzojavko, ki zatrjuje, da državni tajnik Kellog ob priliki obiska v Parizu in Dublinu ne bo obiskal Londona.
Zanimive konfinacije v Italiji
Rim, 21. avgust*, o. Listi objavljajo ▼ zadnjem času često poročila o konfinaciji oderuhov in verižnikov, ki jih politične oblasti pošiljajo za več let kot družbi ne« varne elemente na otoke. Včasih zadene konfinacijski ukrep tudi kakega zdravnika ali babico zaradi splavov. Nekaj novega v teh poročilih je vest, da je pokrajinska ko« misija v Ascoli Pičeno konfinirala za dve leti šoferja Cattania, ker je večkrat s pre. veliko brzino vozil svoj avtobus, skušal tekmovati s turističnimi avtomobili m i» postavljal s tem potnike življenski nevar« nosti.
Usoda prekooceanskih letalcev
Vewyvrk, 21. avgusta, g. Tukaj so Izgubili vsako nado, da bi našli ameriška oceaaska letalca Cahella in Cramerja. V Kodanju pa smatrajo, da ni izključeno, da sta oba letalca pristala na Greenlandu. Načelnik mo-nopolske uprave v Kodanju je sklical daies dopoldne sejo, kjer se je razpravljalo o reševalni akciji. Smatrajo, da bodo raziskovanja zelo otežkočena, ker so morali letalci, ako so hoteli pristati v Greenlandiji, leteti vsaj 200 kra v notranjost dežele. Po vsej priliki bo trajalo več tendov, preden bodo prišle kake vesti o njih.
Okrožni urad ▼ Mostarju ostane
Beograd, H. avgusta 6. Miatstcr m aocfatoo
pafctiko Barič j« odloči, da ostane okrožni urad za zavarovanj« delavcev v Mostanju še nadeli« in da se ne uime, kakor je bil sklenil Osrednji urad y Zagrebu.
Gozdni požar ▼ Dalmaciji
fcbeaHi, 21. aivgMt* a. Preteklo noč je nastal velik požar v borovih gozdovih ne dadeč od Perfcovada. Alarmiranenru orežništva ki prebi-valrbvn ae k posrečilo danes požar lokafeirati.
Smrt italijanskega državnika
iN m, 21. avguste «. BAvfl minister Vtaceae Riocio k včerea umi B« je člae kabinet* Sa« la^dr* o4) vstopu Italije v vojno.
Smrt ameriškega diplomata
Washhtgton, 21. avgusta (be.) Bivši amesi&q postairik v Londonu Geong Harvey je umri.
Turnir v Kissingenu
Kteslngeo, 21. avgirsta. DauaSn^a deveta rnnd* (e prinesla nekaj tapremembe v tabeli. Bogoljubov je izgubil (njegov prvi porac) proti Capa-btaooi, čeprav k partaja stala na remisu, * k Bogodiubov v nagtfcj napravil napako, U k k Kubanec spretno octbH. S tem k Caeebkrc« zmagal diferenco, ki ga k lo^Ua od prve«* v tabeli, na polovico točke. Euwe k znvagaJ nad Miesesora. Tartakover nad Marshallom hi Niem-oovi£ nad Tamraschem. Partija R^ti - Rubin stera in Spielmann - Yates sta se končali neodločeno.
Stanie p* devetem ko4c: Bogoljubov f>'A. C*-pablaoca, Cuwe 6. MarshaM, Niemcovič, Rubin-etei«. gpdelmme, Tartefcever *%, Riti 4, Tar-iHt Ysk« || Mkm }Ha
Naši Kraji in ljudje
Jubilej zaslužnega moža
Laško, 21. avgusta.
V »ofcato je praznoval 60-letnico rojstva g. Fran Četina, bivši dolgoletni nad-iičitejj v Laškem. Rojem v Slivnici pri Celju se Je pripravljaj za svod poklic na učiteljiščih v, Mariboru in Celovcu, nakar

f ^mv s
IPSilif!
/ i
«?Sxv.:v:<?>>fK*:
¥
/e 1. 1887. kratko časa služboval v Hrastniku, odkoder je 15. septembra 1897. prišel v Laško. Tu je postal 1. 1906 nadučitelj na slovenski šoli ter je služboval na tem m^stu do svoje upokojitve 1. 192S.
Celo generacijo je vzgojeval v Laškem ln okolici, kjer ima med prebivalstvom nešteto bivših hvaležnih učencev in prijateljev. Dolga leta je načeiovaJ in tajnikoval v kmetski podružnici, dokler ga niso hvaležni klerikalci izrinili. Zavzemal je odbor-raiška in predsedniška imesita ipri raznih narodnih društvih, bil je dober pevec in godbenik, še danes pa deluje požrtvovalno kot tajnik Okrajne posojilnice. Iskreno čestitamo g. Četini k 60-Ietnici, želeč mu, da tri še d oko deloval tako zdrav in čil med nami kakor je danes.
Za reorganizacijo finančne kontrole
(Dopis.)
Zadnjič smo opisali žalostne gmotne razmere finančne kontrole, v katere je zabredla po zaslugi klero-radikalnega režama. Nič manj pa niso žalostne razmere, ki se tičejo organizacije finančne kontrole v splošnem.
Nihče ne bo oporekal, da je postala finančna kontrola važen čimitelj v državni upravi. Saj ima toliko raznovrstnih dolžnosti iin nalog v pogledu zaščitenja državnih dohodko\r, kakor nobena druga ustano-va državne uprave.
Sestav fin. kontrole je jako pester. Ostanki avstroogrske finančne straže, bivši deželni dacarji. bivši srbski momopolski in trošarinski kontrolorji ter naraščaj, ki je bil sprejet v službo po preobratu, tvori kader finančne kontrole. Poleg tega služijo zraven tudi ruski begunci. Slednji so plačani kot dnevničarji brez prava na pokojnino.
Po izobrazbi se deli ves ta kader v dva dela: v one z osnovno-šolsko iziobrazbo in absolvente spodnjih razredov gimnazije. V zadnjem času prihajajo v službo tudi ab-solventje višjih razredov gimnazije, ki naravno zasedajo le mesta uradnikov, uradniških kandidatov iz vrst zvaničnikov.
Službo, ki jo opravlja finančna kontrola, lahko delimo v dve vrsti, ki se med seboj razlikujeta- Služba na notranjih oddelkih zahteva od organa več intelektualnega znanja in verziranosti v pisarniškem poslovanju. Ta služba ima — da se tako izrazimo — upravno-eksekutivni značaj. Služba na meji pa ima povsem vojaški značaj ter zahteva od organov posebno v zimskem času silnih fizičnih naporov. To službo vrši na nekaterih predelih državne meje granična trupa.
Neverjetno ie, da. služijo pri finainčni kontroli na meji. ki ie po vojaško oborožena, ljudje, ki so bili pri naborih spoznani kot nesposobni za vojaško službo in pa mladeniči. ki sploh še niso odslužili kadrovskega roka In dočim zakon po eni strani to dopušča, se po drugi strani zahteva, da ohrani fin. kontrola vojaški značaj. Tu je kamen, ob katerega se predpostavljeni vedno spotičejo. a ga ne vidijo, ali pa ga nočejo videti, ker bi odstranitev istega zahtevala temeljne reforme v organizaciji finančne kontrole.
Uradniški zakon je svoj čas vzel pod svoje okrilje tudi celotno finančno kontrolo. V tem ie bila usodna napaka. Če katera organizacija ne spada pod uradniški zakon, je to prav gotovo finančna kontrola na meji.
Organu finančne kontrole na meji se dela velika krivica s tem. da se njegova služba vzporeja s pisarniškimi in drugimi službami. ki jih pozna uradniški zakon. Saj se ta služba more po svojem značaju primerjati kvečjemu z orožniško. Orožnik opravi
Poleti osem ur zunanje službe, pozimi pa
šest. To je dovotj in kolikor toliko znosno. Omgan finančne kontrole pa opravlja 10-urno zunanjo službo, ne glede na letni čas. Ali: poskusni orožnik ima pravico do eno mesečnega letnega dopusta. Tudi to je pravično! Ampak njegovemu vrstniku v finančni kontroli pa pripada Po uradniškem zakonu samo osem dni letnega odmora. Premalo Je tudi, da pripada organu na meji isti itak nizki pavšal za obleko, kakor v kontrola ne meji, epon.enitaenxiaeniaeniat notranji službi, ko Je vendar jasno, da se obleka v taki službi, kakor jo opravlja finančna kontrola na meji, stilno izrabi.
Mnenja smo, da orgamrzaoija finančne kontrole ne odgovanija več prilikam, ki »o v zadnjem času nastale. Predvsem bi bilo treba oddvojiti mejno financ o od notranje, jo izločiti iz uradniškega zakona in ji priznati izjemni značaj, ki ga ima glede na druge slua»e. Ta razdelitev v notranjo in mejno fimanco, po zgledu drugih držav, bi se dala izvršiti brez posebnih težav in bi ne posegala v interne odnošaje celotne udružene finančne kontrole, kakršna obstoja danes. _
Dva kulturna jubileja v Mariboru
Maribor, 21. avgusta.
Kot slovensko kulturno žarišče je Maribor zavzemal vedno izjemno stališče. Celovec, Gorica, Ljubljana, Trst so postali naša kulturna središča kot centri historičnih upravnih edinic, Maribor pa kot obmejno torišče Nemcev In severovzhodnih Slovencev. Brez vezi s historičnimi tradicijami, navezan edino na moment zgodovinskega razvaja, je Maribor uravnaval svoja politična in «nan-stvena stremljenja in to pod vplivom samoniklih in nesebičnih osebnosti.
Pred 25 leti je bilo na pobudo prof. Perica ustanovljeno Muzejsko" društvo. Njegovo pozitivno delo obstoji v činienici, da je društvo zbralo domače arheološke, etnografske in druge objekte v domači, od društva ustanovljeni muzealni zbirki in tako preprečilo o jih odhod v tujino. Delo Muzejskega društva je združeno z imeni" Amanda Raka in Frana Kovačiča.
Istotako pred 25 leti je bilo na pobudo Frana Kovačiča ustanovljeno Zgodovinsko društvo v Mariboru. Podroben študij zgodovine in to ne kakor takrat običajno ene historične enote, ampak enega dela slovenske zemlje. Prvič so se začeli takrat Slovenci sistematično poglabljati v lastno preteklost, ne da bi pri tem puščali težišče razvoja na liniji dinastične in kronovinske politike. Na tem področju zgodovinskega in narodopisnega proučavanja so se v dobi, ko vodijo Sle-kovec, Turner in Kovačič društvo, udejstvo-vali predvsem Kovačič, Štrekelj, Ilešič, Ka-spret, Kotnik, Glonar, Dolenc, Kidrič in drugi.
Zdaj ob 25letnici, ki se bo slovesno praznovala 2. in 4. septembra, gledata obe društvi samozavestno nazaj na svoje pozitivno in uspešno delo. Odločno pa gledata tudi v bodočnost, kjer- ju čakajo nove naloge. Pomanjkanje prostorov v mariborskem muzeju, ki zaenkrat onemogoča vsako večje delo, ne zakriva potrebe po ustanovitvi novega obrtno-industrijskega oddelka. Zgodovinsko društvo pa zopet vidi pred seboj potr-ibo razširjati zgodovino domačije med najširše sloje, na drugi strani pa za eksaktno znanost izdajati zgodovinski materiial. vire in drugo gradivo, v Študijski knjižnici pa s pomočjo Muzejskega društva zbirati strokovno literaturo.
Obema društvoma ieli vsa mariborska javnost, ki je stala društvoma vedno blagohotno ob strani, tudi v bodočnosti uspeha, kakor ga kaže delo v preteklih 25. letih.
Lep razvoj našega letalskega premeta
Ureditev novih zračnih zvez Sirom države. ' *
Letalski promet, ki Je bil letos sredi februarja uveden na zračni progi med Zagrebom in Beogradom, je v početku predstavljal novost, ki jo je javnost motrila nekoliko skeptično. Toda kmalu se je pokazalo, da je dvom o uspešnem razvoju tega modernega prometa v naši državi popolnoma neupravičen. Beograjske novine objavljajo nekaj statističnih podatkov, ki izkazujejo prav lep napredek v razdobju kratkega pol leta.
Od 15. februarja, ko je bil otvorjen zračni promet med Beogradom in Zagrebom, pa do 30. junija t. 1. se je na tej progi v obeh smereh prepeljalo 704 potnikov. Najpogium-nejši so Zagrebčani (331), dočim je Beograjčanov bilo 199, iz ostalih krajev države pa 134 in inozemcev 40. Potnikov svobodne profesije je bilo 369, državnih uradnikov 249, iz različnih poklicov pa 93. Poglavitno pa je, da je število potnikov naraščalo stopnjema od meseca do meseca, kar izkazujejo naslednje številke (v oklepajih vsote prodanih voznih listkov): v februarju 53
potofleov (22300 Din), v marcu 112 (36.140 Din), v aprilu 185 (60.550 Din), v maju 170 (55.710), v juniju 184 (68.480) Din. V juliju pa Je promet narastel že na 207 potnikov in je blagajna vrgla 73.230 Din.
Promet se je odlikovali z veliko regularnostjo, vršil se je ob vsakem vremenu, izjemni sta bili samo dve zaradi izredno goste megle. Skupno je bilo v omenjenem razdobju izvršenih 234 rednih in 6 izrednih poletov .Nesreče ni bilo nobene in to je pripomoglo, da so ljudje začeli dobivata več zaupanja in poguma do zračnih voženj. Nekateri potniki so že stalni abonenti in pri-šcedijo mnogo časa. Saj je potom zračne zveze, ki upošteva kontakt z železniškimi zvezami, omogočeno, da n. pr. iz Maribora ali Ljubljane v enem dnevu absolviraš pot v Beograd in nazaj.
Zadovoljivi rezultati prvega polletja dokazujejo torej, da je zračna zveza med Zagrebom in Beogradom popolnoma prestala svojo preizkušnjo. Zato se je Društvo za vazdušni saobračaj odločilo k temu, da bo v prihodnjem letu razširilo svojo akcijo za uvedbo novih zračnih prog med Beogradom in Skopljem ter med Zagrebom in Mariborom. Nadalje se bavi z načrtom za zvezo med Beogradom. Sarajevom in Podgorico. S tem bo osnovana baza našega zračnega prometa, ki bo služil kot tranzitno sredstvo v mednarodni smerj od za-pada na vzhod. In tako bodo naše zračne linije zavzele v mednarodnem prometu enako mesto kakor železniške.
V žirovskem kotu
Žiri. 17. avgusta Po dolgem času me je zopet enkrat zaneslo »har« v ta ljubki, zeleni žirovski kot, ki se ga človek ne nagleda in ne navžije. Pa če ga je stokrat obiskal Letos, ko je dolgotrajna suša drugod požgala otavo, ji je tu še dosti prizanesla. Zato mi je bila to pot še posebna slast, kadar sem mogel z mehkega vršička pred Goropekami, ali s prijazne piramide strmega Žerka piti to smaragdno krasoto ob mladi, v vrbe zaviti Sori. Sledovi zadnjih povodnji, ki so prizadejale Žirovcem toliko strahot in škode, so že domalega izginili. Le še nekateri usadi po strmih pobočjih so ostali za žalostni spomin. Cesto proti Loki so za silo že popravili, vendar se je zdaj glavni promet usmeril na Logatec in zdi se, da bo pri tem tudi ostala
če si poprej vprašal Zirovca, zakaj sili na Loko, ki je mnogo bolj od rok nego Logatec (kamor Žiri tudi že od nekdaj politično pripadajo), ti je povedal kup izgovorov, ki vsi skupaj niso bili drugega, nego stara navada konservativnega Kranjca: Tomaž je hodil v Loko, zakaj ne bi še To-mažek! Po vojni so se tudi zgovarjali, da je logaška cesta preblizu meje (ponekod so mejniki res tik ob cesti), pa bi obstojala nevarnost kakih napadov, zlasti na j poštni voz. No, zdaj vozi pošta že tretje j ieto na Logatec, pa se je še nihče ni lotil i Prav iepa je ta vožnja mimo divjih »Ma- j tjaževih kamer« gor^na Rovte in potem j navzdol po hladnih smrekovih gozdovih na | logaško polje. Toda s tistim nerodnim poštnim avtomobilom, ki je podoben kakemu odgonskemu vozu (»zeleni Henrik« v Ljubljani!), ni prav nič udobna in tudi dovoli draga. Štiri kovače te stane do logaške postaje Kdor nima opravkov, rajši počaka do srede Ta dan pošlje podjetni logaški trgovec Antičevič svoj obsežni avtoomni-bus zgodaj zjutraj v Ziri. Seveda ima vedno dovolj pasažirjev, ker računa za vožnjo iz Zirov do Ljubljane samo 35 Din, ako pa se vozi potnik tudi nazaj, plača na obe smeri samo 6 kovačev. To je seveda huda, pa prepotrebna konkurenca »zelenemu Henriku«. ki bo moral naposled vendar nekaj odnehati, ako je ne bo hotel lepega dne prazen drajsati čez Rovte.
Zirovsko čipkarstvo je že od nekdaj na glasu. Včasi je ta lepa domača obrt krasno cvetela. Nekontrolirane govorice pravijo, da so se svoj čas marsikatere žirov-ske čipke prodajale pri inozemskih trgovcih za pristne bruseljske. Po vojni pa je začela ta gospodarska panoga precej propadati kar spričo težkih materijalnih prilik doma in po svetu ni nič čudnega. Vseeno opaziš še skoro v vsak' hiši ženske in deco. ki pridno premetava sloke klek-Ije po valjasti blazinici, čeprav se jim to delo dandanes skoro več ne izplača. Šele uvedba »dečve« je prilila tej pojemajoči lučki zopet nekaj olja in napotila trgovca g. Lapajneta, da si je nabavil celo stroj za klekljanje, kojega ženijalni konstrukciji in preciznim izdelkom se človek ne more dovolj načuditi.
Državna meja. ki se vleče ob žirovskem kotu, je še vedno skoro hermetično zaprta. Samo dvolastniki jo lahko prekoračijo ob gotovem času s »prolaznico«. sicer pa le redkokdo drug. Vzdolž meje stoje zdaj graničarji, večinoma Srbi. ki so si na gotovih točkah postavili preproste, pa zelo snažne karavle (stražarnice) in vrše zelo strogo pogranično službo. Ondan mi je predla v Sovri precej trda, ko me je pod večer zaneslo v tisto grapo, da bi videl, kod
Cre tam meda. Ko sem naposled zagledal
prvi mejnik ob poti, sta planila izza grma dva graničarja.
»Imaš prolaznicu?« zapiči vame pogled temnopolti Mehmed t robom Jezika izza kraja ustnic.
Bov.em mu, da oe mislim čez mejo, ampak da me je prignala sem samo radovednost, da sem ta in ta, in odkod in kako m kaj. On pa rine vame ves neveren, pa sname puško z rame. Zdaj sem videl, da ne gre za šalo. Hočem se obrniti, da bi se vrnil, odkoder sem prišel toda molž mi niti tega ne dovoli. Natakne bajonet, pa hajd do kaplar a v karaula Trdovratno vztraja na tem, da sem jo hotel popihati čez mejo. Zaman mu zatrjujem, da nimam česa iskati onkraj konfinov in da golorok ter brez denarja, kakor sem bil, vendar ne morem tja preko. Nikakor mu ne gre v glavo, da more pravdanski človek iz gole radovednosti v to pusto grapo, češ, da bi njega za ves svet ne spravili semkaj, ko bi ne bil v službi. Na svetu da je dovolj prijaznejših krajev za razvedrilo . . . Kaj bi mu še ugovarjal! Mahala sva jo nazaj do vasi, potem pa gori po strmem, zarastlem bregu. kakih 300 m nad dolino, da sva bila oba dodobra oznojena ko sva prišla v ka-raulo. No, kaplar je bil malo bolj prosvit-ljen človek in je razumel mojo radovednost, toda ker nisem imel pri sebi nikakih izkazov, me je moral v spremstvu drugega vojaka poslati na žandarmerijsko stanico v Ziri, kjer so šele dognali mojo identiteto in me izpustili. Tu so mi povedali, da ie v Sovri meja tako. zamotana, da bi me bili prav lahko uhvatili tudi Italijani, pa bi imel tako še vse večje neprilike, nego sem jih imel v senci našega bajoneta.
Lepše mi je bilo drugi dan na Žirovskem vrhu (961 m), odkoder sem nemoteno užival krasen razgled od Snežnika do Triglava, in od Kamniških planin daleč čez dolenjsko gričevje Proti večeru sem z daljnogledom razločil skoro sleherno hišo v Ljubljani. Prat težko sem se zopet vrnil po še vedno zelo opustošenj Meloovi grapi, kjer ie zadnje neurje uganialo cele orgije. Žirovski vrh s svojimi raztresenimi kmetijami, z mehkimi macesni in belimi brezami ter širokim razgiedom to in onkraj meje ia. brez dvoma naivečia In naihvalež-nejša žirovska atrakcija. Kdor ni bil »har«, ni bil v Zireh!__ I. M. L.
SLS kot zaščitnica davkoplačevalcev
(Dopis iz trgovskih tero-gov). »Slovenec« od 17. t. m. le sku&al polomijo uredbe o zapiranju in odpiranju obratovalnic, ki jo je izdail svoječasni minister za socajatoo politiko g. Gosar, opravičiti z zavijanji in napadanjem pridobi t" vernih krogov, kateri se v svojih stanovskih organizacijah borijo sa obstoj. Ko Je bila SLS na vladi sta trgovina io obrt vedno občutila udarec, katere ji je prizadejala SLS. Taiko sedaj občuti ra'vno trgovina in obrt povišano pridiobnino. nove oblastne davke, poostrene eksekuaije in druge šikane. Zraven te g« pa Je SLS z uovo uredbo omejila delovni čas, da }a čiimpreje ubije trgovce in obrtnike, ker ne trobijo v klerikalni rog, misleč da bi potem ljudje biLi primerami posluževati se klerikalnih konzu-mov. »Slovenec« ima strah pred javno sodbo zaradi izdane uredbe po svojem ministru gosp. Gosar ju. Za podkrepitev te trditve navajamo nekaj dokazov, da bodo javnost in kompetent-ne oblasti pravilno informirani.
Kmetijska podružnica v Trbovljaih je vložila dne 16. t. m. na velikega župana ljubljanske oblasti prošnjo za ureditev delovnega Časa v smislu nove uredbe, da se dovoli, nai bi bile trgovine ob nedeljah dopoldne dve uri odprte, z naslednjo vsebino: V smislu izdane uredbe o zapiranju in odpiranju obratovalnic, da je v krajih z nad 10.000 prebivalci določen splošni nedeljski počitek, bi bilo tako tolmačenje za Trbovlje napačno. Trbovlje ima sicer nad 10 tisoč prebivalcev, to je cela občina, vendar pa tega na smatrati kot celoto kakor n. pr. mesto, ker so Mukaj zapopadeni oddala eni kraijn kmečkega prebivalstva in sicer: Trbovlje 1, Trbovlje II, Sv. Katarina, Sv. Marko, Plesko, Ga-bersko, Knezdol, Retje, Sv. Planina, Planinska vas in Hrastnik. Iz vseh teh oddaljenih krajev prihajajo Hjudje ob nedeljah k sv. ma& m si Ob tej priliki nabavljajo najnujnejše potrebščine. V Trbovljah so bile do sedaj ves čas kakor po vseh drugih podeželskih krajih trgovine ob nedeljah dopoldne odprte. Po vsej ljubljanski oblasti se je dovolil v obratovalnicah 2-urni delovni čas ob nedeljah. Posebna želja vsega prebivalstva za ves okoliš Trbovelj je, da bi bile trgovine ob nedeljah dopoldne odprte.
Pododbor trg. gremija v Trbovljah je stavil v enakem smislu predloge: oa trg. gremii v Laškem, na zbornico za trgovino, industrijo in obrt v Ljubljani in potom občine na sresko poglavarstvo v Laškem, katero vlogo je podpisalo 20 legitimnih trgovcev v Trbovljah. Na željo »reškega poglavarstva je dobil načednik pododbora g. Pavlin pottam gremijalnega načelstva nalog, da pusti obvestiti o izdana uredbi vse prizadeto članstvo, da ne bode eventualnega nesoglasja ali kršenja uredbe, ker znašajo že do sedaj v ljubljanski oblasti izrečene kazni preko 100.000 dinarjev. Zaradi točnega Obvestila je sklical načelnik pododbora g. Pavlin vse prizadete na sestanek dne 12. t. m. v Sokolski dom, katerega so se tudi vsi udeležili. Soglasno so se izrekli, da mora gremijalno načeJstvo pod-vzetj korake za reviziijo uredbe. Popolnoma
Kulturni pregled
Nove knjige Paula Claudela. Paul Claudel, o katerega šestdesetletnici srno nedavno poročali, je napisal v zadnjem času več novih del, izmed katerih omenjamo naslednja: <Sous le rempart d'Athenes» (filozofski dvogovor, napisan za Berthelotovo stoletnico); <Le soulier de satin« (štirje zvezki); <Posi-tions et propositions in L'oiseau noir au so-leil levant>. Pesnik pripravlja še cCent phrases pour eventails>, zvežčič japonskih pesmic in izrekov.
Tolstojana. Bližajoča se stoletnica L. N. Tolstega je spravila na trg vse polno knjig in publikacij, ki se bavijo z življenjem in delom velikega umetnika, pisatelja, misleca in filozofa. Moskovski muzej L. N. Tolstega je publiciral 4. zvezek zbirke cTolstoj o Tolstem*. Zvezek prinaša doslej neobjavljena pisma Tolstega Bartenevu, Ljeskovu in Beljajevu. Moskovska založba <Federaci-ja» je natisnila knjigo <Lev Tolstoj. Neidan-nye proizvedenija». Kritika očita publikaciji, da ne prinaša nič novega in da je njeno vsebino v veliko popolnejši obliki prinesel Se Zbornik o Tolstem, ki je izšel pri Kar-basnikovu v Parizu. Muzej Tolstega v Moskvi tiska sedaj spomenico za Tolstega stoletnico rojstva. V tej publikaciji izidejo baje
doslej neobjavljena mesta iz romana Vstajenje*. Spisov o Tolstem in o Jasni Poljani bo, po ruskih naznanilih sodeč, letos cela žetev.
Nova Gioeonda v Salamanci? Pariški <Journal» poroča iz Madrida, da so našli v Salamanci novo sliko Leonarda da Vinci, katero so imeli doslej za malovredno delo. Baje gre za novo <Gi0condo».
Pevski sbor Glasbene Matice ljubljanske na Poljskem. V prvi polovici oktobra letošnjega leta bo koncertiral ljubljanski zbor Glasbene Matice deloma na Češkoslovaškem in Poljskem. Koncerti se bodo vršili v sledečih krajih: Moravska Ostrova, Krakov, Katovice, Poznanj. Varšava, Lvov, Košice, morda na povratku tudi v Budimpešti. Prepričani smo, da bo zbor tudi to svojo umetniško pol izvršil z največjimi uspehi y ponos našemu narodu. Podrobnosti še priobčimo.
Začetek gledališke sezon« t Zagreba.
Nova gledališka sezona v Zagrebu se začne v četrtek, 23 avgusta z Zajčevo opero »Nikola Šubič Zrinjski«. Naslovno partijo poje bivši baritonist ljubljanske opere g. Nikola Cvejič. Drama bo imela prvo predstavo v petek, 24. t; m. Igrala se bo ame-
riška veseloigra »Peg«. V soboto bo druga predstava v operi. Gostovala bo ga. Zdenka Zikova v Puccinijevi »Tosci«, part. Ca-varadossija pa bo pel tenorist Vladimir Ka-ravja. Zagrebška opera je izgubila koncem zadni£ sezone več dobrih moči. Zagreb je ostavil naš rojak g. Šimenc, ga. Zikova pa je sprejela angažman v Nar. divadlu v Pragi. Vendar si je zagrebško gledališče zagotovilo vsaj njena gostovanja od časa do časa
Mariborska gledališka sezona 1928./15)29. se otvori v začetku oktobra. Sleherni, ki zasleduje razvoj in delovanje mariborskega gledališča, mora priznati, da je umetniški nivo mariborskega gledališča od leta do leta jačji. Zlasti zadnje sezone in predvsem lanska, so pokazale izredno lep umetniški napredek, ki ga ie občinstvo kvitiralo z vidno naraščajočim obiskom. Bodoča sezona obeta biti umetniško zelo zanimiva in peslra. Predvsem je posvečena pažnja drami, ki je bistven del vsakega gledališča. R epe rt m r, ki je v glavnem že sestavljen, bo precej obširen. Na sporedu so klasične in modorne drame, dobre komedije, zabavne in duhovite veseloigre; v načrtu je tudi sorazmerno število otroških in ljudskih iger. Kot protiutež resnejšim dramskim predstavam bo treba zaradi težke finančne krize uprizoriti tudi več operetnih del. Uprava bo pri izbiri operet kritična in bo dala prednost dobri klasični opereti. Zaradi močno pristrižene
državne subvencije, je bila uprava primora-na ukiniti opero; v nadomestilo pa bo od časa do časa povabljena na gostovanje ljubljanska opera. Poleg celotnega nezmanjšanega lanskega ansambla, je angažiran tudi še gosp. Janko Rakuša, kot stalen gost pa bo tudi v bodoče nastopal priljubljeni goso. Daneš. Pogled v bodočo sezono nas navdaja s popolnim zaupanjem v prepričanju, da bo tudi občinstvo s čim številnejšim obiskom še vnaprej naklonjeno mariborskemu gledališču. Sestanek vsega članstva je v soboto, 25. t. m. ob 11. dopoldne v gledališču.
Gustava Mahlerja cLied von der Erde> se je izvajala na letošnjih salcburških svečanostih pod taktirko dirigenta Bruna Wal-terja.
Glavni tainik londonskega PEN-kluba v
Jugoslaviji. V naši državi se že delj časa mudi glavni tajnk londonskega PEN-kluba g. Herman Ould. Nekaj časa ie bil na Bledu. obiskal pa ie tudi Zagreb, Split" in Dubrovnik. G. Ould je znan dramski pisatelj realistične smeri. Njegove drame se igrajo postopoma zlasti v Parizu. Eno njegovih najpomembnejših del je »Med solnčnim vzhodom in zahodom«, katerega prva predstava je bila v Londonu i. 1913. Druga Ouldova znana dela so: Igra življenja. Godec se smeje, in tretji del cikla, ki ga pisatelj pravkar dokončuje. G. Ould Je keltskega pbkolenja in se je rodil 1. 1886. v Londonu.
Piekrasno!
Romantično 1
ARGENTINITA
prekrasna drama v' samostanu vzgojene deklice Ljubezen — Nemirna kri plesalke — Tihotapstvo Razočaranje in maščevanje
V glavni vlogi: ANGELO FERRARI in JUCIE LABASS.
Predstave ob 4., pol 8., »A 10.
Znižane letne cene! Kino IDEAL
razum Ijrvo je bilo ogorčenje nad rroffl&trom g. Gosarjem zaradi enostranske uredbe, vsled česar tipajo vsi prizadeti občutno škodo.
To j« vzrok, da se »Slovenec« razburja, ker k zgubi zadnjega pristaša iz pridobitnih kro-SW. Navaoč Je bdi tudi zastopnik trg. nastav-llencev, ki se Je sam prepričal, da so trgovci pripravljeni dovoliti svojim nastavJšencem dovoli prostega časa. Z vso odločnostjo odklanjamo, da se nepoklicani vmešavajo v stanovske zadeve trgo-v®tva. Obračun bo na občnem zbora »remija, ki se bo vršil v kratkem v Trbovljah. »Slovenec« se sklicuje na županstvo, trdeč, da se )e Občina izjavila, da Je večina trgovcev za nedeljski počitek. Spredaj navedeni podatki so nai boljši dokaz, da to ne odgovanja resnici, če Je pa občina res kaj taikega izjavila, je to storil g. £upan na lastno pest. Privoščili bi mu samo to. da bi moral živeti od Obrtniškega zaslužka. Pa se bomo že še videli!
Orjak za taljenje železa
Jesenice, 21. avgusta.
Te dni Je bila v tovarni KID na Jesenicah dograjena nova ogromna peč za taljenje železa. Peč, pravcati orjak, je nedvomno največja te vrste v državi. Delalo se je skoro osem mesecev noč in dan, da se je dovršila ta velikanska vroča tetka, ki je 18 in pol metra dolga, 5 metrov široka ter sega 9 metrov pod in 6 m nad zemljo. Ka.pacireta nove peči bo znašala 30 ton železa na en sami vložek, ki dozori za vlivanje v teku 6 do 7 ur. Ako bi KID peči ne bi zgradila z lastnimi močmi in materijalom, bi stala popolna dovršitev okroglo 3 milijone dinarjev.
Preteklo soboto je generalni ravnateH KID g. Karol Noot v prisotnosiri obratnih ravnateljev, uradmikov, delovodij in delavcev užga-l v novozgrajeni peči ogenj ter s tem vpostavil obrat.
Ob novi poti na Mojstrovko
Samotna koča molči na gTičku nad žu-borečim studencem na Močilu. Zadremala je v hladni sonci, ki jo spleta Prisankovo orjaško rame po vsej prisanški kotlini in le tu pa tam šine izza škrbastega grebena goreč pramen in se strese za trenotek nad mrakom, ki ovija črne gozdove prav dol do Klina. Veranda ie tiha in samo dve, tri tu-riistinje sedijo ob ograji in strme v goro, ki stoji razleknjena tik gori nad vršiškkra razvalinami in ie polna solnca in srebra im skrivnostnega čara. Mojstrovka . . . Hrepenenje naših turistinj. Saj je tako prikup-ljiva, nežna, kakor da je imela in še ima sredi skalnatih, s snegom zadetih prsi žensko, tiho čuteče srce.
in smo tistega dne že trikrait lezli po gramozu do kamina, da se pretihotapimo gor do grebena, gor nad prepad in tiho in brez šuma splezamo na glavo, na vrh, ki je bil že stoterim damam cilj edinega hrepenenja. A nismo prišli niti do stene, že so se izmotale nekje tam izza rušja tri slokobe-dre postave kakor tri žive planinske karikature, in so nam zaprle pot. In smo se vračali in sedeli na verandi Erjavčeve koče m strmeli na Mojstrovko, ki se je bridko smehljala sredi svojega srebra, sredi solnca, ki razsiplije najlepše žarke prav na Mojstrovko. Cilj tako blizu, a vendar tako daleč kakor paradiž, ki pred njim stoji moderni, slokobedri miličnik s puško na rami.
Letos pa so zapela kladiva po steni in se je čula zategla trentarska pesem sredi med pečinami in Erjavčeva koča je oživela. Življenje prihaja spet v ta kotiček, ki odtehta sto drugih veličastnih planinskih kotov. Nova pot na Mojstrovko, ki jo je vse poletje gradil prijatelj in tovariš Zlatoragovega lovca, je dovršena in Mojstrovka se bo zopet raztegnila in se smehljala kakor v tistih davnih časih, ko smo imeli na njenem vrhu domenjene sestanke z ljubicami in je prijazna gora kumovala naši prvi, veliki planinski ljubezni. Ej, časi se vračaijo in morda se vrne tudi naša mladost, ko bomo stali spet svobodno na vrhu naše zaupnice, naše Mojstrovke.
Ves turistovski svet se je razveselil vesti, da je Mojstrovka spet naša. Lani Pri-sanek, letos Mojstrovka. Vendarle je spoznalo planinsko društvo veliki pomen, ki je osredotočen prav okrog Mojstrovke, ki bi postala center našega visokoplaninskega vrvenja, če bi se znale racijonalno izkoristiti vse prilike, ki se ponujajo kar same od sebe na izbiro. Idilična koča na Močilu, ki je zaljubljen vanjo vsak le količkaj poetično navdahnjen turist in ki Jo je v zadnjem času koča na Gozdu pritisnila skoro do obupa, bo doživela spet svoje sijajne čase kakor nekoč v tistih časih, ko je bilo petje in planinska mlada ljubezen v cvetju in br-stenju.
Pot, ki jo bodo otvorili to nedeljo, je Izpeljana prav v turistovskem smislu in po turistovskem pravilu. Lahkotna je in polna divje planinske romantike. Nad deh-tečimi Rupami se vzipne v skalo, vije se d) pečinah, ob klinih in žici, ki je varno napeta proti vrhu. Kratka Je, a prav zaradi krat-kosti zanimiva in brez vsake nevarnosti. Na vrhu Je pa solnce in Je modro nebo in valujoče, poredno šušteče meglice. In blizu in daleč ves planinski svet, kamor sežejo oči, kamor hoče srčno hrepenenje — povsod smej oči se planinski svet, povsod svoboda in nikjer slokobedrih čuvajev našega izgubljenega, a vendar pridobljenega paradiža.
Planinsko društvo pa Je dovršilo šele polovico dela 4n polovico poti. Zagotoviti mora tudi sestop, ki bo dostojen krasote naše Mojstrovke. To pot pa ji kaže začarana kraijična. ki samotari že vse življenje v Mali Pišenci. Poizkus velja in če se obnese, ie Mojstrovki zasigurana ona slava, Id Jo zasluži pred Bogom in še bolj pred ljudmi.	Jos. Vandot.
Domače vesti
' • Zbori KDK t mariborski oblasti. V nedeljo 26. avgusta se boeta vršila velika
okrajna zbora KDK in sicer ob 10. dopoldne v dvorani hotela Beograd v Slovenski Bistrici, ob 1 url popoldne pa v dvorani Narodnega doma v Konjicah. Na obeh zborih poročata narodna poslanca gg. Ivan Pucelj In dr. Ljudevit Pivko. Somišljeniki la prijatelji KDK so vabljeni k mnogobrojni udeležbi!
*	Zadušnica za Stjepana Radiča. V zagrebški stolni cerkvi se bo danes vršila zadušnica za blagopokojnega Stjepana Radiča, katere se bo udeležil nadškof dr. Bauer
ob veliki asistenci. Svečani zadušnlcl prisostvuje rodbina pokojnikova, poslanci KD koalicije, zagrebški občinski svet ter zastopniki korporacij in društev. Trgovine bodo od 9. do 11. ure zaprte.
*	Provokaclje ne prenehajo. Iz Boke Ko-torske poročajo: četudi se je ob priliki smrti Stjepana Radiča vsa Boka zadržala povsem korektno, se je vendar pripetila grda provokacija. Uradnik Ilija Pašovič iz Beograda, ki je zaposlen pri trasiraniu železniške proge, se je izražal skrajno žaljivo o Hrvatih in o pokojnem Radiču. Le malo je manjkalo, da ga ni ljudstvo linčalo. Policija ga je aretirala in obsodila na osem dni zapora.
*	Japonski diplomat v Zagrebu. V nede-
deljo Je v Zagreb prispel japonski poslanik za Češkoslovaško pooblaščeni minister Sai-to Kiuro ter se nastanil v hotelu »Esplana-de<. Japonski diplomat si je ogledal Zagreb tn njega okolico. Mudil se je v Zagrebu v privatnih zadevah in se je včeraj vrnil v Prago.
*	Odkritje spomenika kralju Petru v Ne-veslnju Dne 28. avgusta bo v Nevesinju na slavnosten način odkrit spomenik kralju Petru In hercegovinskim vstašem, ki so padli leta 1875. Pripravljalni odbor poživlja vsa hercegovinska društva, da pošljejo k slav-nosti odkritja spomenika svoje delegate in tako posvedočijo nacijonalni značaj te svečanosti.
*	Legitimacije za trgovske potnike. Včerajšnji »Slovenec« prinaša brzojavko iz Beo grada, Po kateri je trgovinski minister izdal naredbo, da morajo vsi trgovski potniki iireti posebne legitimacije od trgovinskega ministrstva. Ta vest je med interesenti povzročila zmešnjavo ker je znano, da je bila tozadevna naredba objavljena že 4. t. m. v »Službenih novinah« in smo o njej že ponovno in obširno poročali. V pojasnilo prizadetim sporočamo, da je vest »Slovenca« netočna in da so po objavljeni naredbi le trgovske zbornice upravičene izdajati te legitimacije na prošnjo lastr.ika podjetja.
*	Kongres Saveza propagande SHS. Kakor že omenjeno, se bo v dneh 8., 9. in 10, septembra na Sušaku vršil kongres za ustanovitev »Saveza propagande SHS«. Obenem se ustanovi tudi list »Jugoslovenska propaganda«. Kongres se bo vršil na krovu luksuznega parobroda, ki bo ob obali plovil od Sušaka do Raba in nazaj. Povabljeni so direktorji in upravniki časopisov v SHS, direktorji reklamnih in grafičnih zavodov in drugi interesenti. Troški za popolno oskrbo, prenočišče, ladje in avtomobilov znaša za vse tri dni 450 Din. Na železnici je dovoljena polovična vozna cena. Prijave se spre jemajo do 1. septembra pri Savezu na Sušaku, Tomislavova ulica 1.
*	V našo državljansko zvezo so sprejeti: Inženjerski kandidat Franc Korošič v Ljubljani, učitelj Josip Mislej v Tinju, učiteljica Matilda Bauer v Ljubljani in posestnik Fr. Vuga v Ljubljani.
*	šolstvo in sokolski zlet v Skoplju. Ustrezajoč prošnji Jugoslovenskega sokolskega saveza v Ljubljani glede udeležbe pri šestem pokrajinskem sokolskem zletu v Skoplju je ministrstvo prosvete odredilo, da nobena šola v Skoplju ne sme pričeti s poukom pred 13. septembrom; da se vsem učiteljem in učencem šol v Južni Srbiji dovoli dopust v dneh 6., 7. in 8. septembra v svrho udeležbe na sokolskem zletu; da se vsem direktorjem srednjih in upraviteljem osnovnih šol v Južni Srbiji priporoča, da po možnosti sodelujejo pri pripravah zleta in da dijakom srednjih šol, ki so člani Sokola, omogočijo udeležbo na zletu na ta način, da jim dovolijo dopust za dcbo od 2. do 10. septembra.
*	Revijo slovenskih narodnih noš priredi slovensko ženstvo ob času jesenske razstave od 1. do 10. septembra v Ljubljani na velesejmu. Tekmovanje narodnih noš, združeno z obhodom po mestu pa bo na nedeljo 2. septembra. Ta prireditev, ki mora biti ponos naših žena širom Slovenije in dokaz lepote in umetnin naših narodnih noš. bo gotovo kar najlepše uspela. Treba pa je, da javnost delavne prireditelje podpre z vseh strani in skrbi, da tudi moška narodna noša ne izostane. Štajerska, Koroška. Prekmurska, Tržaška okolica, Belokrajina, ta dan je vaš, zastopajte ga častno. Vse prijave in dopise je nasloviti na urad Ljubljanskega velesejma.
*	Nagradno tekmovanje slovenskih harmonikarjev. Na letošnjem jesenskem velesejmu se bo vršilo tudi zanimivo tekmovanje naših harmonikarjev. Uprava velesejma ie določila za to prireditev sledeče: Tekmovanje se vrši v nedeljo, dne 9. septembra t. 1. Začettek ob 9. uri dopoldne: poipoldanski začetek ob po! 3. url. Vsak tekmovalec naj se ob prihodu na ve-lesejem javi ocenjevalni komisiji, kjer dobi tekmovalno številko. Tekmuje se lahko v dveh kategorijah: a) v lažji, z navadno, diatonično harmoniko, b) v težji s kroma-tično harmoniko. Vsem izdelovateljem in trgovcem godbenih instrumentov kakor tudi njih svojcem in nastavljencem .ie tekmovanje z^branjeno. Vsak tekmovalec Igra pred ocenjevalno komisijo dva poljubna komada. Tekmovalci z dobrim uspehom igrajo pri izbirni tekmi še en komad. Ocenjevalo se bo igralce na navadne harmonike zase, in na kromatični harmoniki zase. Za zmagovalce so predvidene lepe nagrade ln
sicer več dobrih in dragocenih harmonik, kovčegi za harmonike itd. Tudi se bodo dobrim igralcem Izdale častne diplome. Tekmuje .se samo na harmoniki. Spremlje-vanje s kitaro, 'citrami ali drugimi instrumenti nI dovoljeno. Vsak tekmovalec mora javiti do 27 avgusta t. 1. velesejmski upravi v Ljubljani: a) svoje točno »me In naslov; b) v kateri kategoriji želi tekmovati, v lažji, težji ali v obeh; c) ali bo igral na svoji harmoniki, ali na izposojeni, katero mu preskrbi ocenjevalna komisija; d) želi tekmovati dne 9. septembra dopoldne ali popoldne.
*	Razstava društva Zoo na letošnjem Jesenskem velesejmu v Ljubljani bo obsegala nad 200 različnih živali. V prostornih kletkah med bujnim zelenjem bodo razstavljeni ptiči, v miznih terarijih kače in kuščarlce, v večjih in manjših akvarijih pa pupki ter domače in eksotične ribe.
*	Smotra psov na Bleda dne 26. t. m. utegne biti vrlo zanimiva. Dosedaj Je priglašenih nad 50 psov različnih pasem. Smotra se bo vršila na Mlinem nasproti hotelu »Petran« na vrtu ljubljanskega trgovca g. Štupice Pričetek ob 9. Opozarjamo ljubitelje Zpsov sploh, zlasti pa lovce radovljiške-ga okraja, Tržiča, Bohinja in Jesenic, naj ne zamude te prilike. Če drugega ne, bodo vsaj videli nekaj prav lepih čistokrvnih psov, ki pridejo iz najrazličnejših krajev Slovenije: razen tega pa zvedo nepristransko strokovno oceno četveronožcev. Ocena bo izražena v pentljah, ki se priveže psu na ovratnik. Pentlje bodo raznih barv in sicer znači modra odlično; rdeča prav dobro, rumena dobro, zelena povoljno, bela zadostno. Smotra se bo vršila ob vsakem vremenu. Psi, ki so bili prijavljeni do 20. t. m. pridejo v seznam. To pa naj nikogar ne moti. da bi zaradi tega ostal doma. ker ni svojega psa pravočasno prijavil. Dopustne so namreč prijave tudi tik pred pričetikom smotre. Pojasnila daje odbor KLB ali Jugoslovenski kinološki savez, Ljubljana, Tavčarjeva ulica 12.
Premog — drva — koks — kovaški premog — oglje — ILIRIJA, Vilhar-jeva c. za Gl. kol. — Kralja Petra trg 8, Miklošičeva c. 4. Tel. 2820. —
*	O nujni pomoči zasužnjenim bratom ie
bilo govora v našem nedeljskem listu in smo prepričani, da so bile tiste besede govorjene iz srca vsega našega naroda. Preko vseh političnih bojev je ves naš naTod edin in složen vselej, kadar gre za one naše nesrečne brate, ki jih je kruta usoda odtrgala od ostalega naroda in jih izročila na milost in nemilost tujemu raznarodovalnemu pohlepu Ko gre za to,'da*se pomaga njim, izgine vse, kar nas loči, in vse nas navda edina misel, kai naj storimo, da njim olajšamo njihovo gorje, da jim vlijemo v srce novega poguma za nadaljno vztrajanje v njihovi težki borbi, vse dotlej, ko tudi njim napoči dan odrešenja. Danes, ko vidimo, da so za naš narod pod Italijo prišli naravnost strahoviti časi, ko vidimo, da sega fašizem že po zadnjih ostankih nekdaj tako bujnega našega narodnega življenja, po zadnjih ostanki naših narodnih osebin na Primorskem, da pretvori to našo zemljo v čisto italijansko pokrajino, smo vsi edini v prepričanju, da je naša pomoč zatiranim bratom nujno, nujno potrebna, da tu ne gre odlašati, da mora vstati ves naš narod složen in edin njim v pomoč. Treba je. da njemu in mučiteljem jasno povemo in pokažemo, da smo pripravljeni žrtvovati vse, kar je v naših močeh, da se obrani v življenju ta veja našega narodnega drevesa, da naš narod na Primorskem ni prepuščen sam sebi in svoji usodi, temveč da stoji Za njim v celoti ves ostali del naroda, kateremu je bila usoda milejša in mu je naklonila svobodno življenje v svobodni domovini. Zato z radostjo pozdravljamo zamisel, da se priredi dan, ko naj ves naš narod z besedo in dejanjem manifestira svojo neomajno zvestobo trpečim bratom onstran meje. Z besedo in dejanjem, da bodo vedeli oni, da iih ni-,mo pozabili. Dan za naše zatiTane brate!
*	Letošnja sezona na gornjem Jadranu. Zveza za pospeševanje turizma na gornjem Jadranu je bila te dni sklicana na sejo, na kateri je upravitelj Zveze g. Paravič poročal o stanju letošnje sezone. Po izčrpni debati se je ugotovilo, da je na vsem hrvatskem Primorju letošnja sezona v splošnem slabeiša, kakor je bila lanska, kar se pripisuje dejstvu, da se je sezona zaradi neugodne pomladi pozno pričela, pa tudi neurejenim prilikam v naši državi, kar je pri kopaliških gostih izzvalo bojazen ter so našo rivijero zapustili ali pa sploh niso prišli, čeravno so svoj prihod priglasili. Po vseh dosedanjih prijavah in velikem zanimanju pa je upati, da bo letošnja jesenska sezona izredno uspešna.
*	Strašna avijonska nesreča v Senti. V Senti se je preteklo nedeljo vršil letalski miting, pri katerem se je pripetila težka nesreča. Aparat tipa »Brandenburg št. 19.« ki ga je vodil pilot-narednik Avgust Kresnik se ie spustil nizko nad občinstvo. Vojaki, ki so bili tamkaj zbrani ,so se — videč nevarnost — vrgli na tla, 15 letnemu vajencu Ko-lomanu Vizelu pa je aeroplan gladko odrezal glavo, potem pa se zopet dvignil v višavo. Narednik ie nesrečo opazil šele, ko je prispel na tla. Miting Je bil takoj zaključen. Uvedena Je preiskava.
*	Velika defravdacija v Plrotu. V Plrotu je bil aretiran arhivar tamkajšnje finančne uprave 'Mili voj Nikolič, ker je osumljen de-fravdacije v znesku pol milijona dinarjev. Nikolič Je živel ze!o potratno In Je zlasti v ženski družbi zapravil mnogo denarja, četudi je oženjen in oče Štirih otrok. Policija je našla v njegovem stanovanju nad 30 kompletnih oblek in mnogo čevljev, na vrtu pa ie imel zakopanih 30.000 Din. Razen Nikoliča je bil aretiran tudi šef finančne uprave Gjorgje Ignjatovič in knjigovodja Dragomir Lazarevič.
V Vašem je interesu, da si takoi nabavite originalno angleškj sfonsko ste klenico.
Sparklet
*	Smrten skok 60 letne starke. V Zagrebu
je predvčerajšnjim 60 letna starka Milka Brenner skozi okno drugega nadstropja skočila na ulico, kjer je s polomljenimi udi obležala mrtva. Motiv groznega samomora Je bila neozdravljiva bolezen.
*	Zagoneten napad v Podsusedu. V Pod-susedu pri Zagrebu sta predvčerajšnjim ponoči dva s sekirami oborožena neznanca vdrla v stanovanje upokojenega sreskega predstojnika Ferda Čubriloviča ter ga začela obdelavati s palicami. Čubritovič ta njegova žena sta bila težko poškodovana. Zaradi vpitja napadencev sta končno neznanca izginila v temi. Orožnistvo zasleduje neznana napadalca.
*	Veiik vlom v Konjicah. V nedeljo ponoči so neznani zlikovci vlomili v manufaktur-no trgovino bratov Brudermann v Konjicah ter odnesli blaga v vrednosti nad 80.000 Din Ukradeno blago so vlomilci z avtomobilom odpeljali proti hrvatski meji. Oblasti so ukrenile vse potrebno, da se drzni vlomilci izslede.
*	Avtomobilska nesreča pri Treblnju. V
okolici Trebinja se Je v ponedeljek dopoldne pripetila avtomobilska nesreča, pri kateri sta bili dve osebi smrtno nevarno poškodovani in najbrže ne bosta ostali pri življenju. Avto trgovca Zupčeviča je vozil sedem potnikov do Lastve. Pri mostu Arslanagica se je avto prevrnil v Jarek, pri čemer sta bila Husejin Sadovič in Mujko Burek nevarno poškodovana, ostalih pet potnikov pa je bilo le lahko ranjenih. Na mesto nesreče Je prišel avto iz Nevesinja, ki je ranjence prepeljal v bolnico.
*	Požlgatec na delu. V sremskem selu Erdeviiku se v zadnjem času množe veliki požari. Par dni pred požarom dobi lastnik obvestilo, da mu bo hiša pogorela, ako na gotovem kraju ne položi določeni znesek. Ker zahtevanega zneska menda nihče ne položi, se požari pogosto pojavljajo. Izsle-dovanje zločinca Je ostalo brezuspešno. Neznana roka je zažigala dalje. Tako je te dni tudi seljak Miiatovič prejel grozilno pismo. Stvar ni prijavil policiji, marveč Je sklenil, da bo s požigalcem sam obračunal. Neke noči je zapazil, da je v bližnjem grmovju neznana oseba prižgala vžigalico. Mijatovič je pomeril in v naslednjem trenutku je zaslišal pritajeni krik; a ko je prišel do grmovja, ni našel nikogar. Iz Vinkovcev je bila pozvana policija in policijski pes je našel pravo sled. Policija je sicer rezervirana, a sliši se, da je zločinec erdeviški tržan. Zanimivo je, da je v zadnjem času pogorelo v Erdeviku enajst hiš.
Zacherlin
edine uspešno sredstvo zoper bolhe, stenice, ščurke, mole itd. — Zahtevajte ga le s znamko »Zaeherlin-r. — Dobiva se povsod.
«836
* Grozna rodbinska tragedija. V selu De-nju pri Osjeku se je predsnočnjim odigrala krvava rodbinska tragedija. Mladi seljak Borislav Stamenkovič se je pred mesecem ločil od svoje žene Leposave, s katero Je živel v večnem prepiru. Borislav je bili ju-bosumen na svojo ženo in jo je pogosto tudi pretepal. STedi meseca julija se je žena vrnila k svoji materi. Od onega časa ie Borislav večkrat prihajal k Leposavi in jo nagovarjal, naj se vrne k njemu in to tembolj, ker je enajst mesecev staro dete ostalo v njegovi hiši. Zena mu je odgovorila, da se nikakor ne vrne več k njemu, nakar jo je Borislav enajstkrat zabodel z nožem in ji prerezal grlo. Vsled krika je prihitela tudi njena tašča, katero je Borislav težko ranil na glavi. Zandarmerija je pobesnelega Stamenkoviča izročila sodišču.
in potrebščine kupite ugodno v drogeriji A KANC SINOVA, Ljubljana, Židovska ulica 1 In drogeriji M. WOLFRAM nasled M. KANC. Maribor. Gosposka ul. 33. 301
•	Zagoneten napad. Kakor javljajo zagrebški listi, je bil te dni izročen tamkajšnjemu sodišču delavec Ivan Slačeik iz Ščavnice pri Ljutomeru, ki je v bližini gostilne »Posavec« na Kanalu brez povoda napadel železničarja Štefana Jelovška ter ga z nožem nevarno ranil na desnem sencu. Napadalec se je potem spustil v beg ln se je pred zasledovalci zatekel v vrt vrtnarja Janka Kolneca, ki ga je, ker je imel v rokah krvav nož, z motiko udaril po glavi, tako da se je Slaček nezavesten zgrudil na tla. Zdravil se je nekoliko dni v bolnici, sedaj pa je bil izročen sodišču zaradi težke telesne poškodbe.
•	Silna nevihta v Boki Kotorskl. > selu Kostanjcu v Boki Kotorsiki je v soboto div-. Jal silen ciklon, ki je trajal pol ure. Ciklon je uničil skoraj vse sadje zlasti m kosta-nie in masline, ki so edini vir '' ' Hkov teh siromašnih krajev.
Najboljše, najtrajnejše, zato 13	^ajcenejšel
*	Dražb« sv. Cirila b Meto4a J« dobila
izplačano volilo pok. gosp. Ign. 2a*gija trgovca v Ljubljani v zaesku 900 Din. Slava njegovemu spominu!	1496
*	Prijava za prejem raztfke v prejemkih od meseca oktobra 1923, de meseca maja 1924. Tiskovine se dobe y Učiteljski knjigarni, Frančiškanska ulica.	1497
*	Obledele obleke barva v razJičnth barvah ln plisira tovarna JOS. REICHL
lz Liubliane
n— Ljudski khio (Matica) predvaja le da-nes film »Raj blaznih«, prekrasno dramo o slepcu, ki Je zadobil vid, a izgubil svojo srečo. Najboljši igralci. Predstave ob 4. pol 8., in 9. uri.
u— Počitniška doba gre h koncu. Ljubljanske ulice polagoma zopet oživljajo; ne dajejo jim več »pečata« samo tujci, marveč naša, v mesto se vračajoča mladina. Kdo ima sedaj več skrbi kakor starti po eni strani, mladina seveda ž njimi, in na drugi strani naše dijaške gospodinje Pričeto se Je živahno botanje za dijaška stanovanja in Ljubljančani, zlasti oni okrog Mestnega do ma skoro že nervozno pričakujejo slavno-znanega dijaškega sejma, ko pride do veljave in cene vsak »špeh«.
u— Himen. V nedeljo se Je v Ljubljani poročil dr. Josip Bezlč, zdravnik v Zlarinu z gdč. mr. ph. Pavlo Pompe iz Ljubljane.
u— Novo električno uro so postavili na križišču Bleiweisove, Tržaške in Rimske ceste. Stoji ravno sredi križišča ln meri čas na vse strani.
u— Pri Javni boril dela v Ljubljani }e v času od 12, do 18. avgusta iskalo delo 531 moških in 224 žensk, skupaj 755 brezposelnih. Prostih mest je bilo 62 moških in 48 ženskih, skupaj 110. Posredovanj se Je izvršilo 58 moških in 44 ženskih, skupaj 102. Odpotovalo je 89 moških in 3 ženske, skupaj 92; odpadli pa so 3 moški ln 15 žensk, skupaj 18 brezposelnih.
u— O brezvestnem <flrkan]a nekaterih kolesarjev prejemamo iz občinstva vedno več pritožb. Evo, naslednji dopis: Kolesarska nadloga ne samo, da bi prenehala aH se ublažila, ampak narašča od dne do dne. Ker raznim divjakom ne zadostujejo olimpijske dirke ob 6. zvečer po cestah ln kri žiščih, so razširili svoj delokrog na tivolske nasade, na gozdna pota v Bellevue in spodnji Rožnik, kjer uganjajo nemoteno, kar se jim ljubi, in morebiti protestujoče pasante š- nahrulijo, psujejo in jim tudi prete z na silnostmi. (Kaj je res nemogoče, da bi kolesarje opremili, kakor je to bilo nekdaj uvedeno, s številkami?) Posebno priporočljiva je zvečer, ko se mrak stori, cesta na Rožnik, odnosno na strelišče, kjer v nepro-dirnih meglah, katere povzročajo ondi ogluš no treskajoči, s 40 km brzino vozeči se mo-tociklisti, ogrožajo kolesarski plemiči s svojim besnim dirom šetalce in ondotno prebivalstvo. Da vozi tam vse brez luči, je umevno. Treba je napraviti vsaj malo reda. j Ne toliko, kolikor bi ga zahtevalo moderno j stolno mesto, ampak samo toliko, kolikor ga | je najti v zadnji pruski vasici. Skrajno j ogrožena je varnost človeka tudi na cesti od Ljubljane proti Ježici, kjer nekateri kolesarji (in to večinoma mestni pobje) dirkajo po obeh hodnikih, dasi je za kolesarje • dovoljen samo desni. V nedeljo je tak brezvestne? na levem hodniku neusmiljeno podrl neko revico in nato pobegnil. Pravi čudež pa je, da ni sleherni dan smrtnih nesreč, ko je na tej cesti vedno mnogo sprehajalcev in otrok.
u_ Policijske prijave. Od ponedeljka na torek so bili prijavljeni policiji naslednji dogodki: 1 tatvina, 1 prestopek kaljenja nočnega miru, 2 prestopka prekoračenja policijske ure, 1 prestopek obrtnega reda, 1 pretep v javnem lokalu, 3 prestopki zglaše-valnih predpisov, 1 prijava glede ponovnih sleparij, 1 prestopek avtomobilskih predpisov in 7 prestopkov cestnega policijskega reda. Aretacije so bile izvršene 3 in sicer: 1 zaradi poskušene tatvine, 1 zaradi tajne prostitucije in 1 zaradi vlačugarstva.
u— Tatvina kolesa. Nedavno noč se Je splazil neznan tat na hodnik neke hiše na Turjaškem trgu in odpeljal tamkaj stanu-jočemu uradniku Maksu Jeanu 1700 Din vredno kolo znamke »Champijon«. Vse iz-sledovanje tatu je doslej ostalo brez uspeha u— Tatvine v mestu. Dvema vajencema je bila predvčerajšnjim v kopališču na Ljubljanici ukradena vsa obleka. Uzmovič je odnesel vse od čevljev do čepice, ki sta jo imela navdušena kopalca s seboj. Uzmovič ie oškodoval kopalca za okroglo 600 Din. Pred par dnevi je bilo ukradeno trem zidarskim delavcem, stanujočim na Rimski cesti št. 17., več raznih predmetov ter 1700 dinarjev gotovine. V noči na 19 t. m. je vlomil neznan zmikavt v stanovanje Ivana Š v Šiški ter mu ukradel za okroglih 6000 Din razne obleke.
t* Maribora
a— Razveljavljena zaplemba »Večernl-
ka«. Mariborski večemik »Jutra« je bil 1. avgusta zaplenjen zaradi nekega odstavka v uvodniku »Beograd-Zagreb«, ki je bil napisan povodom sestanka poslancev KDK v zagrebškem saboru. Okrožno sodišče je sedaj zaplembo razveljavilo.
a_ Mednarodni pevski koncert v Mariboru. Lani je mariborski pevski zbor pekov priredil v Gradcu svoj koncert, ki je Jako dfbro uspel. Ta koncert je bil važen Še posebno zaradi tega, ker so se pod okriljem delavske solidarnosti prvič pele Javno slovenske pesmi na nekdaj nedostopnih tleh. Graško pevsko društvo »Liedertafel der Backer« vrne sedaj Mariborčanom poset ter priredi 25. avgusta svoj koncert v uni-onskl dvorani. Na tem koncertu bodo sodelovali tudi mariborski delavski pevski zbori in železničarska godba.
a_ Vlomilci In drugI zločinci letos kaj pridno obiskujejo Dravsko dolino. Pri Sv. Lovrencu so bili pred meseci boji z večjo roparsko tolpo, v Rušah pa imajo že celo seriio. vlomov. Zadnja žrtev vlomilcev je čevljar Repolusk. kateremu so odnesli neznani zlikovci več parov novih čevljev, De-hvnica tega čevljarskega mojstra je sicer na samem nasproti kopališču, a se je tudi
grl tem vlomu videlo, da vlomilci dobro-poznajo krajevne razmere.
a— Stavba b železa In betona. Tvrdka. Doktor in drug bo po projektu nekega dunajskega arhitekta zgradila v »bližini koroškega kolodvora veliko dvonadstropno tovarniško poslopje, ki bo zgrajeno iz železa in betona. Zgradba velike tovarne Je poverjena ljubljanski stavbni družbi »Obnova«.
a— Samomor. Jostp Lapor nik Je le uresničil svojo grožnjo, da si bo vzel življenje.
Iz Maribora se je napotil v Brestrnico, kier se je za nekaj časa ustavil v neki gostilni, potem pa se je podal k Dravi, kjer je končal svoje življenje.
Iz Celja
e— Proračun mestne občine celjske za
upravno leto 1929., kakor ga je izdalo knjigovodstvo, je razgrnjen na celjskem mestnem magistratu ter je med navadnimi uradnimi urami v pogled. Eventualne pismene ugovore Je treba vložiti pri istem uradu do 31. t m
e— Prvi Javni nastop novoustanovljenega sokolskega društva v Št Petri/ v Savinjski dciini bo v nedeljo 9. septembra ob 15 uri na vrtu g. Cvenkla pri kolodvoru. Po izvrše nem programu bo narodna veselica.
e_ Čebelarska podružnica v Ceziju bo priredila za vse čebelarje in one, ki za čebelarstvo zanimajo, poučno preda^v^anje pri čebelnjaku g. Kodele na Ostrožnenj J>n Celju v nedeljo 26. t. m. ob 15. uri. Ob bem vremenu bo predavanje ob isti uri-v nedeljo 2. septembra.
e— Prodaja starih nagrobnih spomenikov na celjskem mestnem pokopališču se bo vršila v torek 28. t. m. Kupnina se mora plačati takoj.
e— Na progi pri Laškem smrtno ponesrečeni mladenič je 16 do 17 let stari Josip Leben, doma iz Deber pri Sv. Florjanu v laškem okraju. Služil je za pastirja. Fant je bil zelo slabo oblečen in slabo hranjen. Mati zapuščene sirote je v službi nekje v Hrastniku. Značilno je, da se doslej še ni nihče oglasil v Celju. Na nesreči ne zadene nikogar nikaka krivda.
e— Z avtomobilom Je zavozil na hodnik in pokvaril solnčno streho pri trgovini Ko-nig šofer Jakob Pohlin. Napravil je pri strehi za 3000 Din škode. Neki mimoidoči pasantinji je pri nezgodi padel na glavo železen drog in jo tako poškodoval, da je morala iskati pomoči v javni bolnici.
e— Pozabljivi Valentin. Na stražnico v Celju je prišel v nedeljo zvečer mesarski pomočnik Valentin K., ki se ga je v gostilni tako nasrkal, da je popolnoma pozabil, kaj je delal pred eno uro. V zelo vinjenem stanju je javil, da mu ie nekdo v gostilni Ber-- ger ukradel kolo. Ker je policijski nadzornik dvomil o istinitosti Valentinove navedbe, je začel Valentin kričati in zmerjati policijo. Ko so pozneje poizvedovali v dotični gostilni. se je izkazalo, da je Valentin sam odpeljal kolo domov, a je pozneje to pozabil. Če bo tudi policija pozabila žaljivke, ne vemo.
e— Podružnica borze dela v Celju razglaša v svojem izložbenem oknu več prostih službenih mest. Opozarjamo delavstvo rn one, ki iščejo dela, da se obrnejo na omenjeno podružnico, kjer dobe vsa potrebna navodila.
h Tržiča
s— Smrtna kosa. V Pristavi pri Tržiču je umrl splošno spoštovani Josip Legat, krojač, posestnik in gostilničar. Bolehal je le malo časa, pred tremi tedni je bil še zdrav. Zavratna bolezen mu je pretrgala prezgodaj nit življenja in ga ugrabila iz naših vrst. Bil je napreden mož, delaven in priden kot mravlja. Deloval je v občin« skem odboru križkem m v svojih strokov« nih organizacijah z vso vnemo in uvidev* nostjo. Naj v miru počiva!
o— Kofce se letos vesele velikega obi« ska gostov. Spominska knjiga izkazuje od novega leta do danes malo manj kot 1800 obiskovalcev. Stalnih gostov je vedno pre« cej. Ob otvoritvi in blagoslovitvi kapeli« ce se več ko 800 gostov ni vpisalo v spominsko knjigo, pa tudi tako se mnogoka* teri ne vpišejo. Po zanesljivih cenitvah je bilo letos na Kofcah nič manj kot 3000 ljudi iz vseh krajev naše širne domovine. Vsakdo je odnesel najlepše vtise. Pri tej priliki bi radi sprožili pravopisno vpraša« nje o pravilni pisavi planine Kofce. Na« rod izgovarja tu to besedo od nekdaj Kof« ce, pisarji in pismouki jo pišejo Kovce. Nekateri izvajajo besedo od besede klop« ce. drugi se nagibljejo k množinski obliki besede golica, češ, to je kraj iz več bolj ali manj obsežnih golih trat, torej golic in narod ia je preje gotovo izgovarjal to «govce», nemški kartografi pa da so to Ie« po slovensko besedo zapisali «Kovce», ka« kor je natiskano na specijalkah. No, in se« daj bi pa Tržičani res radi slišali mnenje slovenskih pravopiscev, da bi potem dobi« ia prelepa pl;»ina «Kofce-» svoje pravo ime.
č— Odlikovanje tržiškega mizarja. Trži« ški tovarnar umetnega pohištva g. Alfred Aman je poverjen z izvedbo finega pohi« štva za novo ravnateljsko vilo kranjske tkalnice «Jugočeška», za katere je napra* vil deloma načrte sloviti arhitekt dr. Ab« solom iz Prage. Cena pohištvu se giblje naravnost v bajnih višinah. Da je dobil tako delo g. Aman, je gotovo veliko odi i« kovanje njegovih mizarskih zmožnosti, ča vpostevamo, da se je vršila licitacija, ka« tere se je udeležilo veliko število mizarjev.
č— Skupina gojencev ruskega kadetske* ga zbora iz Bele Crkve je v soboto obiska« la tržiška podjetja. Pod vodstvom svojih profesorjev si je ogledala predilnico in tkalnico in druge tržiške industrijske na« prave. Prenočevala j v Sokolnici, kjer je »Tžiški Sokol rad sprejel pod svojo gosto« ljubno streho slovanske brate. Hranili so se kot gostje Marijansko*donskega institu* ta. ki je tu na počitnicah. Zvečer so pri« redili v telovadnici malo plesno zabavo, kjer so z vso bravuro plesali ruske narod« ne plese. V nedeljo so se odpeljali zopet domov. Tržič je napravil nanje kar naj« lep§i vtis. Gojenci pa so s svojim lepim nastopom in prijetnimi stejnokroji in di* sciplino očarali tržiško prebivalstvo, ki jih ie radostno pozdravljalo. Želimo, da se še oglasi io! Marijansko*doncki institut zapu« sti Tržič v ponedeljek 27. avgifsta. Zopet se bodo gojenke 'od Tržiča prav težko lo« čile, saj jhn je tu vSeč, kakor menda ni* kjer drugje.
Iz Trbovelj
t— Dela na novi meščanski Soli ie niso dav»;fcna, zaradi česar se bo morai pri« čet tk šolskega leta preložiti za kakih 14
df/i. Naknadno vpisovanje se bo vršilo dne 3 i. t. m. od 9. do 12. ure. Ponavljalni iz« piti pa bodo 27. t m. ob 8. uri Morebitni prjvatai izpiti bodo v dneh 29. in 30. svgu« sta. Vpisovalo in izpraševalo se bo v starih prostorih osnovne šole.
t— Izjava. Potrjujem, da g. Vinko Pav« lin, trgovec v Trbovljah, ni v nobeni zvezi z dopisom iz trgovskih krogov v zadevi ne» deljskega počitka v trgovinah. — R. P.
t— Po ukazu sanitetne komisije je na« ročilo županstvo vsem mesarjem, da mora« jo iz higijenskih ozirov uporabljati za za* •vijanje mesa in mesnatih jedi samo čist in bel papir. Sanitetna oblast je ugotovila, da uporabljajo mesarji v te svrhe navadno kar časopisni papir. Po istem nalogu je iz« dalo županstvo na vse branjevke, ki pro« dajajo razne jestvine na stojnicah, okrož* nico, s katero se jim naroča da morajo imeti jestvine pokrite s tančico (organtin). Županstvo je razglasilo javno, da bo stro« go postopalo proti vsem onim, ki bi odla* gali v potok kakršnekli odpadke ali ne» snago. Te odredbe so v sanitarnem pogle* du največjega pomena, česar bi se moralo zavedati tudi vse prebivalstvo. Županstvo pusti snažiti strugo potoka. Odstranjena bo vsa nesnaga in tudi vse kamenje, ki ovira gladek odtok vode.
Iz Ptuja
j— Pletarska zadruga v Ptuju, ki je do« slej obstojala tako rekoč le na papirju, se na novo snuje. Pristopilo je že precejšnje Število članov. Priključila se ji naj bi še državna pietarska šola, ki jo nameravajo otvoritL Ker je pletarstvo v splošnem pri nas zelo malo razvito, zlasti moderno ple« tarstvo, se pocjfet j j ni treba bati konku« renče ter mu je pod veščim in previdnim strokovnim vodstvom uspeh zagotovljen. Imamo za vrbo tako lepe lege po naših do« linicah ob Studenčnici, kakor jih daleč ni. Dokazal je to najlepše s svojim majh* nih nasadom g. Zupane, kateremu donaša nasacj pri malenkostnih režijskih stroških lepe letne dohodke.
j— Društvo jugosl, akademikov v Ptuju. V soboto ob 8. zvečer se bo vršilo preda* Vanje v Narodnem domu. Predava učitelj 'g. Dušan Sestan o «2ivljenju v Parizu®. Vabljeni prijatelji društva. — Odbor
j— Smrtna kosa. Sušica je zopet zahte« vala mlado žrtev, Otona Pavlica, starega 28 let. Šele pred letom je podlegel isti bo* lezni njegov oče, poznan brivec in hrvat« ski narodnjak; takrat že je bil sin Oton prikovan na posteljo. Blag mu spomini
j— Orlovska slavnost v P*uju je kljub vsemu pompu, kriku in viku, reklamah po cerkvah in ranemu zvonkljanju v minorit« skem stolpu izpadla zelo klaverno. Obisk je bil zelo majhen in je menda največ do« bička še odnesla gostilna župana Brenčiča. Lepše je bilo pri Sv Roku pri Ptuju, kjer se proščenje me.ida edino daleč na okrog še vrši po starih običajih. Možnarji po* kajo že od rane zore pa do poznega popol« dne, godci igrajo vesele poskočnice in mar* sikateri parček se zasuče kar na trati, do* čim starejši posede tudi raztreseno po }i* vadi okrog cerkvice sv. Roka ter pri kap« ljici vina vodijo nomenke o letini in dru» gem. Ugotovili so pri teh pomenkih, da se nam uprav letos obeta ena najbogatejših vinskih trgatev z izborno kapljo, če nas nebo obvaruje ujme še te tedne do trgat« ve. Haložan in Sloven jegoričan hodita z veseljem, vendar še vedno v skrbeh, gledat bogato obloženi *r~ po vinogradih. Vse že« Ii, da bi narava izpolnila ubogemu vino« gradniku njegove nade.
j— Vinotoč na gornjem gradu je dne 18. t. m. prenehal, ker mu je poteklo 3meseč» no točilno dovoljenje. Iztočilo se je nad 100 polovnjakov pristnih vin, saj se je tu« di marsikateri tujec senčil v krasnem vrtu z lepim razgledom kako urico pri domači kapljici.
Iz Laškega
I— Vodovod. V četrtek se je vršila seja vodovodnega odseka pod predsedstvom g. svetnika dr. Pernata. Pri seji se je defi« ritivno določilo število javnih izlivov in hidrantov. Prvih bo 5, drugih pa 11. Nada« 1 je se je razpravljalo o vprašanju, ali se dovoli prebivalcem vasi Ogeče, Šmarjeta in event. Sevce priključitev k vodovodu. Storil se je sklep, da se priklopitev načel« no dovoli, vendar se mora občina Sv. Kri« štof pravnoveljavno obvezati, da prispeva do konca L 1929. k gradbenim stroškom 90.000 Din, kolikor je stal rezervoar nad Ogečami, zgrajen samo v namen, da dobijo te vasi vodo. Brez tega pogoja se vsem trem vasem dovoli po en hidrant in se napravi v Ogečah javno korito. Od uvi« devnosti gerentskega sosveta občine Sv. Krištof zavisi sedaj, 5e dobijo te lepe trj vasi zdravo in dobro pitno vodo.
Šport
še neka) nedeljskih nogometnih tekem Praga: Sparta : Meteor VIII. 6 : 2 (2 : 2). Viktorija Žižkov : SK Kladno 3 : 0 (1 : 0), DFC : Čechie Smichov 8 : 2 (2 : 1). Brno: Cricketer (Dunaj) : Zidenice 4 : 4 (3 : 2). Segedin: Bastya : SK Bratislava 3 : 1 (1:1) Canal la Manche zopet preplavan. Go« spodična Hawkes je v soboto startala pri rtu Grisnez ter je v 19 urah 16 minutah preplavala Rokavski preliv. Vodo je zapu* stila pri Kingsdownu.
Zopet dva svetovna lahkoatletska re* korda. V Berlinu se je v soboto in nedeljo vršil mednarodni lahkoatletski miting, na katerem sta bila postavljena dva nova sve* tovna rekorda, od katerih eden najbrže ne bo priznan. Hirschfeld je v metu krogle dosegel 15.875, torej za pol cm več kot Američan Kuck v Amsterdamu. Ker pa s® morajo svetovni rekordi izboljšati za cele centimetre, ta rekord ne bo priznan. Pač pa bo rezultat gdč. Hargus iz Liibecka v metu kopja z 38 in 39 m sprejet v listo svetovnih rekordov.
SK Ilirija (nogometna sekcija). Danes v sredo ob 18. uri trening juniorjev in re* zerve. Tf»čnol Načelnik.
Nogomet v Hrastniku. SK Trbovlje : SK Edinost 4 : 2 (1 r 0). Rezultat ne od« govarja feri. Domačin? so predvedli mno.-go IflpSn igro nego Trboveljčani. Sodnik je sodi! slabo, in sicer bolj v korist Trbo* veljčanov.
SK Ilirija (ženska sekcija). Danes ob 18. uri sestanek sekcije na igrišču, obve»
zen za naslednje članice: Doberlet, Kezele, Mirtič, Godler I in II, Bernik, Brodar in Tratnik. Ob 18.45 sestanek za članice Jer« mol, Schiffrer I in U, Privšek. Ob 19. pa se vrši sestanek za vse ostale članice Pro« sim točno in polnoštevilno. Istočasno je prinesti na igrišče vso opremo, ki so jo imele igralke na turneji. — Načelnik sek« cije.
Motociklistom Ilirije! Vodstvo moto« sekcije je sklenilo, du se udeleži motokole« sarska Ilirija v nedeljo 26. t. m. s skupnim izletom motornih dirk v Zagrebu, priredi* tev I. hrv. motokluba. Odhod ob 6. uri iz*
f>red kavarne Evropa Vsi oni, ki se ude« eže izleta, se prosijo, da se prijavijo vsaj do sobote opoldne v trgovini Goreč.
Izlet v Celovec in na Vrb*ko jezero priredi klub 2. septembra ia vabi va« čl a«
ne, d se udeleže izleta Zadnji temin za ob ezno prijavo je v soboto, 25. t. m., ker se mora javiti carinskim oblastem točen seznam vozačev in motociklistov. Pričaku« jemo, da se odzove čim večje število ude« ležencev; triptiki niso potrebni in bo pre» hod preko meje prijavljenim prosti — Mo» tokolesarska Ilirija.
ASK Primorje. Lahkoatleti danes 22. t. m. in jutri 23. redni trening vseh atle« tov. — Radi pohoda v Celovec udeležba obvezna — Akademiki ln srednješolci se pozivajo na vpis v lahkoatletsko sekcija Redni treningi bodo začeli v tekočem ted* nu. — Načelnik. ,
in posojilo
Gospodarstvo
Načo firvaimA finanrA I ekonomičnejSem izkoriščanju. Zato Je po-lldac UI £aViic liuautc | v?em upravičeno, da posveča <Jubilejna
kmetijska razstava*, ki jo priredi letos naša Kmetijska družba povodom svoje lOOletnice v Času od 1. do 10. septembra poseben od-ielek planšarstvu, ki bo v zvezi s travni-štvom nazorno prikazoval v slikah in črte-žih moderne gospodarske naprave na plaai-nah, kakor n. pr. hleve, koče. sirarne, za-etje studencev, napajalnike, razredba planov itd. Na veliki stenski karti bodo razvidne vse slovenske planine kakor tudi kompleksi gozdov, po katerih imajo gorenjski kmetje svoje stare pašne pravice. Želeti je, da si na razstavi ogledajo podrobno ta oddelek posebno naši kmetovalci iz Gorenjske in planinske Štajerske, ki bodo našli hrezdvomno nove pobude za umno planšar-stvo.
= Odkupne pošiljke v prometn t Nemčijo.
Ministrstvo je z odlokom št. 26.663 z dne 14. julija t. 1. dovolilo, da smejo pošiljatelji odkupnih pošiljk v prometu z Nemčijo priložiti priporočenim pošiljkam, ozir. sprera-nicam odkupne nakaznice. Potemtakem ime-c pošiljatelji iz Nemčije prilagati takim pošiljkam naše nakaznice za notranjo poštno službo, na katerih sami napišejo vse podatke, razen odkupnega zneska. Naši pošiljatelji odkupnih pošiljk za Nemčijo smejo prav t?ko priložiti svoiim pošiljkam nemške odkupne nakaznice, tako zvane cZahlkarten*. ki jih razen odkupnega zneska izpolnijo ■*ami.
= Perutninarska rasstava. Na letošnji ■utilejni kmetijski razstavi Kmetijske družbe v času od 1. do 10. septembra se bo priredila v zvezi z živinorejsko razstavo stalna perutninarska razstava. Ta razstava ima namen pokazati, kakšne pasme gojimo v Sloveniji ter vspodbuditi naše gospodinje in gospodarje k napredku v tej važni panogi. Na razstavo se bo pripustila vsa domača in tuja perutnina: kokoši, race, purani in gosti, golobi itd. in sicer od vsake pasme po tri živali, t. j. 1 samec In 2 samici. Stroške za prevoz in prehrano živali za časa razstave itd. nosi Kmetijska družba. Družba bo tudi poskrbela za primeren znesek za premije, ki se bedo porazdelile za najlepše živali. Tudi kletke za razstavo se dobe pri družbi, kakor vsa druga zadevna navodila. Priglasilo se je doslej precejšnje število reicev, vendar je še nekaj prostora in kletk na razpolago. Kdor poseduje res lepe živali in jih hoče razstaviti, na) se priglasi pri Kmetijski družbi (pismeno ali ustmeno) vsaj do 28- t. m.
= Preokret na newjorškem denarnem trgu. Nedavno smo poročali, da se je na
rjpwyorškem denarnem trgu pojavila huda napetost, ki je imela za posledico ponovno zvišanje diskonta ameriških federalnih rezervnih bank. Pretekli teden pa se je nenadoma pojavila večja likvidnost ter je >bre-«tna mera za dnevni denar padla od 8 na 4y2%. Vzroki te likvidnosti zaenkrat niso povsem jasni, zlasti ker so kreditne potrebe v jeseni večje. Če bo ta likvidnost dalje časa trajala, kar pa se danes še ne da oredvideti, tedaj bi to imelo tudi ugodne nosledice na evropskih denarnih tržiščih.
= Tudi Nemčija je sklenila trgovinsko po-todbo s nankingško vlado. Nedavna sklenitev trgovinske pogodbe med ameriškimi Ze-linjenimi državami in Kitajsko, odnosno nankinpško vlado je vzbudila splošno pozornost, ker je s to trgovinsko pogodbo na podlagi klavzule o največjih ugodnostih dobila Amerika v trgovini s Kitajsko prednost pred ostalimi državami. Kakor poročajo sedaj iz Berlina, je bila te dni sklenjena in podpisana pogodba tudi med Nemčijo in Kitajsko, tako da bo poleg Zedinjenih držav tudi Nemčija v bodoče deležna pri uvozu v Kitajsko največjih usodnosti.
= Dobave. 4. septembra se bp vršila na prostoru ladjedelnice v Krabevici jfertaloa licitacija glede oddaje ladjedelnice v Kraljeviči. Predmetni oglasi z natan?n»všimi podatki so na vpogled v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani.
Okrožnica, ki so jo nedavno dobili davč« ni uradi glede iztirjavanja davkov, je po* novno obrnila pozornost javnosti na stanje naših državnih financ. Ni dvoma, da je no* vi finančni minister dr. Subotič, (drugače odvetnik) prevzel le prazne državne bia* gajne. Mnogo se komentira dejstvo, da bi v današnjem, za državne finance tako kri* tičnem trenotku, ko so vsa upanja glede državnega posojila padla v vodo, potrebo* vali na čelu finančnega ministrstva naj« manj finančni ženij, ki bi vse zavoženo go* spodarstvo zopet spravil v red. Novi fi* nančni minister aa..i dosedaj še ni dal ni* kakih pojasnil o vprašanju, kako hoče iz* vesti sanacijo trenotno težkega finančnega položaja.
Nedavno smo poročali, da so se državni dohodki od posrednih in neposrednih dav* kov napram lani znatno dvignili. Navzlic temu pa finančni minister nima denarja temveč skuša, kakor se zatrjuje, na različ* ne načine priti do kakega posojila. Vzrok težkega finančnega položaja torej ne leži na strani dohodkov; temveč na strani iz* datkov. Proračun za 1. 1928*29 je vsekakor prevelik, krediti pa se na podlagi tega poračuna otvarjajo brez ozira na možnost financiranja.
Generalna direkcija državnega računo* vodstva od 23. junija ni objavila nikakega izkaza o skupnih mesečnih državnih do* hodkih in izdatkih. Vzrok ne bo težko naj* ti, če pomislimo, da so bili skupni državni izdatki v prvih 1' mesecih preteklega pro računskega leta, torei v razdobju od 1. aprila 1927. do 28. februarja 1928. za 417.9 milijona Din večji kakor skupni državni izdatki. Sedaj pa je bil, kakor poročajo beograjski listi, pravkar sestavljen izka2 državnih dohodkov in izdatkov za prvi mesec novega proračunskega leta (za april) ki pa ne pove nič, kajti tu so upoštevani le izdatki in dohodki na račun novega pro« računskega leta, niso pa upoštevani izdat« ki in dohodki tega meseca na račun pre* teklega proračunskega leta, ki skupno z izdatki in dohodki na račun tekočega pro» računskega leta dajo šele pravo sliko o dr« žavnih financah v tem mesecu. Seveda je izkazani suficit od 166 milijonov le račun* ski, ki se bo spremenil v deficit čira bo objavljen drugi izkaz glede izdatkov in dohodkov na račun preteklega proračunske« ga leta. Izkaz za marc, ki bi nam omogočil, da si sestavimo sliko o državnih financah v vsem preteklem proračunskem letu, pa še ni bil objavljen.
Vsi ti znaki kažejo, da je stanje naših d žavnih financ v resnici zelo težko. Ka« kor smo omenili skuša vlada najti rešitev iz te situacije v začasnem posojilu Zatr» juje se, da skuša vlada preko neke zagreb« ške velebanke, ki ima močno zaledje v velikih inozemskih institutih, priti do posojila v višini 3 milijard Din, od katerih b: se ji moralo takoj izplačati najmanj 500 milijonov Din. Pooblaščeni predstavnik te zagrebške velebanke je na ponovno vpra sanje vlade baje že odpotoval v Beograd V stiski je vlada pričela tudi ponovno pro* učevati svoječasio ponudbo švedskega vži* galičnega trusta glede posojila v višini 30 milijonov dolarjev. Pogoji tega posojila bi bili navidezno ugodni, vendar pa so v res* niči zelo težki, ker Jt vprašanje posojila vezano z izročitvijo vžigaličnega monopo* la švedskemu trustu.
= PlanŠarstvo ▼ Sloveniji je velikega gospodarskega pomena za alpski del Slovenije, t. j. za našo divno gorenjsko stran in Savinjsko dolino ter nekdaj koroški kos zem lje. Ker v Alpah doline ne nudijo kmelu dovolj poljedelske in travniške zemlie z? njegovo gospodarsko panogo živinorejo, je moral že od nekdaj kmet - gorjanec pritegniti v izkoriščanje tudi manj produktivno zemljo, namreč pašnike in obširne višje in deloma zelo visoko ležeče planine. Povprečno skozi tri mesece na leto preživljajo planine alpskemu kmetu njegovo živino in mu omogočajo tako njegov gospodarski obstoj. Naše planšarstvo je v primeri z drugimi naprednejšimi alpskimi deželami še precej zaostalo. Vendar se je ze zlasti po vojni začelo pod inicijativnim vplivom cAgrarnih operacij* živahno delovanje za zboljšanje planin in povzdigo našega planšarstva. V Slo veniji imamo preko 300 po večini skupnih (srenjskih) planin s približno površino 54 tisoč ha Od teh je dosedaj statistično obdelanih 189. Na njih se je v poMju 1. 1927 preredilo skupno preko 10.500 glav norma) ne živine, kar znači preko 100.000 motr stotov prihranka na krmi (senu). Ze v teb šlevilkah se zrcali velik gospodarski pomen planinske paše in potreba po njenem čim
Borze
21. avgusta.
Na ljubljanski borzi je bil danes devizni promet slab. Večji je bil le v devizah na Curih in Prago. Potrebo v devizah na New-york in Trst ter deloma v devizi na Pariz je krila privatna ponudba, ostalo potrebo pa Narodna banka. Tečaji devijt so ostali v glavnem nespremenjeni.
Na zaerebški borzi so se danes državni papirji znatno dvignili. Pri živahnejšem prometu se je promptna Vojna škoda trgovala po 432.5 — 433 (včeraj ie notirala 425—426), za december pa po 448. Tudi investicijsko
bremensko *3*>f»oč*lo
Meteorološki ravod v Ljubljani 21. avgusta 192R.	Vlš'na barometra 308.8 m
Krai	Cat,	Barom	b c. E u u.	I* v " rč
opazovanje				
Ljubljana		t il-t	1	/4
Maribor . . •		7 nO ,1	18	
Zagreb . . •	8.	60-7	21 i	84
Beograd . .		6 9	V	3
Dubrovnik		61	23	nh
SpH» ... •	7.	7)1 0	25	/7
Ssratevo . . •				
Skoplja . . ■				
vnet vetra in brzme
' metrih
mirno
'ninio SSE 2
iiirno
\V 2 mirno
■G S ii
«s
3
C 0 o
Padavine
Vi. -a
» «UB 4» 1 wt
Solnce vzhaja ob 5.7, zahaja ob 18.58, luna vzhaja ob 11.19, zahaja ob 21.38. \*ivišia 'en ->er«fur§ danes v Liuhliam 29.0 C, najnižja 15.0 C.
Dunajska vremenska napoved sa *redo: ^iiiemenljivo, večinoma oblačno. Mestoma del,
posebno v južnih Alpah.
Triaška vremenska napoved sa sredo: Lffcki vetrovi z raznih strani. Nebo spremenljivo, pozneje oblačno in dež. Temperatura od 26 do 28 stopinj. Morje mirno,

ceni lepo perilo in skrbi, da bo dolgo irajno in se vedno bleščalo od snage. Ona radi tega rabi le
se je znatneje okrepilo ter se je trgovalo po 87Ji in 88 (včeraj 87), ob zaključku borznega sestanka pa je zopet popustilo na 87 do 87.25. Med bančnimi vrednotami je Prašte-diona popustila na 935 (zaključek), v ostalem pa so bili zaključki v Narodni banki po 6700. v Jugobanki po 88.5 in v Obrtai po 38. Zanimanje za nekatere industrijske vrednote je bilo precej živahno. Tako je bilo večje povpraševanje po Trboveljski, ki se je znatneje okrepila ter trgovala po 480, pozneje pa po 490 in 495. Tudi Drava se je v zvezi s pogajanji med našo državo in švedskim vfigaličnim trustom ponovno dvignila na 435 — 470 brez zaključka, Dubrovačka pa se je okrepila na 470 — 500. Dalje so bili zaključki v Gutmannu po 200 in v Vevčah po 108. Slavonija, katere tečaj je v zadnjem času znatneje popustil, ie bila danes zaključena po 8. Med ostalimi papirji se ie tudi Se če rana Osijek okrepila na 480 —500 brez zaključka.
Devize in valute.
Ljubljana. Amsterdam 0—22.8225. Berlin 13.548 — 13.578 (18.5f>3>. Bruselj 0—7.9184. Budimpešta 0 — 9.246, Curih 1094.1—1097 1 a095.6), Dunaj 8.0074 - 8.0374 (8.0224). London 275.84 — 27664 (276.24), Newvirk 56.813—57.013 (56.913). Pari* 221.52—223.52 (222.52), Praga 168.27 — 169-07 (168.67). Trst 296.6 — 298.6 (297.6).
Zagreb. Amsterdam 22.7925 — 22-8S25. Barcelona 9.42 — 9.46. Dunaj 8.0074—8.0374, Berlin 13.548 — 13.578. Budimpešta 9.9096 do 9.9396. Milan 296.53 — 298.53. London 275.84 — 276.64. Newyork 56 81—57.01. Praga 168.27 - 169/»7, Curih 1094.1 - 1097.1: dolar 56.45 — 56.65.
Trst. Beograd 33.50 — 33.80 Dunaj 266.75 do 272.75, Praga 56.525 — 56.825, Pariz 74 6 do 749. London 92.71 — 92.91. Newvork 19.06 — 19.12. Curih 367.25 — 369.25; dinarji 33.50 - 34.
Dunaj. Beosrad 12.4175 — 12.4875. Re-lin 168.72 - 169.22, London 34.3S5 — 34.485. Milan 37.05—37.15. Neuvork 708.25—710.75, Pariz 27.675-27.775. Praga 20.9825-21.0625. Curih 136.33 — 136.85; dinarji 12.395 do 12.455.
Curih. Beograd 9.12875, Berlin 123.75, Pariz 20.30. Newyork 519.325. London 25.2075. Milan 27.165, Praga 15.39. Budimpešta 90.555 Bukarešta 3.18, Sofija 3.75, Varšava 58.2, Dunaj 73.2.
Devira Beograd »a ostalih borzah; v Pra-ei 59.07, v Berlinu 7.373.
Efekti.
Ljnhljana. Celjska 158 — 0. Ljubljanska kreditna 128 — 0, Kreditni zavod 170—175, Trbovlje 475—0, Vevče 105—0. Ruše 265 dO 285. Stavbna 56 — 0, Sešir 105 — 0.
Zagreb. Državne vrednote: Voina škoda 431.5 — 432.5, kasa 431.5 — 432.5, za september 435 — 436. za december 447 — 448.5, investicijsko 87 — 87.28. agrarne 53 — 55; banlne vrednote: Poljo, stara emis. 17.5—0, nova emisija 0 — 17, Hipo 58.5 — 59, Kreditna 85 — 0. Jutro 88 — 88.5. Ljubljanska kreditna 126 — 130. Narodna 6650 — 07M. Praštediona 935 — 937.5. Srpska 147 — 149. Obrtna 38 — 39: industrijske vrednote: Narodna šunjska 20 — 25, Gutmann 200 do 202.5, Slaveks 105 — 105, Slavonija 7 — 8,
Drava 437 — 470, Šečerana Osijek 480 do 500, Tvornica vagonov 0 — 95. Union Osijek 240 — 0, Vevče 105 — 110, Dubrovačka 470 do 500, Trbovlje 492.5 — 497.5.
Beograd. Vojna škoda 427 — 428, investicijsko 86.5 — 87. agrarne 52.5 — 54.
Blagovna tržišča
Ljubljanska blagovna borza (21. t. m.) Les: Tendenca čvrsta. Zaključenih je bilo 13 vagonov, in sicer 10 vagonov mešanih drv (bukev, hrast, gaber, brst), fco vagon meja po 20. 1 vagon bukovih naravnih plohov, 38 mm. od 2 m naprej, od 14 cm širine naprej, I., II., III., fco vagon meja po 640; 1 vagon remeljnov. 68/68. 4 m, monte, fco vagon naklad, postaja po 535 in 1 vagon bukovih plohov, neobrobljenih, 70, 80, 10!) mm. monte, od 2 m naprej, fco vagon meja po 530. Deželni pridelki: Tendenca nespremenjena. Zaključen 1 vagon turščice. Nudi se p š e n i c a (79/80 kg. slovenska postaja, navadna tarifa, plač. 30 dni): baška, promptna po 290 — 295, za avgust po 297.5 — 300, za september po 302.5 do 307-5; oves: baški ali slavonski, za avgust po 265 — 270; ajda: zdrava, rešeLina, PTomptna, plač. 30 dni po 300 — 305; t u r-ščica: baška, slov. postaja, navadna tarifa, plač. 30 dni po 350 — 352.5; moka: «0g% iz nove pšenice, za avgu«t po 455 — 465.
Novosadska blagovna borza (21. t ra.) Tendenca mirna. Cene pšenici so za malenkost popustile. Promet: 41 vagonov pšenice, 1 vagon ovsa. 27 vagonov turščice, 9 vagonov moke in 6 vagon, otrobov Pšenica: baška, 79/80 kg 242.5 — 24o; baška ootij-ska 245 — 247.5: banaška 235 — 237.5; sremska 237.5 — 240. Oves: baški, srem-sk iin slavonski 215—220. Turščica: baška in sremska 303 — 306; banaška 300 do 305. Moka: baška in *(U>gt, 37O—3S0; «2-> 350 — 360: <5> 330 — 340; «6» 295 do 305; *7-> 255 — 265. Otrobi: baški in sremski v novih jutastih vrečah 180 — 185.
Dunajska borza za kmetijske proizvede (20. t. m.) Pod vtisom mirnejših ameriških notaoij je bila tendenca na dunajskem tržišču rezervirana. Promet se je gibal v 5. >j-ežjih meiah. Za pšenico je malo zanimanja ter so cene za domačo pšenico nekoliko popustile. Tepden.-a v rži je zaradi slabe ponudbe nekoliko stabilnejša. Tudi v turščici se tendenca ni spremenila ter je podonavsko blago še vedno Dekoliko dražje kakor argentinsko. Uradno notirajo vključno prometni davek in carina: pšenica: domiča 38.5 — 39.5, madžarska potijska 41.5—12.5, jugoslovenska 39.5 — 40 rž: marchfeldska 38.75 — 39, madžarska 38 — 38.25: t u r-ščica: podonavska 37.25 — 37-75, argentinska 37 — 37.5; oves: domači 37.25 do 37.75, madžarski 35.5 — 36.5.
Dunajski goveji sejem (20. t m.) Dogon 3770 komadov, od tega 897 iz Jugoslavije, 1406 iz Romunije in 795 iz Madžarske. Fri mirnem prometu se je prvovrstno blago pocenilo za 5 grošev, ostalo pa za 10 grošev. Za kg žive teže notirajo: voli I. 1.50 — 2.70 (izjemno 1.75 — 1.95), II. 1.15 — 1.45, III. 0.85 - 1.10, biki 1 - 1.35, krave 0.75 — 1.30 in slaba Živina 0.60 — 0.80.
Iz življenja in
Nov stanovanjski sistem - brez kuhinje
Na več sto hiš in več tisoč stanovalcev ena sama kuhinja. — Mesto nje pride y hišo telefon, topla in mrzla voda in prvovrstni komfort. — Amerikanizacija Evrope v Berlinu«
sveta
V najnepasrednejši okolici Berlina bo kmahi zrasla iz tal velika stanovanjska kolonija, ki bo zgrajena na principu ekonomske mehanike življenja. Načrt predvideva zgraditev več sto hiš, v katerih bo prostora za nekaj tisoč prebivalcev. Vsi stanovalci pa bodo imeli na razpolago
eno samo kuhinjo.
Za naše pojme je to seveda nenavadna stvar, ampak velemesto prenese ta eksperiment in ni izključeno, da mu ta primer postane vzor za splošno prakso v bodočnosti. Ena sama kuhinja namreč ne pomeni istočasno ene same jedilnice, ampak samo skupno centralo za preskrbo z živili in jedrni. Hrana bi se namreč za vse koloniste samo kuhala potem Pa nosila k vsaki stranki
posebej! na dom.
A tudi to še ne prinaša šablonske hrane za vse stanovalce v hiši. Nasprotno — hrana bo močno individualna in vsakdo bo dobil jed po lastni želji in okusu.
Naselbina bo imela poleg skupne kuhinje tudi druge skupne prostore: kavarno, športna igrišča in bazen za plavanje, poleti. Za zimski čas ta potreba itak odpade, a tudi v poletni vročini bo vsakemu kolonistu dana
prilika, da si privošči vodo v lastnem domu; zakaj vsako stanovanje bo imelo
svojo kopalnico
uredbo, ki se v naših krajih cek> ▼ novih zgradbah ne najde povsod. Kopal-,nicp bodo dobivale hladno in toplo vodo iz skupnih cistern, ki bodo ob vsakem času polne. Poleg kopalnice bo imelo vsako stanovanje lasten teleion,
predsobe pa bodo tako velike, da bodo v slučaju potrebe lahko nadomeščale eno sobo.
Tip tega stanovanjskega sistema ima v jedru na sebi nekaj kolektivistične-ga, kar popolnoma odgovairja duhu našega časa. Predpogoj znosnemu življenju v takih stanovanjih m hišah pa je vsekakor
enotnost vseh kolonistov.
Na enotnosti je zgrajeno načelo novega stanovanjskega sistema, ki se bo obnesel samo tedaj, če se mu bodo vsi stanovalci v naselbini pokorili.
Z načrtom te zgradbe se je Nemčija uvrstila v mrežni sistem moderne Amerike. Skušala bo uveljaviti pravila, po katerih se živi onkraj Oceana, in če se bo zamisel obnesla ni dvoma, da bodo sledile njenemu zgledu tudi druge evropske države.
Kako staro je človeštvo?
Človeški rod živi že milijon let ali vsaj pol milijona let
Na to vprašanje so odgovarjali do danes različni učenjaki različno. Dar-winova teorija, najdba koščenih ostankov praljudi, formacija zemeljskih pia-sti, v katerih so našli okamenele ostanke in različne metode za določanje starosti teh plasti in okamenin so jim dajale priložnost gibati se v svojih domnevah o starosti človekovi med 500.000 leti in milijonletjem. To je precejšnja razlika, če se zavzemaš za prvo ali za drugo številko. Toda učenjaki kolebajo med prvim in drugim naziranjem zato. ker se ne morejo prav odločiti, da bi postavili človeka v tiste davne predpotopne dobe, ki segajo v sredino ali v začetek tako zvanega ter-ciiara. Šele prav v zadnjem času je napravil znani ameriški učenjak in predsednik Ameriškega naravoslovnega muzeja Henry Fairfield Osborn odločen korak naprej Izdal je knjigo »Človek na poti na Parnas«, v kateri dokazuje, da je
človeštvo staro najmanj 1,250.000 let
in sicer gre tukaj za človeštvo, ki se je samo sebe že zavedalo in ki je imelo neke, čeprav do skrajnosti primitivne nastavke k civiliziranemu človeštvu, kakršno je nastopilo šele pred kakšnimi 10.000 leti. ko je izumilo prve načine »pisanja«. Če bi hoteli govoriti o prvem človeštvu sploh, bi morali še daleč, silno daleč nazaj, v tiste dobe, ko je bilo še na čisti živalski stopnji, ko ie bilo razvito toliko, kolikor n. pr. današnje opice in še manj. V tem slučaju o kakšnem početku človeštva sploh ne bi mogli govoriti, ker bi dospeli do prvotne živali, iz katere se je po eni strani razvil človek in po drugi opice, od te živali bi prišli do prvega sesalca in od prvega sesalca vedno nižje v razvojni vrsti in vedno dalje v najskrivnostnejše dobe zemeljske prazgodovine
V svojih trditvah se opira Osborn v prvi vrsti na raziskavanja dveh angleških učenjakov. Moira in Woodwarda. Moir je bil prvotno trgovec, a prijateljstvo z nekim geologom ga je navdušilo za arteologična raziskavanja. Že pred 20 letFje našel po vsej priliki po človeški roki obdelane kremenjake in sicer v geologičnih formacijah, ki segajo v tako imenovano plijocensko dobo, kakšen milijon let pred nami. Začel je domnevati, da je človek živel že v tisti starodavni dobi — za tedanje
stanje arheologične znanosti naravnost gorostasno naziranje. Toda Moir se ni dal ostrašiti. Slučajno se je srečal nekoč z nekim v Londonu živečim ameriškim zdravnikom, dr. Collyerom, ki mu je povedal, da je bil našel v nekem kamnolomu v Ipsuričhu čeljust starodavnega človeka. Moir se je podal tja in je začel kopati v istem kamnolomu. V globini 15 m, tam, kjer je bil Collyer našel okamenelo čeljust, je odkril, sicer ne kakšne nove kosti, a polno kremenjakov, ki so bili podobno obdelani kakor oni iz njegovega prvega odkritega nahajališča in tudi formacija. v kateri so ležali, je segala v dobo, ki je bila celo starejša nego milijon let. Moiru se je pridružil v tistem času učenjak Woodward, ki je bil našel v Piltsdownu. nedaleč od Londona, celo okostje tako zvanega »opičjega človeka«. Tudi to okostje je ležalo v prastari predpotopni formaciji in spet so bili v njegovi bližini značilno obdelani kremenjaki in drugi ostanki, ki so dokazovali neko skrajno primitivno stopnjo civilizacije tega človeka.
Vse te najdbe, ki so po Osbornu otvorile novo ero v arheologični redi, in številne druge so privedle potem Osborna do končnega naziranja, da je Človeštvo še veliko starejše, nego so si upali učenjaki do danes misliti.
Berač.
»Čemu pa ne delate, če ste tako lačen?«
»Saj sem že poskusil, ampak potem postanem še bolj lačen.«
Harry Lascombe
Iz Exetra na Angleškem Je, čeprav Ima eno nogo pokvarjeno, poskusil preplavati Rokavskl preliv, a Je moral zaradi razburkanega morja svoj name« opustiti. V vodi Je prebil deset ur in pol.
Zgodovinarji med seboj
V Oslu se je vršil prošle dni mednarodni kongres zgodovinarjev. Udeležili so se ga zelo številni povestničarji vseh narodov na kontinentu. Poleg Američanov so bili na njem zastopani Rasi. Nesreča je hotela, da je bil v prezidij kongresa izvoljen ruski učenjak, ki vsekakor ni samo učenjak, ampak tudi strasten komunist, profesor Pokrovski. Ko je bil razglašen izid volitev, pa je po dvorani med zborovalci močno završalo. Nekdo je začel govoriti in je izjavil, da prof. Pokrovski ne more
ostati v predsod ištvu kongresa ker jc prigai.jiio M>vjet6Ke vlade in je v tem s\ ojitvu pred nekaj leti izgnal iz Ru-■>.je 26 učenjakov, Id so morali deloma iz Rusije, deloma pa v prognanstvo.
Tako se maščuje usoda persekucij nad ljudmi, ki Jm je poklic nad stranko.
Serum proti boleznim slepiča
Francoski patolog prof. Vincent je sestavil nov serum, ki obeti velike uspehe pri lečenju vnetega slepiča. Infekcija, ki nastane zaradi vnetja slepega črevesa, se da ž njim potolažiti in ubiažiti, druga obolenja pa izginejo že v najkrajšem času. Med ta obolenja spadajo tudi tifuzni pojavi.
Strokovnjaki menijo, da pomeni Izum prof. Vincenta velikanski napredek v sodobnem zdravilstvu. Njegovo sredstvo bo pomagalo pobijati najopaznejše bolezni ne le slepega črevesa, ampak črevesja sploh in tudi bolezni mehurja, za katere sploh doslej ni bilo pripomočka. Z uporabo seruma bo zlasti odpravljena opasnost zaradi zapoznelih operacij slepiča, ki so jo morali doslej plačevati bolniki z življenjem.
Lord Haldane umrl
V starosti 72 let je te dni umrl na svojem posestvu na Škotskem lord Haldane, bivši angleški minister, ki je zadnjič izvrševal to funkcijo v Mac Donaldovi vladi, kjer je vršil posle zakladnega kanclerja.
Haldane je bil tip angleškega politika, ki se ni držal teorij in strankarskih diktatov, ampak je vedno ravnal tako, kakor je veleval stvarni položaj. V odliko mu štejemo zlasti to, da je vedno vodil moralno politiko in da je imel poseben čut za javno blaginjo in splošnost.
Pokojnik se je rodil I. 1856., šolal se je na univerzah v Edinburghu in G6t-tingenu ter je ostal vse življenje prijatelj filozofije. Njegov ljubljenec je bil zlasti filozof Schopenhauer, katerega dela je tudi prevel v angleški jezik. Od 1. 1885. dalje je bil član londonskega parlamenta in 1. 1905. je na splošno presenečenje prevzel vodstvo vojnega ministrstva v tedanji liberalni vladi.
Ministri na oddihu
čeprav s'e suče kolo politike poleta in pozami brez prestaroka, vendar imajo ministri svoje počitnice. In časih so Jih celo krvavo potrebni. Njibove počitnice pa so v toliko neudobne, ker morajo biti vsaik hip pripravljeni, da jih prektne-rjo, Če jih pokliče dolžnost na delo.
Naši dve sliki prikazujeta dva ministra na počitnicah. V zgornjem ovalu vidimo g. Streseman-na, ka se hladi v druibi dveh prijateljic in enega prijatelja na zeleni -trati. Njegova nedavno prestana bolezen na obistih še vedno zahteva ne-
ge in pozornosti, zato najrajši leži ali pa vsatf se-dii. Spodaj sedi pri čaši zdravilne vode v francoskem Vichyju angleški premijer Baldwln. Njemu je gotove lažje kot Sfcresemanmu v dveh oedriih. Prvič ni prestal nobene težke bolezni, zaradi katere bi moral čirvaiti posteljo, drugič pa ni na njegovih ramenih tolike odgovornosti kakor oa Streseimannu, ki bo dne 27. t. 1. podpisa] Kello-gov protivotfni pakt v Parizu. Voda mu torej lahko tekne in si bo po nijd obranil zaželjena telesni in duševni mir.
Sedem let ga Je vodil in reformiral Položil je temelje za angleško domo-branstvo, ustvaril je generalni štab, v največjo zaslugo pa so mu šteli ustanovitev teritorialne armade.
Nemčijo je tako dobro poznal, da ga. je poslala angleška vlada v začetku L 1912. v Nemčijo, kjer se je razpravljalo o mednarodnem položaju. Posebno Balkan je bil tedaj v ospredju dnevnih razgovorov. Haldane je predlagal Nemčiji zmernost in je posebno pod-črtaval omejitev oboroževanja na morju. Tedanji kancler Beetmann-Hol-weg je bil za sporazum, toda veliki admiral Tirpitz ni hotel o tem nič slišati in tako je končala stvar z jalovim uspehom, iz katerega se je pozneje iz-cimila svetovna vojna.
Zadnjič je bil lord Haldane član angleške vlade pred štirimi leti. Po odstopu Mac Donaldove vlade v oktobru 1924 se je umaknil v zasebno življenje. Še prej, 1. 1919, so izšli njegovi spomini s prav zanimivim političnim gradivom.
Američani so lansirali novo modo,
ko so dospeli m ottmpljado ▼ Amsterdam k U moda I« dosegla med mladimi bolan dskhni dekleti neverjeten uspeh: velikanska črna očala proti poletnemu solnca. Zda) pa prepričal ara* ■terdamske IrklJIce, da )e moda neza kritih mo« drih oči bi ramenih kodrov — mislimo namreS, da prevladujejo oa Holandskem modre oči la ra« meni lasje — lepša nego vse, kar »o Jim prinesli od onkraj velike luže t teh dneh I
t 1 v*	vv •	» 1
Angleži opuščajo pipe
Zgodilo se je nekaj, česar ne bi raza umeli ljudje še pred dobrimi desetimi Ičti. Angleži so začeli opuščati pipo in jo nadomeščati s cigaretami. Kratka pipica čedalje bolj izginja iz ust pravovernega Angleža in se jadrno umika gospodični cigareti, ki priča o veliki naprednosti in prilagodljivosti v tej tako konservativni deželi.
Statistika, ki so jo napravili v Lon* donu in jo zdaj razpošiljajo po svetu pravi, da je postala Anglija v zadnjih sedemnajstih letih iz dežele pip deže* la cigaret. L. 1924. se je razpečalo dva* krat toliko cigaret kakor 1. 1907., do* čim je poraba tobaka za pipo nazado« vala za polovico. Kaj hočemo! Razme* re se izpreminjajo in ljudje jim sle* dijo.
Angleškimi strokovnjaki pa so našli tudi potežek za to izpremembo. Izraču nali so, da se drugim deželam na sve* tu ne godi nič boljše kakor Angliji. Z edino izjemo — Zedinjenih državi V Evropi so ostali zvesti pipi le vete* rani in mornarji, v Ameriki pa skoro brez izjeme vsi prejšnji kadilci. Mo*
f|oče prihaja to tudi od tega, ker je bi* a Evropa z malimi izjemami vsa v svetovni vojni in se je ob tej priliki spremenila. Postala je nervozna. Ame* rika pa je ždela doma, ni ji bilo treba trepetati za posest in kri, ostala je hladna in mirna. Zato kadi pipo še ved no po starem. Zanimivo pa je izvedeti, da se je založil Byrd, ki priprav« Ija polet na južni tečaj s pol milijonom cigaret. Doslej so tudi raziskoval* ci v večnem ledu in snegu kadili pipo. Mogoče je Bvrdova gesta znak, da se tudi Amerika glede porabe tobaka ravna po Evropi.	(
0 smrtni kazni
Pred enim letom, v »oči pred 22 avgustom 1927 sta bila v Dedhamu. Massachusetts, USA justificirana Nicola Sacco in Bar-tolomeo Vanzetti.
t»ugve, če se je kaj prida spremenilo od tedaj, ko je bila pred dobrimi sto leti v Angliji parlamentarna debata o predlogu, naj se odpravi smrtna kazen za tatvine nad pet šilingov, in je lord Ellenborough — bil je justični minister ali kaj — rekel med drugim: Moji lordi, če dopustimo, da ta osnutek postane zakon, potem ne bomo več vedeli, kako in kaj. Ne bomo vedeli, ali stojimo na glavi ali na nogah.
Še po sto letih, še po vseh teh blaznih srečanjih človeka s človekom v svetovni vojni je povprečni duši iz publike princip nedotakljivosti človeškega življa vse prej ko sam iz sebe nujen. Ujeti v staro moralo o krivdi in kazni, bijemo majhne otroke s šibo ali kar tako z roko, in kadar je kdo velik zašel ali se je zgodilo z njim kaj hudega, pa je na koncu umrl na vislicah ali na električnem stolu — mi samo beremo, zanima nas, zelo radi beremo. Veseli smo, da nismo taki.
In vendar smo vsi ljudje — prav vsi
— tako hudo podobni eden drugemu. «
V tem letu je justica obogatela za nov slučaj, ki je močno sličen Sacco-Vanzetti: obnovljena je bila pravda o Osipu Zakubovskem, ruskem vojnem ujetniku in težaku, ki je bil pred tremi leti v Neu-Strelitz v Nemčiji zavoljo umora obsojen na smrt in ustreljen. Sličnosti so, da bi kričale v nebo.
Sacco in Vanzetti sta bila pred sodiščem kot dva guinea — kakor v Ameriki psujejo italijanske priseljence — in pred prvo razpravo je odvetnik prosil Vanzettija, naj raje ves čas molči, ker bi njegova nepravilna angleščina na sodnike in porotnike napravila slab vtis. — Zakubovski je prosil za tolmača, pa mu ga niso dali.
Ko se je v Dedhamu javil nekdo, češ da je krivec in da S. in V. nista bila udeležena pri toženem dejanju, sodišče njegove izjave ni vzelo v poštev in je zavrnilo njuno prošnjo, da se proces obnovi. — Priče, ki so najprej nastopile proti Zakubovskemu, so pozneje preklicale in obremenile sebe, toda sodišče se na to ni oziralo in procesa ni obnovilo^
Toda človeku se na koncu vse te reči zdijo samo kakor nezanimive, Če-
prav tako brezdušno brutalne podrobnosti. Samo ena podoba kriči pred očmi: tukaj so padli preprosti, dobri ljudje — in na svetu je malo dobrih ljudi. Sacco in Vanzetti sta dan pred smrtjo pisala iz ječe, kakor bi najbrž težko pisal nekdo, ki zavoljo nekaj tisoč dolarjev ubije par ljudi: Prijatelji in sodrugi! Zdaj, ko se drama tega procesa končuje, bodite vsi enega srca. Samo dva izmed nas bosta umrla.
In Zakubovski —. Bil je bolj v tesnih razmerah doma kakor onadva, ki sta preromala svet in sta se šolala v življenju in v knjigah. Fronta, ujetniška taborišča in na koncu belo, bolno samotno kmečko dekle s par otroki. Tam je ostal tu^i po prevratu, bil je hlapec ali karkoli in je s par markami mesečne mezde živel sebe. njo. njeno mater, otroke. Včasih je mislil, da bi šel domov; pa so bili tako bedni, ni jih mogel pustiti kar tako.
Potem je bil obsojen na smrt Prej redkobeseden — nemščina mu je šla tako trdo — se je tedaj razgovorih on prav za prav ve za storilce, štirje njegovi tovariši so, ki so pričali zoper njega, pa je eden oženjen in ima tri otroke in ga ni hotel pehati v nesrečo, mislil je, saj sem nedolžen, meni se ne more nič zgoditi.
Zdaj, ko je Zabukovski že tri leta mrtev, je proces — vsaj formalno — obnovljen. V Neu-Strelitz so prišli socialni demokratje na vlado, novi justič-ni minister se je zavzel za stvar. Toda socialni demokratje so navezani na lojalnost nemško - nacionalne opozicije, prvi državni pravdnik je njen vodja, za njegov prestiž gre in tako je proces res samo formalno obnovljen. —
Sacco, Vanzetti, Zakubovski: Troje iustičnih umorov, katerih grozotnost pa ni samo v bolni topositi vesti sodnih funkcionarjev, temveč zlasti še v množici političnih in socialnih okoliščin in pa v nacionalnem preziru, ki so pomagali pisati smrtno obsodbo.
*
Po vsakem justičnem umoru se v publiki zgane vest. Toda ogorčenje vre pogostoma iz prevelikega studenca: to je samo dobrodušna skrb za točno, nemoteno delovanje pravnega aparata, samo nervozna želja, da se nefcaj pripiše. Malo. prav malo globljega človeškega razumevanja je zraven.
Meni je tuje tisto argumentiranje, ki ga tolikokrat ponavljajo proti smrtni kazni in ki je po svoji preprosti logiki prav za prav precej povedano: noben sodnik ni nezmotljiv; torej noben sodnik ne sme nikoli odmeriti in izvršiti
kazni, ki je v prihodnosti ne bo mogoče preklicati in poravnati. — Mislim namreč, da smrtna kazen ni v nikalki neposredni sovisnosti s problemom zmotljivosti: niti sodnik, ki bi bil nezmotljiv, ne bi nikogar smel pošiljati v smrt
Rad bi zapisal besedo, pa se bojim, da ti bo zvenela prazno. Toda jaz imam rad svoje življenje, ti svoje in sleherni človek pod solncem. To je pravzaprav vse, kar imamo. In zato je nam vsem ljudem najsvetejše izmed vsega: enedotakljiva suverenost našega življenja.	'
In še eno bi rad: trdim, da smo vsi ljudje med seboj absolutno podobni (— to se morda malo nerodno čuje, pa vse eno; besede enakost samo zato ne rabim, ker je preozka). Pa se ne mislim sklicevati nea siveto pismo, niti ne rečem: sub specie aetermeitatis. Mislim samo na kemično zgradbo in zakonitost funkcij živega človeškega organizma.
Samo iz dneva v dan, ko računamo izgubo in dobiček, se ločimo v dobre in slabe.
*
In tu se problem razširi v problem kazni votoče. Pomislite samo:
Y 6odni dvorani je sto ljudi- puhli*
Podružnica
LJUB L JAHA, fittestfti trg št. 5
Afiliadja Baake čehoslovaških le^ij, Praga
Ohavija vse bančne ooste oajkubmtnejc. fpietema vJof^ ca tekaČl račun In
na bLaoilne knjižice. Pooblaščeni prodajalec srečk ustavne loterije. Prodaja drž. srečk na obroke Prodaja In nakup deviz Jn »al
Brzojavni naslov: KomercbanJu. — lclelon: 2005. Pošt bran. iterv.
Naši onstran grani
K
p— Oroinikl težko ranili slovenskega ilelavea. Po gostilnah stikajo orožniki ln se približujejo fantom in možem, da bi ujeli
»li vzročili kako besedo, za katero takoj primejo dotičnika, ga uklenejo in odvedejo v xapor. Cestokrat si naravnost, izmislijo, da je kdo izpregovoril tekaj 3»ibverzivnega, namo da aretirajo enega ah drugega, kakor Jih paž učijo službena povelja. Po brezpomembnem razgovoru »o orožnik!! prijeli de*-lavca Antona Kravanjo v Bovca. Ta se i/d mogel naču<i i ti aretaciji in se jei uprl. Or</ž-niki so dobili Se nomoč in Krananjo so pfi-tirali v svoje prostore, kjer so ga neusmiljeno pretepli in težko ranili. Zlomljenih ima več reber in zdravnik je napovedal dolgo zdravljenje: nevarnost Je P» tudi, da podleže ranam. Ako ozdravi Kravanja, bo postavljen kot državi sovražen človek J.red laSke sodnike in obsojen na vasčletno ječo.
p— V Koritnici na Bovškem so odfcajali fantje k vojakom. Ob takih prilikah pijejo Tino in za pojejo kako pesem. Da se izognejo vsaki nepriliki, to si prinesli lantje vina v neko privatno stanovanje. Tam so se lepo mirno zabavali sami med seboj. Izvedeli pa no to surovi miličarji in udrli oboroženi v ono stanovanje, kakor da bi se skrivala tam kitka nevarna zarota proti Italiji. Nastopili »o a krikom, vpili so na fante in hišnega gospodarja ter jih razgnali. Ko je domača hči omenila, da se smejo vendar v privatnem stanovanju zabavati po svoje, jo je napadel miličar in udaril s tako pilo po K lavi, da je mladenka padla na tla in se onesvestila.
p— Roparski napad pri Po*tofnl Fran Kranjec, davčni iztirjevalec iz Postojne, je bil 16. t. m. zvečer napaden na poti v H ruševje. Počili so stTeli iz samokresov. En strel je zadel Kranjca v grlo. Padel je ma tla in dva roparja sta skočila nanj in mu vzela 18.000 lir, ki jih je imel s seboj. Potem sta izginila. Kranjca so prepeljali v postojnsko bolnico.
p— Suša tn toča v Vtpavikt dolini. Pri* čakovali so dobrotnega dežja, prišla pa je nevihta s točo, ki je zadela zlasti Duplje, Vrhpolje, Budanje, Štjak, Erzelj, Manče in Goče. Kar ni pobrala suša, je sedaj trni« čila toča. Suša je napravila tako škodo* kakršne ni bilo že sto let. Krompirja ifc komaj za seme, koruza je uničena, Busi Se tndi trta in grozdje. Ljudje gledajo s stra* bom y bodčnost. Razširila se je vest. da mislijo oblasti letos ukiniti nekatere dav« i&čine, da bi se tako nesrečnim Vipavcem pomagalo, toda po grenkih izkušnjah zad» in jih let ne more tega nihče prav verjeti Pela bo sekira po gozdovih in na južno Ameriko mislijo po vseh vipavskih vaseh.
p— Pet tisoč lir so razdelili med družine, ki ®o po požaru v Cepneim, občima Kožam, najbolj 'prizadet«. Pogorelcem so povedala, da J« tjaka-,raJ denar sam MiissoEm. Požarna Skoda pa Je ogromna.
p— V planinsko kočo »flad Sočo« 3« udarila
strela, ki le ubiila 18 ovac im 37 bo*.
p— Orožnike in državne ustanove le baje žalil
29-letni Ivan Ivančič iz Smasti, ko so orožniki zahtevali, da mora on s tovariši zapustits gostilno. Orožniki vedno stikajo po »ostrl-nah in iščejo priliko, da razžalijo in zdražijo domačine, nakar slede vedno aretacije in obsodbe.
p— V Dornbergu }e nenadoma umri čevljar Lovro Berce. Zapusti! le ženo iti tri otročiče. Preživljanje je v današnjih kaotičnih časih težko. Nesrečno ženo je smrt moža tako potrla, da se Ji je omračil um ta so jo odvedli v dežedno biaz-nioo.
ip— Na Šentviški god- le umrl tamošnji s»-
•estraik in zadnji župan Ivan Prvanja. Pokojni 5k Je bil povsoda zelo spoštovan mož-
p— Obširno kojščansko občino v Brdlh vodi •edaj neka mlad laški gospod. Bo ods-lovitvi bivšega komisarja, domačina Obljubka, imajo v KoJ-ckem sedaj že tretjega komisanja. Mlad gospod )e odslovil kojščanske«a tajnika Damjana Sam-čiča in števerjansko tajnico Štekarjevo. Laški občinski načelnik in njegov tajnik Batisfrin sta pri svojem poslu precej počasna. Delo zastoja, vnši pa se pridno zasledovanje in preganjanje Slo-vencev.
p— Z Goriškega. V Dobravtjah oa Vipavskem so pokopali 84-letaega gospodarja Antona Vali-isu V Gorica Je umrl znani zdravnik dr. OskaT Morpurgo. ki Je bU mnogo ie* primajrij mestne bolnice. Na pobočju Svete gore so našli težko ranjenega nekega neznanega Človeka. V goriški bolnici je umri. Pri njem so našli izkaznico tržaškega Moto-kluba. Kdo Je, se še ne ve. Nesrečnik Je imel glavo prestreljeno. V bližini Tabora pri Dornbergu se je smrtno ponesrečil vlako-vodija Gaigioni. Ko Je vozil vlak čez most, se Je vlakovodja nagnil malo ven pa zadel z glavo ob železno ograjo pri mostu. Vrglo ga je s strela na tla. Ponesrečenec je bil takoj mrtev. Po 13 letih se je vrnil domov v Dol pri Čepovanu Anton Bratuž, ki so ga bili Rusi tjJeK na gališkii trontl. Pri nekem kmetu je služil 8 let. Hote4 ga Je posinoviti, toda Bratuž Je vedno mislil ma »vej« čepovanske kraje in se Je vrnil. Nova bazilika na Sveti gori bo posvečena 26. t. m.
ka, novinarji, porota, senat; ječarji — sami dobri, pošteni ljudje, en sam pred njimi je črn in obremenjen. Vsi smo nedolžni — državni pravdnik mora biti zase o tem naravnost bolno prepričan — nekdo pa je kriv in bi ga linčali.
Tako preprosti srno. Tako kruto ko-modni. Drug drugega cenimo po verižici na prsih in po lepoti polti. Lepe obraze poljubljamo, nelepe bijemo; kdor je poražen ga pobijemo do konca. Nikoli se ne moremo vživeti v tiho, strašno borbo, ki jo kdorkoli bije mimo nas za svoj človeški obraz. Kriv? Nedolžen?
Marsikatera zabloda Je družb! princip in vodi življenje. In mi trpimo na telesu in duši._P.
Ko se vrnete z dopusta
ohranite pridobljeno svežost, ako boste za zajtrk in južino redno jemali 3 žllčice
OVOMALTINE
Dopisa
MALA NEDELJA. Narodno kulturno društvo priredi v prid Društvenega doma v aedeljo 2. septembra ob 3. pop. veliko tombolo. Dobitki: moško , kolo, svinja, žen» ska in moška obleka, žepna ura in še nad 3C0 kor!^:::ih dobitkov. Karte po 3 Din. Po tomboli ljudska veselica z godbo in 8 plesonu VabJ:r~5 vin od blizu in ,daleč ob vsakem vremenu.
KOZJE. Pred nekaj dnevi je umrl go spod Anton Maček, posetnik, mlinar in ža» gar v Kozjem, v starosti 78 let. Zadela ga je srčna kap. Pokojni se je vse svoje Življenje trudil za splošno povzdigo go« spodarstva ter ie račeloval mnogo let kme» tijski podružnici v Kozjem. Za mnogolet« no javno delo je bil leto® odlikova® z zla» to medaljo za .cjvilne zasluge. Z umrlim izgubi občina Kozje odličnega moža in mnogoletnega odbornika. Pokojnika je spremilo na zadnji poti mnogo znancev in .prijateljev, kar je pokazalo, kako visoko je bil pokojnik spoštovan in priljubljen. Zadnjo čast »o mu izkazali tudi gasrlci in njih načelnik g. Podlinšek -se je poslovil od rajnkega z genljivimi besedami. Lahka bo» di žemljica blagemu pokojniku!
GORENJA VAS (Poljanska dolina). V nedeljo so gostovali na našem odru v So» kolskem domu gostje iz Železnikov z igro »Bratje sv. Bernarda* in to s prav dobrim uspehom in ob jako povoljnem obisku. Igra nam prikazuje v svojem razvitju navidezno pobožnost in gorečnost, a je le neko svetohlinstvo in licemerstvo, ki ga lahko dan na dan opazujemo posebno na dežefi, pa gotovo tudi v mestih. Prepletena pa ie s pravo poštenostjo, razsodnostjo in prayim globokim verskim prepričanjem in resničnim pobožnim življenjem starega sa» mostanskega brata. Za svojo požrtvovaJ* n ost in lepo igro .so želi igralci obilen aplavz. Poleg igralcev so prihiteli ▼ doli« sto šo drugi gostje iz Selške doline. Po igri tse jo razvila prav živahna prosta zabava v pozno noč. Vser» gostom ter igralcem in obiskovalcem iskreno priznanje za popol» ni uspeh prireditvel
OSILNICA. Klerikalci po obHnskKh volitvah še vedno pretakajo krokodilje solze. Krasna zmaga KDK, ki je dobila 10 odbornikov, a nasprotniki samo 7, jim kar ne gre iz glave. V tej tugi in žalosti se je bilo bali, da bo gosp. župnik držal besedo, ki jo je izrekel pred volitvami, češ: ako njegova lista propade, gre on takoj iz Osrlnice. Odšel je res, ampak samo za pet dni jn klerikalci so se že širokoustili: c Gospod so šli v Ljubljano volitve razveljavit!) Ni nam treba po-vdarjati, da so se volitve vršile v najlepšem redu. Nu, zato je bilo menda pač le res, da je gosp. čHpfl&Jei samo,jfgft. JbJadijt ali^a iskat novo župaijo. Jfaj bo tako ah drugače, ■eekateri njegovi pristaši «anu priznavajo, da je gosp. župnik sam kriv poraza in bo tako tudi drugod, kjer se duhovniki vmešavajo tam, kjer iw jih ne smelo srbeti. Pri nas se je torej začelo svitati in možje, ki vidijo, da pri SLS ni vse zlato, kar se sveti, pristopajo v naš tabor. Hvala vsem, ki so pripomogli do krasne zma^e. jživela naša KDK in naši napredni občinski možje z županom Kovačem na čelu!	F. P.
Šolstvo
i— Na deški meščanski šott v Mariboru bodo
v ponedeljek in v torek, dne 27. in 28. avgusta razredni ('ponavljadni), naknadni završni in privatni izpiti, vselej od 8. do 12. ia po potrebi od 14. do 16. ure V četrtek io petek, dne 30. in 31. avgusta bo vselej id 8. do 12. Ve vpisovanje ta šolsko leto l£38-29. Vpisoval »e mora ponovno vsak učenec ka-teregato>fi razreda, tudi če se je že vpisal koncem ©ta. V soboto, dne I. septembra bo ob 9. uri šolska maša ia po maša ureditev učencev po razredih. Učenci se zberejo pol ure pred mašo na šolskem dvorišču. V ponedeljek, dne 3. septembra bo ob 8. pričetek pouka.
š— Na državni realU v LJubljani, kd Je bila
že do sedaj v nižjih štirih razredih izenačena z realnimi gimnazijami, v višjem tečaju (5. 6. in 7. razr.) pa je imela te realne oddelke, se otvori v letošnjem šolskem letu v p^tem razredu re-alnogimnazijska paralelka, tako da morajo učenci, ki so dovršili nižje štiri razrede srednje šote, nadaljevati študij na tem zavodu po realčnem aslj po realno gimnazijskem učnem načrtu. Ob enem se razširi višja tečaj realke počenši s letošnjim petim razredom na štiri leta, dočim ostane učni načrt za ostala dva najvišja razreda za letos seveda neipremenjen. Vpisovanje novih učencev in ponavljalcev za I. razr. se bo vršilo 1. seprt. od 9. do t3. ure. Dosedanja učenci 2. do 7. razreda se vpišejo v ponedeljek 3. s«pt. točno 06 9. V 5 a razredu pa ona, ki bodo obiskovali realno«imnaziijski oddelek. Učenci, ti pridejo z drugih zavodov, se bodo vpisovali v ravnatelj ska pisariš v ponedeljek, 3. sept. ob 8. uri. Razredni in privatni izpiti se bodo vršili od 27. do 31. avg. po že objavljenem redu. Pismena višji tečajni izpit se prične v soboto, 1. sept. ob 8.
š— Državni konservatorij t Ljubljani. Vpisovanje za vstop bo na konservatorij u v dneh 1„ 3., 4. in 5. septembra 1928 od 9. do 12. dop. in od 3. do 5. pop. v kons. sob. št. 17 poslopja Ol. Matice, Gosposka 8, pritličje, desno. Kdor ž&fi biti sprejet v konservaitorij, mora pred vpisom natančno fepolniti uradno prijavo, ki se dobi od 29. avgusta dalje pri slugi koaservatorija za 2 Din, kolekovana pa mora biitl s 5 Din. Pni vpisovanju morajo predložiti novi gojenci poleg natančno izpolnjene prijave: rojstni Bst, zadnje šolsko izpričevalo in dokaze o glasbena pred-izobrazbi. Sprejem se izvrši na podlagi komiso-nelnega sprejemnega izpita, za katerega Je plačati pri vpisu 30 Din izpitne takse za vsaiir glavni predmet. Stari gojenci koaservatorija morajo poleg prijave predložiti letno izpričevalo konservatorija. Prednost glede sprejema imajo priglašeooi, ki so z dobrim uspehom dovršili 4. razred šol« Glasbene Matic« v Ljubljani. Vpisnina in prispevek za učila znaša 40 Din. Poučujejo se sledeči predmeti; solopetje; klaivir, gosli, viola, čelo, kontrabas, flavta, oboa, kiairin«*, rog, trobenta, pozavni, OTgle, zborovska šola, glasbena teorija, oblikoslovje, glasbena zgodovina, fiziologija in fonetika, metodik«, intonacijske vale in diiiktat, klavir kot obMga-tni predmet, harmonija, kostrapunkit, glasbene forme in ^naEza,
skladba, rborovno petje, solopetje kot obbgatai predmet, nauk o jokrrumenth, instrumeotacija. glasbena estetika kd. Natančnejša pojasnila daje ravnateljstvo.
i— Deška meščanska Sola v Ptuju. Vpisovanje učencev v vse razrede »e bo vttšjIo od 30. avgusta do 3. septembra od 8. do 12. isre v ravnatelje« pisarni (Panonska ulica 5, I. nadstir.). Roditelji, ki iščejo ta svoje sinove dijaških stanovanj « popolno preskrbo, ce moralo tozadevno informirati pri ravnateljstvu, ki vodi evidenco o primernih ki priporočljivih (Jij. Sitamo-vanjih. Ponavljal na izpiti se bodo vršili 28. in 29. avgusta.
i— Meščanska ioia aa Rakeku. Zaradi prezidave šolskega poslopja, ki bo trajala po načrtih dio 25. septembra, se bo vršilo vpisovanje v I. razred dne 27. septembra. Dne 28. septembra bodo razredni izpiti, 29. septembra šolska maša in v ponedeljek, 1. oktobra, bo redni pouk.
i— Vpisovanje v obrtno • nadaljevalno šolo y Mariboru bo od 27. avg. do 16. sept. y po-svetccvalnici na magistratu, ln ^Icer ob delavnikih od 10.—12., ob nedeljah in praznikih pa od 9.—11. Solnima iznaša za vsakega izmed 7. šol. mesecev po 15 Din za učenca, a® skupaj za celo šolsko leto 105 Din. Pri vpisovanju Je treba priložiti vsaj en obrok po 15 Din, vodstvo pa priporoča, da se splača več obrokov, če že ne cela vsota, ker .potem ne bo treba zamudnega pobiranja in dreganja med šol. letom. V folo mora hoditi vsak vajenec in vsaka vajenska, ka se uči pri kakem mojstru (mojstrinji) v območju mariborskega mesta brez ozira na srtarost Vodstvo prosi vse delodajalce, da glede na kratko dobo vpisovanja pošljejo svoje vajence in vajenke čimprej k vpisovanju.
S— Na dri. real. gimnaziji v Kočevja w bodo
sprejemali učenci dne 1. septembra od 8. do 12. ure. Učenca naj pridejo v spremstvu staršev in predložijo izpričevalo IV. razr. osnov, šole ter krstni Ifst. Vpisovanje učencev od II. do VIII. razr. bo 3. septembra ob 8. v šolskih sobah. Tega dne se vpisujejo tudi zunanjiki iz teb razredov. PomavljaM, dopolnilni in privatni izpiti se bodo vršili med 24. in 31. avgustom.
i— Šola Glasbene Matice v Ljubljani. Vpisovanje v glasbeno šolo bo dne 3., 4. in 5. septembra 1928 od 9.—12. dop. in od 3.-6. pop. v pisarni Glasbene Matice v Gosposki ulicJ 8-1. Gojenci naj se zglase v spremstvu starišev odnosno njih namestnikov. Pri vpisu morajo predložiti rojstni list in zadnje spričevalo šote Glasbene Matrice, ravno ta ko mora plačati 35 Din vpisnino in prispevke za učila ter ukovioo za mesec september. Mesečna ukovina znaša: za klavir ali gosli po 78 Din, za solopetje 160 Din, in za pouk .viole, violončela, kontrabasa, flavte, oboe, klarineta, faigota, roga, trobente, pozavne ali orgel po 90 Din. Teoretični predmeti kot samostojni gla>va predmet po 90 Din, kot stranski predmet po 25 Don. Mladinsko in zbarem) petje po 25 Din. Gojenci, ki obiskujejo obvezno pouk glasbene teorije, se poučujejo v tem predmetu brezpdačno. Redno delovanje za vse predmete in oddelke se prične v petek, dne 7. sept-tembr*.
Zahvala
9900
Za laraze odkritosrčnega sočfjttja, jri imo jih prejeli pismeno ali ki so nam bili Izrečeni osebno ob prifiki prebrldke izgube naše nad vse ijublje<ne, drage mamice, stare .mamice, prababice in.tete, gospe
l« s a V -rt • M ' »	VV^V
• IS
kakor tudi aa^pokloniMte prei^rasne vence Jn cvetje ln za spremstvo na njeni-zadnji poti, se tem .potoni vsem najprisrčneje zahvaljujemo.
Posebno nas veže dolžmy$t zahvaliti se .preč. duhovSčtei, 6č. sestram in gojenkam «Josrfinuma» za spremstvo ter pevskemu društvu »Krakavo-Trnovo* za .ganljivo petje.
Sv. maša zaduSnica bo . v,soboto, dne 25. avgusta t i ob 8. tiri v stolnici.
M LJubljani, dne -31* -avgHsta 1928.
JMal D0ftT«ta) und
Žalujoča rodbina HARINGOVA.
UrM ^pMbHf*
Obfttfl. i,jnbUM» mmtiu pogrebu ut«4
-V globoki žalosti naznanjamo pretužno vest, da je naš predobri soprog, oče, ^tari oče in tast, gospod
jmsestnlk
dne 21. t. m. rpo daljšem trpljenju, previden s tolažili svete vere, v starosti 77 let, mirno preminul.
Pogreb nepozabnega pokojnika se vrši v sredo, dne 22. avgusta 442« ob 5. uri popoldne iz Stare poti 2, na pokopališče k Sv. Križu.
V Ljubljani, dne 2^1. avgusta 1928. 98»	Žalujoči rodbini Pipan- Ramovš.
Maline, naiokaanejie uulje prin»5» liTanredeo ud. ako ga »pomladi gnojimo « Ka-nipo* cvetlice hranečo ooljo Vrtnar.lu tavitkL mešani « preeejano »emljo, sadostnje ia 10(1—160 o vet lončkov Cena 48 Din. mati ovitek 12 50 Din C« ljubite cvet-lice. polivajte jib t Kani-pos evetliee hraneSo toljo — Poslnžite se navodila ca gojenje cvetlia.
Bre* mak« tkode n rejo perutnine m uporablja i« 40 let K oko prašek u ii-1 vino Če pridenete redni J pi&i le najmanjšo količino. ie pozna velik vptiv istega j Žival postane meenata ca I peko tn pogosto neee taj ca Najeigurnejse sdravflc proti živalskim boleinim tJni-venalni rtls deluje kot blagoslov perutnini na dvo-, riScu Ovitek od 10 do 40-5 Din in 116 Din.
Trlcikije
Prodaj« m v lekarnah, drogerijah, trgovinah • ovetilcami lo temeni Proti predplačilu razpošiljamo franko. Po povzetju ne pošljemo. — ? skrinjico ta napisom trni Z- Šumaher, kem. farmacij ski laboratorij. Cr-venka (SHS).	105
ke, aa prevalanje blaga, pripravne La trgovoe, pekarne tn meaartje, tsdelnj)-< Tribuna« F .B. I^jsb-Ijana. Karlovska cesta 4
LTBTN
ubiie
,>te
MIRKO V5
ŠIMENC
gtiBumifl <
P««t«M ismd It. Sajlflk,
Vodmat—Ljubljana.
9901
NaS iskreno ljubljeni sinček
FEDOR
stenice, Dolhe, mube ščurke, mravlje, moljt er v opče vso golazen v hiši. koi v poljedelstvu, vrtnarstvu, vinogiadni Štvu, pri živini itd. Pojasnila daje brezplačno:
3 retrin d. d. Zaqreb, B-cest? 35
raaUčnth rsoMlb po SSb >00 tn S8C Din. otomaneks >r Ogrinjala. modroee tU iupite najbolje pri Rudolfi) iverju, tvornfea tapetni -k"ea oohiltva. Marijin terg 41 9	47
nas je v nežni svo>i starosti 5 mesecev, zapustil za vedno.
Pogteb se vrši na Brdu, dne 22. avguste 1328 ob 17. uri.
Prosimo tihega sožalja.
Ljabljana - Brdo, dne 21. avgusta 192«.
Ruša in Gilberi Zupančič.
Zahtf vflfte za potrebno mo brezplačni cenik
Senčnike in svetilke za elektr. luč, stoječe svetilke, svetilke za spalnice, ogrodja za senčnike, žarnice, potezne svetilke, žica za napeljavo, izolatorji, inštalacijski materij/al po najnižji ceni nudim franko vsaka postaja <«03
Anton Pibrovc, IjHbljana Sv. Florjana »L 31
Lipshi Jesenski uelesejem
(Lelpzlger Herbstraesse)
od 26. avgusta do 1. septembra 1928.
Največji io najstarejša svetovni viorčnd retesejem. aa katerem •o zastopane vse stroke trgovine in Industrije. Najusodnejša prilika sa nakup vsakršnega blaga, strojev Itd. Posebni tehnični, stavbarstri. tekstilni. Čevljarski te asnjarski velesejem, združen t znanstvenimi predavanji, razkazovanjem ta praktič-oimi predvajanji del tac vseh navedenih panog. Pojasnila dajei
častno zastopstvo STEGU, Ljubljana,
GLEDALIŠKA ULICA ŠTEV. 8.
]e na]bol|ša ta va]l>ol| zdrava pijača
ohlajeni
£ Radenski zdravilni vrelec
Dobi se ga v vseh boliSlh trgovinah, restavracijah in gostilnah.
Stanley Weymani
99
Rdeča kokarda
Roman.
DVAINDVAJSETO POGLAVJE. Noblesse obllge.
Vendar pa nI bS on ttti, ki se je prvi oglašal. Eden njegovih sprem-^valcev je stopil naprej rn za vpil:
»On je! Vidite, mušketo ima še v roki.«
»Nu, primite ga,« je odvrnil gospod de Saint - Alais, »ln odvedite ga iz sobe! Kdorkoli site, gospod,« se je okrutno obrnil k meni, »ko ste se lotili vohunskega posla, ste menda tudi mislili na posledice? Odvedite ga, prijatelji!«
Dva moža sta pristopila in sta me zgrabila za komolce. V svoji osuplosti nad pojavljenjem gospoda de Saint - Alais in nad njegovimi besedami nisem niti pomislil na to, da bi se bil branil. A v takih primerih se človek naglo osvesti.
»Gospod de Saint - Alais,« sem izpregovoril, »to je abotno. Nihče ne ve bolje od vas, da nisem vohun. Tudi to veste, zakaj sem prišel. In kar se tiče moje preobleke...«
»Ničesar nočem vedeti,« me je zavrnil.
»Ali...«
»Ničesar nočem vedeti, pravim!« je ponovi! in porogljivo mahnil z roko. »Zadošča mi, da smo vas našli tu preoblečenega v meniha, kar oČividno niste Bolie bi bilo za vas. da ste poizkusili preplavati
Rhono, kadar najbolj naraste, nego da ste se nocoj vtihotapili v to hišo — verjemite mi!... Odvedite ga vendar že! Spodaj naj ga sodijo in obsodijo.«
Nisem se mogel več premagovati. Otresel sem se mož, ki sta me
držala, in odskočil.
»Lažete!« sem kriknil. »Vi veste, kdo sem in zakaj sem tu!«
»Ne poznam vas,« je odvrnil, ne da bi trenil z očmi. »Ne poznam vas in neznano mi je, zakaj ste prišli. Res je, da sem nekoč poznal človeka, ki vam je bil podoben. A tisti je bil plemič in bi bil rajši umrl, nego da bi se bil poizkusil rešiti s tako oČividno prevaro in lažjo. Odvedite ga, Ze itak je na smrt prestrašil gospodično Denizo. Bržkone je našel vrata odprta in se je splazil noter, meneč, da bo tukaj varen.«
Uganil sem, kaj namerava: v svoji togoti je hotel žrtvovati mene, da bi očuval sestrino čast. Še več: z okrutno radostjo je užival stisko, ki me je spravljal vanjo. Celo se mi je orosilo in zbegano sem gledal okoli sebe, trudeč se, da bi našel jasno misel. Hrup pouličnega boja mi je še polnil ušesa; vedel sem, da ljudje, ki tvegajo svoje življenje v taki borbi, ne poznajo ne pomislekov, ne usmiljenja. Ta mož je bil mimo tega še iz uma zaradi izgub in ponižanj, ki so ga bile zadele, in jaz sem nasprotoval njegovim načrtom. Njegove besede niso bile podobne navadni grožnji. Samo velikodušje more pripraviti človeka, da vzame tako nevarnost nase.
In vendar sem se obotavljal, še branil sem se, ko so me jeli vleči proti vratom; a tedajci se je zgodilo nekaj, česar ni pričakoval nihče izmed nas. Deniza, ki je med mojim razgovorom z njenim bratom vsa bleda slonela ob zidu in se borila z omedlevico, je z glasnim vzklikom nbnila naprej in ga zgrabila za roko.
»Ne, nočem!« je viknila z dušečim se glasom .»Ne, tega ne boste storili! Milost! Usmiljenje! Jaz...«
»Gospodična!« je rekel markiz in gnev mu je blisnil v očeh. »Utrujeni ste tako, da sami ne veste, kaj delate. Ta prizor je izčrpal vaše moči. Brž,« se je obrni! k spletični, »gospodična je potrebna vaše skrbi. Ta človek pa ie vohun in ne zasluži njenega sočutja.« Toda Deniza se ga je oklenila.
»Ni vohun!« je vzkliknila z glasom, ki mi je segel do dna srca. »Ni vohun, sami vesti, da ni!«
»Dovolj, dekle! Molčite!« je srdito zavrnil. Toda markiz ni bil pripravljen na izpremembo, ki se je bila izvršila v njeg.
»Nočem,« je klicala, »nočem!«
In v moje presenečenje je zdajci izpustila njegov komolec, vrgla z naglo kretnjo glave lase nazaj ter se izzivajoče vzravnala pred bratom.
»Nočem!« je ponovila. »Ni vohun, in vj, gospod, to dobro veste. Ljubi me,« je nadaljevala ponosno, »in prišel je, da me vidi. Slišite? /Posetil me je kot moj zaročenec.«
»Ali blazniš, dekle?« je zaškrtal gospod de Saint-Alais sredi občega molčanja. . In v tej tišini so vse oči uprle vanjo.
• »Ne blaznim,« je odvrnila Deniza vsa bleda in s plamenečimi očmi.
»Sramota vam ne gre do živega — ali bo tudi strah zaman?« je s strašnim glasom zarohnel markiz.
»Strah? Ko pravim, da ljubim! Ljubim tra. ki stoji tu pred vami!«
Naročila. ut, uro. ciopct+m Uco£*,j* tnalih, oglasoo, jt, pvsiah, na, Ogtasnuod. cUUk Jutra,', LuMjano, T*L rL
Mali
^rtstmotMfcju.
JLalt, <*glasL, lu,slu Zyo « pasrvdoualn+ w roajaL n*. ncurivv*. obtmsioa.. uraka btsuia, JO pcu~ — Ncy manjši zsl+soJi Din 5--, Pristojbina, za, fifro Vin
Ctf f f f ^ 1 ^ J CAr-n oolas*, m+ prtobeuo
Čikovmlracusu parUJua
I tAnU+M. cLopfU
<iop<U<n*asifa ut, oblast* trrjourbsupa. al*. r^JklaniAA^a. tnačajan vsaka btsidos Dul - Naj• itanjft vustjt Vin to^ Pristojbina, ta. rtjro Dm,
——-■—-----------. ...	___m/

S1;;,
Hotelsko kuharico
Iščem. Pred-taviti »e je v hotelu rivoli.	263C8
Trgov, pomočnik
lelezninar, boljša moč dobi službo Ponudbe s prepisi »pričeval na ogl odd .Jutra* pod »Zelezninar s prakso*.	26359
Vajenca
l potrebno šolsko izobrazbo sprejmem takoj Hrana in stanovanje v hiši. fCrtte-Murnova cesta 10. 26351
Šiviljo
veščo Šivanja pletenin oa specialne »troje, sprejmem Naslov pove ogl odd »Ju tra«.	26271
Šofer
Izučen ključavničar to mehanik, popolnoma zanesljiv dobi dob^o službo T Ljubljani (luk-uzni avto) Ponudbe na ogl. odd. pod »Trezen šofer».	28251
Hotelsko sobarico
lzvežbano, zmožno kavcije ter nemškega jezika, i dob-rimi spričevali, takoj sprejmem — Ponudbe » prepisi »pričeval na ogl odd »Ju tra« pod »Sobarica*. 262117
Eksportna lesna
tvrdka
v Ljubljani ISče prvovrst nega uradnika, perfektnega bilance zmožnega knjigo vodjo Ponudb" na upravo lista pod »Bilanca«. 26168
šoferja
ki bi opravljal zraven Šoferskih poslov še kaka druga dela v gospodarstvu sprejmem Pismene ponud be je poslati na: Fnc Zem ljič, vinogradjko velepo-eestvo in vinske kleti v Ljutomeru.	26069
Ekonoma
absolventa vinorejske gole i večletno prakso »prej ir.em ta vinosradsko vele-posestvo v Ljutomerski okolici. Pismene oonudbe f navedbo zahtev ob pro stem stanovanju je poslati pod šifro: »Dober stro kovnjak» na oglasni oddel «Jutra».	26068
Gospodinja
ras uobro kuhati, dobi službo pri 2 gospodih na deželi Biti mor» pridna in poštena Naslov v oglar oddelku «Jutra» pod Iifro »Gospodinja 107* 26428
2 slikarska in plesk. pomočnika
dobro izvežbana in zanesljiva sprejme taJcoj Anton Stiplošek, Ljubljana. Krakovska ulica 5. 26434
2 mizar, pomočnika
»prejme Anton Schweiger, mizar v Črnomlju. 26421
2 čevljar, vajenca
dobrih staršev, »prejme ta koj Albin Eržen. Glince pri Ljubljani.	26430
Čevljar, pomočnika ln vajenca
za finejša dela. sprejme za *talno. s hrano in sta novaniem v hiši Fr. Trav nik, Trebnje.	26424
Kuharico
fino in perfektno iščem ca na deželo. — Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod .Zvesta 481».	26481
Služkinjo
ki zna kuhati ter ima veselje do otrok, išče mala rodbina. Vprašati: «SI overi ia Transport*. Mikloščsva cesta 38 (gospa Novaki
26459
Vajenca
za slaščičarsko in medi-čar«-ko obrt, krepkega in zdravega, starega 14—15 let, s hrano in stanovanjem v hiši, drugo po dogovoru. sprejme E Stary. slaščičarna. Krško ob Savi 260«!
Vratarja
iščemo. — Reflektanti, po možnosti vpokojeni orožniki. oženjeni. naj se javijo čim preje pri ravnateljstvu Strojnih tovarn in livarn d 4., Ljubljana Dunajska cesta St 35 Stanovanje na razpolago, nastop takoj.
26450
Knjigovodjo ali
knjigovodklnjo
> večletno prakso, zmožno slovenskega in nemškega jezika v besedi in pisavi, samostojno moč. sprejmem Pismene ponudbe z naved bo zahtev je poslati na Fric ZemljiČ, vin ograd sko veleposestvo in vinske kleti ▼ Ljutomeru. Slov 26067
10 čevljarjev
dobro izvežbanih. sprejme takoj v trajno delo Ivan Prešern, tovarna čevljev v Eranju.	26333
Kuharico
popolnoma samostojno — mlajšo, z dobrimi spričevali, snažno, varčno in vajeno vseh domačih del — sprejmem Ponudbe z navedbo plače na oglasni oddelek «Jutra* pod značko •Gorenjska«.	6422
Čevljar, pomočnika
dobro izurjenega, sprejme takoj Ignac Grašič, Kranj.
26440
Posredovalnica Mrak v Ljubljani
nujno potrebuje kuharico.
hotelsko 26441
Mesto tajnika
oddamo. Reflektira ee samo na mlajše moči, ki imajo višje trg. študije in nekaj prakse Prednost imajo kompetentje z znanjem jezikov Ponudbe z navedbo referenc je poslati do 31 t m na oglasni oddelek «Jutra» pod značko «Tajnik»
Čevljar, pomočnika
»prejmenr takoj za najfi nejša dela. z lesenimi petami Hrana !n stanovanje v hiši Franc Sifrer, spi oš no čevljarstvo, Skofja Loka.	26503
Drja.-jurlsta
sprejme Zveza gostilničar skih zadrug v Mariboru, — hotel »Mariborski dvor«
26502
Pletilje
izurjene ▼ r s e h
delih,
sprejmem takoj Naslov v oglasnem oddelku «Jutra»
26464
Kontorlstlnjk)
začetnico, perfektno ▼ nemškem Jeziku, UJcoj sprejmemo Ponudbe pod: »Nemško 513« na oglasni odd. »Jutra«.	26494
8 do 10 čevljarskih pomočnikov
dobro izvežbanih za eksportna in galanterijska dela, sprejmem. Poizve ee Lojze Polajnko. Stari trg 19. Ljubljana.	26486
Brlv. pomočnika
dubiega delavca. ml» Sega. ■i c krbo r tiiši, 1S6« i časti pom S eplembra P • mene ponudbe prosim na M Gjurin. salon za dame in gospode Kamnik 26489
Pletiljo
dobro Izurjeno v vseh delih sprejmem takoj. Naslov pove ogl odd »Jutra«. 26493
Snažna ženska
okrog 351etna. z 12.000 Din dobi stalno službo v okrep čevalnici. Ponudbe na ogl odd »Jutra« Maribor pod 26435 »Poštenost«	26499
petnikii
Vinski potnik
dobro vpeljan po Slovenij dobi pod ugodnimi pogoji takoj mesto Ponudb« je poslati pod šifro .Vinsk potnik 96» na oglas odd <Jutra».	26070
dm« ifi* < i'
Foto-amaterjl
Pravilno razvijanje posnetkov je siguren uspeh Kazvija po zmerni ceni 1 Pogačnik Mestni trg 17 dvoriiče	26355
Prep5sovanje
na stroj
vjakrino. prevzame go spodična Pismene ponudb* oa »Prepisovanje na »troj na ogl odd »Jutra« —
26285
Prevodi
vseh vrst, korespondenca poprave tpkstov, prepiaj na stroj Wolfova 1 /II. desno Sodni tolmač.	26479
Postrežnico
pridno ln vestno, sprejme manjša družina od 8 —8 ure pop — Naslov pove oglasni oddelek «Jutra»
2646;?
Razpečevalke
za nov predmet .patent sprejmemo proti dobri proviziji — Oglasiti se od 14 do 16 ure Gosposvet ska cesta 13, »oba 44 — Ljubljana.	264J*

Jesenski tečaj
krojnega risanja in prik.ro-jevanja dam.skih oblek — pričaem 1 septembra t. 1 Vpisovanje ustmeno in pis. meno Roza Medved, stro kovno izprašana učiteljica Ljubljana. Mestni trg 24 26444
Akademik
nudi instrukoije iz vseh predmetov hum gimnazije Dober matematik Ponudb? na oglasni oddelek »Jutra pod «Tehnik»	26455
Temeljit pouk
nemščine, francoščine ruščine in angleščine — Orthaber. cand phil. Sp. Šiška Lepodvorska št Ž3
26470
Nemščino
poučujem teorije in prakso po najboljši metodi Stari trg 3. II.. desno 26490

Bančni uradnik
ml»d. t 5 in polletno službo, veič hrvatskega in nemškega jezika, želi pri merno nameštenje Naslov v ogl odd »Jutra« 2639"
Uradnik
popolnoma verziran v ma nipulaciji mehkega in trde ga le^a vešč knjigovod <tva. slovenske, nemške in italijanske korespondence in Irugih pisarniških poslov išče primerne službe — tu di na deželi Ponudbe pod <Žmožno*t» oa oglasni od delek «Jutra*.	25546
Tra pomočnik
manufakturist mlajša moč. deber prodajalec želi službo v mestu ali na deželi. Cenjene ponudbe prosi na oglasni oddelek «Jutra* pod .Dobra moč 200» 26431
Mlinar
srednjih let. dober izdelovalec. išče službo takoj v valjčnem ali kmetskem mlinu Ponndbe na oglasni
Gospodična
z znacjtm slovenske, nemške in srboiirvatske kore-spondencoj nemške ia slov stenografije ter strojepisja, išče primernega mesta — Cenjene ponudbe na -oglas oddelek «Jutra* pod šifro • Absolventka trg. .-tkade mi je*.	26461
Mesarski pomočnik
dobro izvežban išče službi. — najraje na deželi Na slov pove oglasni oddelek .Jutra*.	26 «76
Deklica
z 2 razt meščanske šolo. želi vstopiti v trgovino. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra*.	26456'
Fant
vojaščine prost želi službo pri vinskem trgovcu Ni pivee alkohola, ne kadilec.
Na>topi iahko takoj Jakob Vaupotič Litmerk, — Ormož.	26485
Jedilnico
še dobro ohranjeno, kupim Ponudbe na oglas, oddelek .Jutra* pod (Jedilnica*
26414
ISSSSSSSm
Srebrne krone
tiatnike tn različno ttato kupuje F Čuden. Prešerno va alioa L	20b
7
I a trbovelj. premog
lo lepa, suha bukova drva
kupite aajugodneje pr' tvrdki Franc Slovša. Kaz lagova ulica 20	175
Cehano perje
razpošiljam po povzetju (najmanj 5 kg) po Din 38 kg Izkoristit* priliko dokler traja zaloga — L Brozovič Zagreb. Ilica 82 Kemična čistilnica perja
18:
t *
Nogavice
kupite v Tovarniška zalogi nogavic in pletenin: Ljubljana, Miklošičev« o. 14 -nasproti hotela »Union«
177
Pridelki
Maiinov sok
t>rei sladkorja kuhan,
pujemo večje množine. Ponu^oe na naslov: Novalt - /.agreb. Maksimirska c št. 64.	26419
Radlo-aparat
kompleten, brez tibe, ugo dno prodam Ponudbe na ogl odd »Jutra« M ir;b< > pod »Radio«	ičf)01
D. K. W. motor
v zelo dobrem stanju, pro dam Naslov v ogl oddel ku »Jutra«	26400
F. N. motorna kolesa
350 ccm in 500 ccm kupite na 6mesečne obroke brez naplačila in brez obresti Zastopstvo II Kenda Ljubljana	26074
Prikolico
korai novo. ugodno prodam. Naslov v oglasnem oddelku .Jutra*. 20468
Damska kolesa
po izvanredno nizki ceni nudi Oton Zemelrok Mari j in trg 8.	26482
Športni voziček
otroški, dobro ohranjen in novo krstno garniture po zelo nizki ceni prodam — Naslov v oglasnem oddelku Jutra*.	26454
Strojno pletenje
z dvema strojema v bližini Ljubljane oddam v najem oziroma prodam ali poselim šele pol leta rabljena stroja s vso pripremo po nizki ceni Za pletilje, ki se žele osamosvojiti, zelo — ugodna prilika Naslov v ogl odd. »Jutra«. 261*2
2000 Din
lam tistemu ti mi pre-■ifcrb; v mestu pekarno v najem — Cenjene ponudbe na oglasni oddelek .Jutra-pod šifro «Obrt in delo* 26463
Gostilno
oddam v najem ali na ra čun v bližini Ljubljane n oddelku 26496
Naslov v oglasnem »Jutra«.
>h
Lepa enonadstr. vila
i stanovanja po 4 sobe, eno z 2 sobama električna razsvetljava parketirane sobe vodovod, lep vrt, ob ■dektričn' železnici v Kar lovskem predmestju, na prodaj Ponudbe pod «Vi la* na ogl odd «Jutra*
26363
Hišo
z 2 alt 8 sobami vrtom^ib dobro vodo » PoljSanah. okolici ali ob iužni železnici kupim Rado Jurko. Sol nadz v p v Konjicah 26180
Vilo
enodružinsko podkleteno na
periferiji Ljubljane. 4 sobe. kuhinja In pritikline prodam po rmerni ceni Naslov v ogl od Jutra.	26095
Otroško posteljico
dobro ohranjeno, aupim — Ponudbe pod .Otroška posteljica* na ogl. odd «Ju tra*.	26358
Zičnat) posteljni
vložki najceneje prt trrdki Fr
Stupica Ljubljana. Gu*po svetska 1.	26117
Opravo hrastovo
za jedilnico in salonsko ogledalo radi selitve prodam Ogled med 3 in 5 uro Posredovalci izključe-oddelek »Jutra* pod "šifro ni. - Naslov pove oglasni Mlinar*	26446 oddelek »Jutra*. 26447
Enodružinsko hišo
s -sadnim in zelenjadnim vrtom ? bližini železniške postaje kupim v ceni do 40 000 Din Naslov v og! oddelku »Jutra* 26425
Enodružinska hiša
zidana, i opeko krita — klet. hlev. vodnjak c redno dobro vodo. v prav dobrem stanju, v najlepši legi v Novi vast (St Ju rij ob juž žel) pri okrajni cesti. 10 minut od po staje, f dobrim zemljiščem (cenjeno 30 954 Din) se dražbenim potom proda 1. septembra t 1. Ogled je pred narokom dovoljen vsaki čas. Pojasnila daje oskrbnik M Smid, trgovec istotam.	26420
Enodružinska hiša
z vrtom in dvoriščem, s celim komfortom naprodaj na Sv Petra cestj št 56 26451
Gozdno parcelo
v Gačeh, obč ia pošta
Crmošnjice, v izmeri približno 5 johov lep mlad jelov ln smrekov ies. ugodno prodam ker biva lastnik stalno v Ameriki Reflektanti zvedo natančnejše podatke pn Matiji Samt da v OrmoSnjicah it. 2. Dolenjsko	26338
fUmevaitja
Stanovanje
S—• »ob. t kopalnico iKen »eptemb-r v sentrn me 'U — Ponndbe oa ugUsn jddelek .Jutra* pod tifrv <3amee»	0687
Stanovanje
opremljeno sobo, kuhin)o in shrambo takoj oddam na Krekovem trgu 10/11.
26452
Lepo stanovanje
4 »ob. kuhinj« ia drugih
pritiklin, v -Hli na Dolenjski cesti oddam s 1 novembrom Naslov v oglas, oddelku »Jutra*. 26364
Stanovanje
2 sob ln pritiklin, Se mogoče t malo vrtička — v Poljanskem ali Sentpeter-skem okraju i S S e m Ponudbe na oglasni oddelek .Jutra* pod šifro .Poljane ali Sentpeter*.	26416
Stanovanje
2 »ob, kubinje in pritiklin išče za takoj ali s 1 no vembrom mirna stranka brez otrok. — Ponudbe na ojla-sn- oddelek .Jutra* pod .Stanko*.	26448
Profesor
sprejme	dijaka t popolno
oskrbo,	lastna soba v vili
Naslov	v ogl odd »Jn
tra*.	26353
Boljša rodbina
sprejme dva dijaka v dobro oskrbo Elektrika, klavir inštrukcije nemška konver zacija Naslov v ogl od Jutra	86071
Tri dijake
sprejmem v dobro oskrbo v sredini mesta Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.
Mlajšo dijakinjo
sprejmem _y popolno oskrbo Pomoč pri učenju Poizve se v trgovini Jeločnik — Rožna doljna	26442
Dijaka
nižjeiolca, iz odlične drn-žine. sprejmem Naslov v oglasnem oddelku «Jutra*.
26439
Dva dijaka
boljših rodbin, sprejme učiteljska družina na hrano in stanovanje Strogo nadzorstvo — Ponndbe na oglasni oddelek »Jutra* pod Učitelj«.	26480
Profesor, rodbina
sprejme 1 ali 2 nižješolca v popolno oskrbo Pomoč pri učenju, vrt in klavir. Naslov pod »Vrt, klavir* pove oglas, oddelek Jutra.
25776
i
4 manjše dijake
sprejme boljša družina na izvrstno hrano in stanovanje. — Naslov v oglasnem eddelku »Jutra*. 26449
Dijak
išče zdravo, tračno stanovanje s popolno oskrbo — Naslov pove ogla«, oddelek «Jutra*.	26475
Dijaka
sprejmem na dobro hrano in stanovanje Naslov pov® oglasni oddelek «Jutra»
26478
Dve dijakinji
•prejme učiteljica na Kongresnem trgu tt. 6rti.
Dijaka ali dijakinjo
sprejmem n« stanovanje t vso oskrbo Naslov pove oglasni oddelek «Jutra».
26457
2 mlajša dijaka
sprejme starejSi zakonski par brez otrok. Naslov v oglasnem oddelka »Jutra.
26471
Abiturljent
ISče stanovanje ia brano proti inštrukcijam pod šifro »373« t ogl. odd »Jutra« 26484
1 oz. 2 dijaka
»prejme sfokovni u? te« popolno oskrbo Naslov v jgl dd. »Jn.rt«.' 20491
Stanovanje
i vso oskrbo iiče dijak vigjeSolec v sredin) mesta Stanko Bohinc, -H^Jvod* 30 26504
Vrehrana
2 vlsokogolca
sprejmem na dobro slov domačo brano v Beograda
Naslov: Mišarska al 4/a -Kosmetički institut 26348
2 lepi sobi
* elektr razsvetljavo tn
posebnim vbodom, v bližini Tehn srednje Sole. oddam Naslov v ogl odd »Jutra« --|T 26257
----.1.'$ " >.
Prazno Scfbo
u »hranjenje pohištva vza mem v najem Ponndbe na ogl oddelek »Jutri«'pod — •Soba«.	' : 26205
--I ■ ^ w
Ooremlieno sobo
meseKno. odda i 1. septembrom Svoboda, Dunajska cesta it. 17/BI 26465
Sobo
prazno ali opremljeno, souporabo kopalnioe želim v blitni opere — Naslov pustiti t oglasnem oddel ku »Jutra*.	26467
Opremljeno sobo
* posebnim vhodom in elektriko takoj oddam 2 osebama. ozir zakonskemu paru brez otrok al; 2 di jakoma Naslov..* 'oglas oddelku «Jutra». 26469
Sobo
v sredini mesta, event. brano išče gospodična samo pri boljši družini . — Ponudbe na oglas, oddelek «Jutra» pod »Primorka«
86445
Opremljeno sobo
takoj oddam gospodu . Na slov pove oglasni oddelek «Jutra».	26436
Boljšo sobo
separiranim vhodom te-lim — tudi izven centra Ponudbe » ceno na poštni predal 288	26474
Prazno sobo
bolj v »redi mesta išče / 1. septembrom starejša gospodična Ponudbe na ogl oddelek «Jutra.» pod šifro (Gospodična 417». 26417
Sobo z 2 posteljama
oddam takoj. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra».
26432
Opremljeno sobo
separatnim vhodom in električno razsvetljavo oddam takoj na Starem trgu St 11-a'II Ogleda se lahko med 1. in 3. uro 26443
Kot sostanovalko
v kra-no stanovanje po nizki cen] sprejmem boljšo mlajšo gospodično ali dijakinjo Naslov pove oglas, oddelek .Jutra*. 26478
Opremljeno sobo
lepo. 'pri boljši rodMni event s hrano in klavirjem, iščem za boljšo damo za takoj Ponudbe na informacijsko pisarno Lukež Viljem, Gosposvetska cesta 12	26495
Snažno sobo
s električno razsvetljavo in vso oskrbo išče gospodična v centru mesta Ponudbe na oglasni oddelek .Jutra* pod «Dobr> hrana* 26466
Opremljeno sobo
lepo. oddam takoj Naslov v oglasnem oddelku Jutra
26360
Prazno sobo
veliko, oddam Souporaba kuhinje Bežigrad. Naslov v ogl. odd. »Jutra« 26497
Sobo
iSče gospodična s 1 septembrom Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra* pod šifro »Mirna*.	26458
Dvpiii
Heinz!
Javi »e. imej Usmiljenje do otroki Pridi nazaj, odpustim Ti vgc. Josefina
26500
Prijateljstva
želim a damo do 40 let. — Dopise na oglasni oddelek »Jutra* pod »Stili 472»
26472
1826
Čakaj v poneieljek od 8
do 9 ure v kavarni	Emona
— Zdravo.	26453
Amor!
Dvigtte pismo!
86509
Znanja želi
žandarmerijski kaplar — uslužben v Južni Srbiji, v svrho ženitve. z gospodično ali vdovo od 20—27 let Ker odid» iz službe, bi želel otvoriti kuhinjo 8 pomočjo izkušene gospodinje, ki bi reflektirala na tako sodelovanje Pisma s fotografijo je poslati na oglas »Jut
oddelek
»Branko*
jamčena
utra» pod šifro Diskrecija za-26437
Lovski braki!
2 mladiča, od prvovrstne lovske psice 'posavski brak) odda France Langer Radeče pri Zidanem mostu 2648)?
]zquMym&
Plavalni pas
iz plutovine, se je pozabil v nedeljo na postaji Re-teče. Najditelj se naproša, da ga odda v ogla-nem oddelku »Jutra«. 26418
Žensko zapest. uro
sem izgubila od VVolfove ul. čez Frančiškanski most do živilskega trga Pošten najditelj naj jo proti na gradi odda na naslov, ki ga pove oglasnj oddelek »Jutra».	26415
Kanarček
je odletel Kdor ga najde, naj ga proti nagradi prinese hišnici v Vošnjakovi ulici 4.	26460
2imnice
(modroce) predelujem po 35 Din in vsa tapetniška dela po najnižjih cenah. Pridem delat tudi na dom. Sla vič Franc, tapetnik Delavnica: Žabja k 14. 26492
Z našo umetno
moštovo esenco
»M o s 11 n«
si 'ahko vsakdo t nalimi stroški pri-iravi izvrstno in zdravo domačo pi-ačo Cena 1 steklena za 150 litrov Din 20 po pošt) 35.— Din. — Dobi se samo v lirogerij. v Kane, '■iHiana. in droeerijf vVolfram naslert /V\.
Kane, Maribor. Uosposka i-k* " 137-a
Za zgradbo tovarne v Kočevju se iščejo
dobri zidarji
in tesarji
Izborna in cena kuhinja, kakor tudi
lepa stanovanja na stavbi. Gradbeno podietje inž. Jos. Dedek, Ljubljana. Žibertova ul. 7.
					
- v.					'A . ■ -
Rudar
v inozemstvu želi v svrho ženitve znanja z mladenko neomadeževane preteklosti. I. ijetne zunanjosti. ,-taro od od 19 .'o 23 let. Djpise na ogl. o Id. »Jutra« <oi »Sim[&'.ija«.	264K-1
H »
Pianino
dobro ohranjen kupim na mesečne obroke po 300 Din — Ponudbe na: ZelezDiška postaja Bled Jezero 26427
Zahvala.
u □
□ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □
a
Poipifana Legat Marija, ka-	g
kor tudi ceia moja druž:na se	□
najisk enejše zahval ujemo	□
g. dr Pencetu v Tižiču	§
za njegovo požrtvoval ost s ka-	□
tero se je izkazal cb času bolezni	§
mojega moža.	□
Pristava prt Trž ču 20. VIII. 1928.	□
Legat Marija.	0
SK93
Važno
V Stari Pazovi (Sremska oblast) centru žitne trgovine, v glavni ulici.
(za 50 vagonov hrane\ košem za koruzo in kompletno urejeno, popolnoma novo, najmodernejšo
za umetno sušenje koruze (kapaciteta 3-4 vagone) z
električnim pogonom. Žitna trgovina obstoji na tem mestu 35 let, a isto tako
je uveden lesni promet. Vpraša se pri Štedtonici, Stara Pazova.	9877a


Lesno volno (Hoizvvoiie)
dobavlja
BARZEL K. D., Zagreb
Ulica Vjenceslava Novaka 10. Telef. 3250
Stalno veliko skladišče lesne volne«
9»lf
Urejuj« Davortti iUHjm 4*d*J* « konzorcij »Jutra* AOoll