Ameriška Domovi ima

s rtirvig
AMCRICAN IN SPIRIT POR6IGN IN LANGUAGČ ONLY
SLOVENIAN
HORNING NGWSPAPGR
AMERIŠKA DOMOVINA (ISSN 0164-680X)
Novi grobovi
CLEVELAND. OHIO, TUESDAY MORNING, APRIL 6. 1982
VOL. LXXXIV
ANGLIJA BLIZU VOJNE Z ARGENTINO RADI ZASEDBE FALKLANDSKEGA OTOČJA
Postenzc parlamenta v El Salvadorju žrtev atentatorjev
SAN SALVADOR, El Sal. -v- Neznani atentatorji so u-grabili in potem ubili Davida Joaquina Quinterosa, člana pred nedavnim izvoljenega el salvadorskega p a rl a m e nta. Quinteros je bil pristaš skrajne desničarske Republikanske nacionalistične zveze. Rival je v pokrajini Cabanas, severno od glavnega mesta.
Desničarske stranke, ki razpolagajo z absolutno večino v parlamentu, se še pogajajo
0	ustanovitvi koalicijske vlade in politiki, ki ji naj bi takšna koalicija sledila. V o-zadju je aktiven ameriški veli roslanik, ki želi v imenu Reaganove vlade, da bi sodelovala v koaliciji tudi zmernejša stranka sedanjega predsednika Joseja Napoleona Duarteja.
Metropolit Cerkve v El Salvadorju nadškof Arturo Rivera y Damas je v svoji cvetnonedeljski poslanici vernikom dejal, da morajo gverilci upoštevati izid nedavnih volitev in opustiti oboroženi boji Desničarske stranke pa ne smejo razumeti volitev kot povabilo, da obrnejo hrbet že začetim gospodarskim in socialnim reformam el salvadorske družbe, je nadaljeval nadškof.
Gverilci pa še vedno napadajo postojanke policije in vojske, atentatorji tako z levice kot desnice so tudi zelo aktivni. Vsak dan so najdena trupla najnovejših žrtev atentate rskih skupin.
Od prihoda na oblast sedanjega civilno-voj aškega režima v El Salvadorju, oktobra 1979. leta, je umrlo v spopadih in atentatih .najmanj 88,000 ljudi.
—-----o—-----
Leonid I. Brežnjev ni Več v bolnišnici, a še pod zdravniško oskrbo
Moskva, zssr. — Po naj-
novejših, a še vedno nepotrjenih vesteh, je sovjetski voditelj Leonid I. Brežnjev zapustil posebno kremeljsko bolnišnico, kamor je bil prepeljan 25. marca, in okreva r'a eni njegovih rezidenc.
Sovjetski tisk še ni komentiral o bolezni Brenžjeva in ni objavil nobene slike o jem vse od njegovega odhoda iz Taškenta pred. dvema tednoma. Dobro poučeni sovjetski viri menijo, da Brež-n.jeva ne bo videti v javnosti ysaj do 22. aprila, ko bodo v ^SSR praznovali rojstni dan Vladimirja I. Lenina, ali pa P maja, ko je tradicionalna Parada na Rdečem trgu.
Sovjetski viri, ki govorijo 2 zahodnimi novinarji pod Pogojem, da njihova imena oiso objavljena, še vedno no-oojo govoriti o tem, zakaj je oioral Brežnjev v bolnišnico. Shijo se govorice, da je bil ^režnjev močno utrujen od hapornega 4-dnevnega potovanja v republiki Uzbekistan oti da ga je zadela lažja možganska ali srčna kap.
Splošno je pa znano, da je
01	let stari Brežnjev v soraz-toorno slabem zdravstvenem
stanju.
Kose Udovich
Umrla je Rose Udovich, roj. Mismas, vdova po pok. možu Franku, mati Franka, Victo-rja, Joe-a, Mrs. John (Dorothy) Kristoff, Mrs. Clarence (Alice) Kroll, Mrs. Louis (Rose) Nolan, Mrs. Donald (Marie) Krotine ter pok. Rose, Josepha in Edwarda, 2i-krat stara mati, 11-krat prastara mati. Vsi bratje in sestre so že pokojni. Pogreb bo iz Grdinovega pogrebnega zavoda na Lake Shore Blvd. jutri, v četrtek, v cerkev Marije Vnebo vzete ob 10. dopoldne, od tam na Kalvarijo. Na mrtvaškem odru bo danes, v sredo, od 2. do 4. popoldne in od 7. do 9. zvečer.
Constance Zelko
V	soboto, 3. aprila, zvečer je v Eairview splošni bolnišnici umrla Constance C. Zelko, rojena Turk, žena Franka, mati Franka, Constance, Tirno thy j a in Michele, tašča Marie Ferrera in Williama Sheehana, sestra Franka, Clarencea, Elmer j a, Richarda, Dorothy Strumbel, Rene Petrulis, Esther Kočevar, Therese Rakar, Joan Woe in Eleanor Knuff (pok.). Pogreb bo iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda na 6016 St. Clair Ave. danes, v sredo, ob 9.30 dopoldne, v cerkev sv. Vida ob 10., nato na pokopališče Sv. Krjža.
Dorothy A. Strniša
V	nedeljo, 4. aprila, zjutraj je v Sloyenskem domu za ostarele na Neff Rd. kjer je stanovala zadnji dve leti, umrla 93 let stara Dorothy A. Strniša, rojena Žagar v vasi Ravne, fara Bloke, Slovenija, od.koder je prišla v ZDA leta 1905, vdova po leta 1973 umrlem možu Antonu, mati Freda ter Anthonyja in Louisa (oba . že pok.), 7-krat stara mati, 12-krat prastara mati, vsi bratje in sestre so pok., ustanovna članica Oltarnega društva fare sv. Vida in dr. št. 25 SŽZ, članica dr. sv. Marije Magdalene št. 162 KS-KJ, dr. sv. Cecilije št. 37 ADZ, dr. št. 180 ABZ, Materinskega kluba pri Sv. Vidu in St. Mary Guild pri Sv. Vidu. Rajnka je bila zelo aktivna faranka pri Sv. Vidu in je pomagala v kuhinji na vseh prireditvah od leta 1943 naprej. Pogreb bo iz Grdinovega pogrebnega zavoda na
minulo jesen po zahodni Evropi z nepričakovano silovitostjo sprožil plaz množičnih mirovnih zborovanj in pohodov, ki so imeli zvečine pro-tiameriško ost, a resnici na ljubo tudi Sovjetski zvezi niso prizanesli, je bilo pogosto slišati vprašanje, ki je zvenelo dejansko kot očitek: kaj pa na Vzhodu, v deželah tako imenovanega “realnega” socializma?
Posreden odgovor, ki je ob takšnih vprašanjih prihajal z Vzhoda, se je pač glasil, da je mednarodna politika socialističnega tabora v celoti vpre-žena za ohranitev miru in da spričo tega ni potrebna po-
1053 E. 62 St. danes, v sredo, v cerkev sv. Vida ob 11. dopoldne, od tam na Kalvarijo.
Anna Jerina
V četrtek, 1. aprila, je v Euclid General bolnišnici umrla 91 let stara Anna Jerina, rojena Kovač v Sloveniji, od koder je prišla v ZDA leta 1903, vdova po leta 1971 umrlem možu Jacobu, mati Anne English, Frances Yakos, Jacoba ml., Harryja, Emieja, Alice Miller (Fla.) ter že pok. Ludwiga, Edwarda in Mary Oblak, 24-krat stara mati, 14-krat prastara mati, sestra Mary Gorše, Frances Tegpl (pok.), Josephine Hof-fert, Alice Christopher Fla.), Matta Smitha ter pok. Franka in Johna Smitha, članica S2Z št. 41, Maccabees št. 283 in Oltarnega društva pri Sv. Jeromu. Pogreb je bil včeraj, v ponedeljek, iz Želeto-vega pogrebnega zavoda na E. 152 St., v cerkev sv. Jero-ma, nato na pokopališče Vernih duš.
Frank Ipavec
V soboto, 3. aprila, je v Slovenskem domu za ostarele na Neff Rd. umrl 94 let stari Frank Ipavec, bivajoč pred leti na Arrowhead Ave., zadnjih 19 let pa v New Smyrna Beach, Fla., rojen v Orehku pri Postojni, Slovenija, vdovec po leta 1973 umrli (ženi M; ry, roj, Beher, brat Josephine Ošaben (Ely, Minn.) ter Josepha in Amalije Slavec (oba v Slov.), zaposlen več let pri General Electric Co. in nekaj časa pri Parker Hanifin Co., vse do sVoje upokojitve pred 19 leti. Bil je član Kluba upokojencev v New Smryna, Fla. in The Maccabees št. 1288. Na želji pokojnika, pogreba ni bilo. ——o----------------
Zadnje vesti
• Washington, D.C. — Danes dopoldne bosta predsednik Ronald Reagan in žena Nancy šla na velikonočne počitnice. Nocoj bosta na otoku Jamaica, kjer jima bo priredil večerjo jamaijski ministrski predse dnik Edward Seaga. Jutri bosta predsednik in žena obiskala otok Barbados in bila gosta na domu bivše filmske zvezdnice Claudette Colbert. Ga. Colbert je dolgoletna prijateljica Reaganovih.
sebna zavzetost množic za mir.
Kako je dejansko Sovjetska zveza vprežena za ohranitev miru, pa nam razkrije brošura, ki jo je izdalo sovjetsko obrambno ministrstvo v 100 tisoč izvodih in so jo med drugimi prejeli tudi zahodni časnikarji, ki so zaposleni v Moskvi.
Naslov brošure se glasi “Vedno pripravljeni braniti domovino”. V njej med drugim načelnik štaba sovjetskih oboroženih sil maršal Nikolaj Ogarkov omenja sedanjo rusko mladino, ki da se je rodila v povojnem času, v obdobju miru in ki zato podcenjuje nevarnost vojne.
Maršal obžaluje pacitistič-
LONDON, V. Br. — Pretekli petek zjutraj je posebna u-darna enota argentinske vojske brez napovedi vojne napadla Falklandsko otočje in ga po krajši bitki s skupinico lahko oboroženih angleških vojakov tudi zasedla. Vseh 89 angleških vojakov je bilo pripeljanih z letalom v državo Urugvaj, od tam so se vrnili v Anglijo. Z njimi je pdtoval tudi dosedanji angleški guverner Falklandskega otočja.
V soboto zjutraj je druga argentinska enota zasedla or tok South Georgia, v kratki bitki je bil uničen helikopter argentinske vojske, poškodovan pa argentinski rušilec.
Spor med Anglijo in Argentino glede lastništva omenjenih otokov traja že 150 let. Na Falklandskem otočju biva okoli 1800 ljudi, ki so angle-, ško govoreči in nočejo biti pod argentinsko oblastjo.
Anglija razburjena
Argentinski napad je ogorčil tako parlament kot vlado ge. Margaret Thatcher. Anglija je že podvzela' vrsto gospodarskih ukrepov zoper Argentino, na poti k Falklandskemu otočju je zelo močna mornariška enota v kaur, je več tisoč vojakov in vsega Skupaj 40 bojnih ladij.
Angleška vlada trdi, da bo napadla argentinsko enoto na Falklandskem otočju, ako diplomati ne bodo našli načina, po katerem bodo Argentinci zapustili vse zasedene otoke. To je pa zelo malo verjeti, ker poročila, ki prihajajo iz Argentine, govorijo o splošnem navdušenju občinstva nad vojaškim posegom. Argentinska vojaška junta je izjavila, da je pripravljena na vojno z Anglijo, ako želijo to Angleži.
Razprava v angleškem parlamentu je bila burna. Vlada je bila deležna splošne kritike, češ, da ni predvidevala možnosti argentinskega napada. Laburistični poslanci so zahtevali odstop zunanjega in obrambnega ministra. Oba sta res podala ostavko, vendar je ga. Thatcher sprejela le odstop zunanjega ministra Lorda Carringtona. V sedanjem trenutku, je pojasnila ga. Thatcher, ko se bližamo
no mišljenje, ki naj bi zajelo del sovjetske mladine ter postavlja zahtevo, da se je nujno treba postaviti po robu “čustvom spravljivosti, po-mirjenosti in pacifizma” pri mladih in da se je treba s takšnim razpoloženjem spopasti, kjerkoli se pojavi.
Ogarkov je prepričan, da nameravajo Amerikanci “iztrebiti socializem z obličja zemlje” in da se mora zato Sovjetska zveza pripraviti na morebitni' spopad z jedrskim orožjem. Za to pa ni dovolj samo vojno gospodarstvo; tako partija kot država morata voditi “akcijo zoper pacifistične elemente in zoper miroljubna gibanja”.
Sovjetska podmornica v
vojnemu spopadu z Argentino, bi ne bilo umestno zamenjati obrambnega ministra Johna Notta.
Možnost za mir
Ker je Falklandsko otočje oddaljeno od Velike Britanije okoli 8.000 navtičnih milj, bo vzele 2 tedna, da bo prišla v Falklandske vode angleška mornarica. V teh dneh, vsaj tako upajo diplomati o-beh' držav ter v Združenih narodih, bo morda mogoče najti kompromisno rešitev.
V težkem položaju je ameriška vlada, ker imajo ZDA dokaj dobre odnose z Argentino, medtem ko je vlada Margaret Thatcher ena najzvestejših podpornic predsednika Ronalda Reagana in njegove politike v Zahodni Evropi. Stališče ZDA je, da morajo Argentinci zapustiti Falklandsko otočje, državno tajništvo pa poudarja potrebo za diplomatska pogajanja, ki naj bi vodila h kompromisu.
Pretekli četrtek je predsednik Reagan govoril skoraj uro z argentinskim predsednikom gen. Leopoldom F. Galtieri-jem. Reagan je prosil gen. Galtierija, naj Argentina ne zaseda Falklandskega) otočja. Predsednikovo p o sredovanje pa je bilo zaman.
-——o-------
Zadnje vesti
•	Bonn, Zah. Nem. — Predstavniki z a h o d n oevropskih bank in poljske vlade so dosegli sporazum, po katerem bo mogla Poljska zavlačeve-ti odplačevanje posojil, ki jih je najela pri teh bankah. Zaradi pošastnih gospodarskih razmer doma, Poljaki lani niso mogli odplačati tem bankam 2,4 milijarde dolarjev.
•	Peking, Kit. — Kitajska vlada je zopet kritizirala Reaganovo vlado zaradi napovedane prodaje sodobnega ameriškega orožja Tajvanu. ZDA želijo, da bi Tajvan nadaljeval svojo vlogo kot nepotopljivo ameriško letalonosilko v bližini Kitajske, je trdila izjava kitajske vlade.
-----o---.—
Sporočajte osebne in krajevne novice!
Tarantskem zalivu in svarilo maršala Ogarkova ruskim pa-cifistim potrjujeta mnenje, ki je v zahodnem svetu vedno bolj razširjeno, da je namreč postala Sovjetska zveza predvsem vojaška sila in da je njena zavzetost za komunistično ideologijo padla na drugo mesto.
Prav iz tega pa se lahko razvije velika nevarnost za svetovni mir. Z ene strani ni več daleč odhod Brežnjeva s politične pozornice, kar bo prineslo s seboj pritisk vojaških krogov na partijske, z druge strani pa vojaška nad-moč lahko zaostri odnose do Severne Amerike.
(Dalje prihodnjič)
Kong. Dennis Eckart napovedal kandidaturo vil. okrožju
CLEVELAND. O. — Mladi kongresnik slovenskega rodu Dennis E. Eckart se je odločil, da bo kandidiral za ponovno izvolitev v novem II. kongresnem okrožju, ki vključuje okraje v severovzhodnem delu Ohia. Dosedanji kongresnik tega območja je 58 let stari William Stanton, republikanec iz Pai-nesvilla. ki ne bo več kandidiral. Stanton je presenetil javnost, ko je pojasnil, da ima nevarno srčno bolezen, ozdravitev katere bo menda zahtevala težko operacijo.
Stantonova povsem nepričakovana odpoved kandidature je odprla pot Eckartu, o katerem so mnogi že rekli, da je bil rojen s tkzv. srebrno žlico v ustih. Eckart je bil v težkem položaju zaradi spremembe meja svojega dosedanjega okrožja. V . novem,
19.	okrožju biva namreč še kong. Ronald Mottl, močni so tudi republikanci. Odhod Stautona je torej rešil Eckar-ta iz zadrege.
Eckart ne biva v 11. okrožju, rekel pa je, da se bo tja preselil. Poudaril je v izjavi, ko je napovedal kandidaturo, da je bival v tem okrožju pred leti,—v Madisonu, Novo 11. okrožje vključuje okraj Lake. v katerem biva mnogo Slovenc ev in pripadnikov drugih evropskih etničnih skupin, kar velja deloma tudi za okraj Ashtabula.
Vplivni demokrati v 19. o-krožju, ki so sicer računali na kandidaturo Eckarta zato, ker ne marajo preveč neodvisnega Mottla, skušajo najti sposobnega kandidata zoper Mottla in možnega močnega republikanskega kandidata. V Euclidu in sosednjih predmestjih pritiskajo na ohij-skega državnega senatorja Timothvja McCormacka,'naj on kandidira, a zaenkrat brez uspeha.
Kot sedaj kaže, bo vodilni demokratski kandidat v 19. o-krožju komišener Edward Feighah.
-  ----o--;—
Izrael postavil nov rok za odselitev naseljencev s Sinaja
JERUZALEM, Izr. — Izraelski obrambni minister Ariel šaron je postavil nov rok za odselitev vseh izraelskih naseljencev, ki so si ustanovili svoje naselbine na Sinajskem polotoku. Ti naseljenci naj bi morali zapustiti te kraje do 31. marca, vendar jih je ostalo do danes še okoli 2000. Nov rok bo torej potekel 15. aprila.
Naseljenci in njih pristaši so uverjeni v tem, da pripada tisti del Sinajskega polotoka, ki so ga bili poselili, Izraelu, ter nasprotujejo, da bi Izrael vrnil te kraje Egiptu. Pripravljeni so braniti svoje stališče tudi s silo in je že prišlo do spopadov med njimi in izraelskimi vojaki.
Vlada Menahema Begina se je bala morebitnih domačih političnih posledic, ako bi vojaki uporabili silo proti naseljencem. Zato se je obrambni minister Šaron odločil za nov rok za odselitev vseh izraelskih civilistov iz omenjenega.
Iz Clevelanda in okolice
Snežni vihar—
Včeraj zjutraj je snežni vihar zajel Cleveland in okolico ter več drugih krajev srednjih in severovzhodnih ZDA. Vreme je onemogočilo, da bi prišli na delo uslužbenci naše tiskarne in zaradi tega nismo mogli tiskati Ameriške Domovine v torek. V Clevelandu je zapadlo nekaj več kot 11 inčev snega, kar je rekord za mesec april. Vremenoslovci trdijo, da je bil včerajšnji snežni vihar najhujši letošnje ostre zime. Gd novembra lani je Cleveland dobil nekaj več kot 100 inčev snega, prejšnji rekord je bil 90 inčev in sicer v letu 1977-73. Petkova Ameriška Domovina bo redno izšla, prav tako bomo tiskali AD prihodnji torek.
Butare in sneg—
Preteklo nedeljo so učenci slovenske - sobotne šole pri Sv. Vidu in člani Slovenskega folklornega inštituta pri Mariji Vnebo vzeti v Collimvoo-du obdali bogoslužje Cvetne nedelje z lepoto slovenskega verskega običaja — butaranjo Kljub slabemu vremenu, je bila udeležba velika. Clevelandski dopoldanski Plain Dealer je objavil veliko sliko, na kateri so bili prikazani mlajši člani SFI pri Mariji Vnebovzeti, ko so šli v procesiji v cerkev. Lokalne televizijske postaje‘so tudi poročale o tem.
Družabni večer—
V soboto, 17. aprila, v Slovenskem domu na Holmes Ave. priredi Tabor DSPB Cleveland svoj pomladni družabni večer. Večerjo bodo servirali od 7. do 9. zvečer, za ples in zabavo bodo igrali Veseli Slovenci pod Dušanom Marsičem. Vstopnice so v predprodaji in lahko pokličete Milana Zajca (851-4961) aii Filipa Ofeha (943-4681). Tiskovnemu skladu—
Marieta Jamšek, Oak Park. Michigan je darovala $12 v tiskovni sklad Ameriške Domovine.
Edward Gliha, Euclid, Ohio pa je daroval $10 našemu slovenskemu listu.
Obema darovalcem iskrena hvala!
ItUiMli
Deloma sončno danes z najvišjo temperaturo okoli 36 F. Pretežno oblačno jutri z možnostjo snega ali dežja. Naj-višja temperatura v četrtek okoli 39 F.
-----o-----
Ce .še niste naročnik
Ameriške Domov me,
ooslamte <** danes!
območja.	n
Po veljavnem sporazumu med Izraelom in Egiptom, bodo ti kraji vrnjeni Egiptu 25. aprila letos. Izraelci, ki bi ostali v tem delu Sinaja, bi s tem prišli pod egiptovsko oblast, kar bi tudi bilo politično nemogoče za Beginovo vlado.
Opazovalci izraelskih razmer soglašajo, da mnogi naseljenci ne bodo prostovoljno zapustili svoje domove oz. naselbine, in jih bo morala vojska odseliti.
V Rusiji se ne sme govoriti o miru
i.
GORICA, It. — Ko se je
AMERIŠKA DOMOVINA, APRIL 6, 1585
AMERIŠKA DOMOVINA
6117 ST. CLAIR AVE. — 431-0628 — Cleveland, OH 44103
AMERIŠKA DOMOVINA (ISSN 0164-680X)
James V. Debevec — Owner, Publisher Dr. Rudolph M. Susel — Editor
Published Tuesdays and f ridays except first two weeka in July and one week after Christma*
NAROČNINA:
fj Združene države:
$28.00 na leto; $14.00 za pol leta; $8.00 za 3 mesece Kanada in dežele izven Združenih držav:
$40.00 na leto; $25.00 za pol leta; $15.00 za 3 mesece Petkova izdaja: $15.00 na leto; Kanada in dežele izven Združenih držav: $20.00 na leto.
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$28.00 per year; $14.00 for‘6 months; $8.00 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$40.00 per year; $25.00 for 6 months; $15.00 for three months Fridays only: $15.00 per year — Canada and Foreign $20.00 yr.
Second Class Postage Paid at Cleveland, Ohio
POSTMASTER: Send address changes to American Home, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, OH 44103
-<*£££*<88	No. 27 Tues., April, 6, 1982
Frančiškovo leto
LEMONT, 111. — Frančiškanske družine obhajajo od
3.	oktobra 1981 do 4. oktobra 1982 Frančiškovo leto ob 800-letnici njegovega rojstva. K temu obhajanju so se pridružili mnogi, ki jim je: priljubljena duhovna podoba ubožca iz Asisija; med njimi so tu mnogi protestanti in prn padniki nekrščanskih verstev. Zakaj je Frančišek še po osmih stoletjih, priljubljen in vpliven? V čem je njegova privlačna moč?
Ob začetku Frančiškovega leta je bil glavni tajnik Združenih narodov Kurt Waldheim. Ob tej priliki je naslovil poslanico na vse prijatelje frančiškanov. V njej je zapisal: “Osemstoletnica rojstva sv. Frančiška bi morala biti za nas vse navdihnjenje. Po svojem 'zgledu in po svojih naukih je postal sv. Frančišek simbol miru, pokroviteljstva človeškega okolja in ljubezni do ubogih. Njegova poslanica odmeva v nekaterih najvišjih idealih Listine Združenih narodov. Zagovarjal je mir med vsemi ljudstvi in prosil vse, ki so mu sledili, naj ne nosijo orožja
—	danes Združeni nabodi delajo,za mir in za razorožitev med vsemi državami.
Proglašal je ljubezen in spoštovanje do narave in do vseh živih bitij — Združeni narodi delajo za ohranjevanje in zaščito okolja širom sveta. Bil je svetnik ubogih
—	Združeni narodi se trudijo, da bi se prenehalo trpljenje in pomanjkanje, ki ga trpijo milijoni človeških bitij, in podpirajo obrambo ubogih, pohabljenih, žrtev krivic in razlikovanja. Primerno je, da se spomnimo, da je bilo prvo splošno navodilo človekoljub-nosti — Listina Združenih narodov — podpisano v mestu, ki nosi svetnikovo ime, v San Franciscu.”
Iz te poslanice razvidimo, da je Frančišek živel v časih, ki so bili podobni našim.' V svoji preprostosti in v iskrenem ravnanju po evangelijskih naukih je dobil odgovore na vse odgovornosti, ki so jih tedanje razmere nalagale njemu in vsem, ki so. hodili za njim.
Danes imajo ista vprašanja obširnejši obseg in. segajo še bolj globoko v življenje narodov in posameznikov. Bogu moramo biti hvaležni/ da v organizaciji Združenih 'narodov niso pozabljeni ideali, ki jih je Frančišek uresničeval v svojem življenju in tako s svojim zgledom in zgledi svo-j:h posnemovalcev navdihoval in še navdihuje ljudi dobre volje.
Leta 1980 je papež Janez, Pavel II. proglasil sv. Fran-, čiška za zaščitnika ekologije; ali okolja, v katerem živijo ljudje.	A ' . ‘ V,
V	Frančiškovem času so nastajala razna ekstremna gibanja, ki so zaradi svojih skrajnosti zašla na razna kriva pota in v zablode. Frančiškovo gibanje je ,bilo tudi zelo skrajho. O tem govori zgodovina začetkd reda; ki ga je ustanavljal in, končno /dstanbr vil. V čem je skrivnost Frančiškovega uspeha in zakaj njegovo gibanje ni zašlo na zgrešena pota? Odgovor na to je zelo potreben za naše čase in posebno za' razna gibanja, ki so danes med katoličani.
Ta odgovor dobimo v poslanici, ki jo je Janez Pavel II. naslovil na Frančiškove duhovne otroke ob začetku Frančiškovega leta. V tej poslanici papež opozori na zmote, ki so se posebno močno pojavljale v začetku Frančiškovega pričevanja za Kristusa in 'njegove nauke. To so bile zmote v Cerkvi in o Cerkvi! Z njimi so skušali zdraviti, kar je bilo napačnega v Cerkvi, Zato je bil tudi Frančiškov začetek zelo tvegan. In vendar Frančišek ni zašel. Zakaj? Poslušajmo, kaj pravi Janez Pavel II: “Karizma in p r e r o š ko poslanstvo braka Frančiška konkretno kaže, da je evangelij zaupan Cerkvi in da ga je treba živeti in u-dejstvovati prvenstveno in vzorno v Cerkvi in to s pristankom in podporo Cerkve same.”
V	teh besedah je nauk, ki ga potrebujemo vsi in brez o-čitkov lahko rečemo predvsem tista gibanja med katoličani, ki skušajo obnoviti krščansko življenje, a hodijo pogosto svoja pota brez bla-' goslova Cerkve in celo z nasprotovanjem naukom in disciplini, ki jih postavno in po volji Jezusa Kristusa varuje in uči voditeljska in učiteljska služba Cerkve.
Božje razodetje je več kot pisana beseda. Dano je za življenje ljudi., Zato Cerkev po svoji učiteljski službi ni le varuhinja sv. pisma, marveč ima pod svojo avtoriteto tudi življenje po evangeliju. To ni le mrtva beseda, marveč je skrivnostno, a resnično življenje Jezusa Kristusa v vseh, ki “hodijo” za njim.
Potrebna je pokorščina Cerkvi, a pokorščina sama ni dovolj; izhajati mora iz spoštovanja in ljubezni. Oboje je žarelo iz Frančiškovega življenja. Vsak duhovnik, ki ga je Frančišek srečal, mu je predstavljal. Jezusa Kristusa
prav zaradi božje besede, ki jo mašniki oznanjajo, in zaradi svetih skrivnosti, ki jih mašniki izvršujejo.
Frančišek je dobro poznal človeško slabost. Doživljal je, da je navzoča v slehernem delu, ki ga človek vrši, pa naj bo to še tako plemenito in vzvišeno. Zato je ponavljal svojim sobratom:	“Začnimo
zopet znova.” V tem je spodbuda za sleherno naše delo, posebno pa za vse, kar skušamo dovršiti za skupnost. Kolikokrat se človeka poloti skušnjava, da bi vse pustil in
Mimogrede iz
MILWAUKEE, Wis. — Mesec april ima še kup starih slovenskih imen, kot:	mali
traven, zelenar, deževni mesec, travnjak, jurjevščak in strtnik. Četrti mesec v letu ni na najboljšem glasu: dela,; kar ga je volja, muhast je,' rad nas ima za norca. Z njim primerjamo nezanesljive lju-; di, pravimo jim, da so taki kot aprilsko vreme.
Vremenski pregovori obetajo takole: Če je moker april,' bo kmet veliko pridelkov dobil. - Če malega travna grmi, slane se kmet več ne boji.'-—' Če se aprila vreme smeje, se bo kisalo pozneje. — April se-; demkrat na dan kmete s polja spodi. — Kdor spomladi ne seje, tudi žel ne bo. - Spomladi upa še star kol, da bb ozelenel. — Če je na Jurija (25. aprila) lepo,,, vina dosti bo. — Če je Jurija dež in na Petra suša, se raduje kmetova duša. — Kolikor dni so žabe pred Jurijem ali Markom regljale, toliko dni bodo potem molčale. Naj nam bo mali traven prizanesljiv s slabim vremenom.
V tem mesecu je največji krščanski praznik Velika noč — Vstajenje Kristusovo. Na Cvetno nedeljo se začenja Veliki »teden-in se na Velikonočno nedeljo z veličastnim Vstajenjem in večno lepi melodiji Aleluja prazniki za to leto končajo.
Brez Velikega petka, brez K r i st u s ovega trpljenja in smrti ne bi bilo Vstajenja. Na Veliki petek v temačnih cerkvah ni slišati zvonov, ne orgel, niti ministrantovega zvončka, samo mrmrajoča molitev vernikov pritajeno doni v tihi cerkvi. Na Golgoti se je ta dan stemnilo, zemlja se je stresla v presilni grozi. In v tej grozoti je radi Kristusove smrti in zmagoslavnega vstajenja, posijalo svetlejše sonce, sonce, ki je prineslo odrešenje vsem narodom in ljudem.
Velikega petka je bilo treba za Veliko noč. Smrt Boga samega je bilo treba, da je zazvonilo in zapelo vsemu človeštvu veličastno Alelujo. Naj nam vsem Velika noč nakloni srčni mir in prijetno razpoloženje. Z ženo Franjo voščiva vsem vesele velikonočne praznike.
jj;
Slovenski velikonočni običaji so zelo zanimivi in pestri.'Naše matere in gospodinje za Veliko noč pripravljajo razne dobrote, predvsem potico, kolače, šunko, klobase, hren in večbarvne pirhe. Na Veliko soboto na dan vstajenja, vse te dobrote gospodinje, posebno mladež, nesejo v cerkev k blagoslovu. Vsak član družine in prijatelji dobijo po blagoslovu svoj delež. Skoraj vsak dobi tudi nekaj pirhov, katerih se zlasti otroci najbolj vesele. Z njimi se zabavajo na razne načine. Nekateri jih sekajo, sekajo pa tudi pomaranče.
Otroci so rabili vedno enobarvne pirhe za sekanje. Poleg enobarvnih pirhov so gospodinje in dekleta z raznimi v-'VL ,	■
tako bolj udobno živel. Rešil bi se nerazumevanja, nasprotovanja in mnogih drugih neprijetnosti. A so zadeve, ki jih ni mogoče poriniti stran. Treba jih je znova začenjati in jih poživljati. Ako odnehamo, sami sebi škodujemo, ker dopustimo, da v nas nastane praznina in duhovna ohromelost. Vedno moramo znova začenjati, ker je to edina pot do osebne sreče, ki je ni mogoče doseči v izolaciji in brez-delnosti.
P. Fortunat OFM
Milwaukeeja
slovenskimi ornamenti okraševale kuhana jajca, katere smo potem imenovali “pisanice”. Okrašene pirhe so dekleta svojim fantom.pokloni-, la kot velikonočni dar. Poleg okrašenih pirhov, najdemo na njih tudi razne napise, kakor; Bog daj in božja moč, blažena Velika noč. — Prepevaj, o[ kristjan; veselo Alelujo: — Veselo Veliko noč — Voščilo za Veliko noč/vesela Aleluja.
Pisanje pirhov sega v starodavne čase naših prednikov, zato bi bilo lepo, če bi ohranili, ta;velikonočni običaj. Žalostno pa je, da ma ta običaj od leta do leta bolj, naj šibo v starem kraju ali v zdomstvu. ;
, # j •	*	’ i
Domovina znanih Slovencev je v SR Sloveniji, ki leži v severozahodnem delu SFR Jugoslavije. Toda. ne smemo pozabiti, da imamo tudi v A-meriki znane Slovence, katere nam je prikazal dr. Gobec v knjigi “Slovenian Heritage L” Znani Slovenci na vseh celinah žanjejo slavo in honorar ter tako postajajo še bolj znani. Eni po zaslugi, drugi po prijateljskih stikih.
Da si bomo na jasnem: nekdanji Slovenci:	Trubar,
Gallus, Linhart, Prešeren, Slomšek, Cankar, Finžgar, Župančič ne spadajo med znane Slovence, ti so onim samo podobni, drugače pa so to samo slavni Slovenci. O njih se ne govori v družbah, ne po avtobusih, ne v gostilnah ali na piknikih.
Kot je v starem kraju, je tudi v Ameriki manj slavnih, vse več pa znanih Slovencev. Da bi Slovenci postali znani, jih je treba najprej spoznati, nato hvaliti in delati za nje bučno reklamo. Tu igrajo glavno vlogo novinarji in razni dopisovalci naših časopisov. Ti pišejo in razlagajo, kako je znano ta ali oni muzikant, ta ali oni popevkar in popevkarica, ali plesalec polk. Tako je npr. Slak v starem kraju najbolj znan Slovenec, dočim v Ameriki kraljujeta Jankovič, Bashell in še nekaj drugih harmonikarjev. Znani Slovenci pa niso samo proizvod sredstev obveščanja, temveč tudi koristijo dopisnikom, da imajo kaj poročati in pi- ; sati.
Pred kratkim sem bil v slovenski družbi in med razgovorom mi je rojakinja Marija, ki je sedela na moji desni strani, dejala:	Zdaj, ko sem
prebrala E. Gobčevo knjigo, sem šele spoznala, da imamo Slovenci velike in znane rojake. Na vprašanje, katere ima v mišlih, je odgovorila: Škof Barago, sen. Lauscheta in Šublja, dogi m rojak, ki je sedel na moji levici, pravi, da so najbolj znani Blatnik, A-damič in Jankovič.
Znani Slovenci so zelo hvaležni novinarjem in dopisnikom za vsako mogočo in nemogočo hvalisanje v časopisih. Ti znani se dobro ?ave-dajo, da bodo znani tako dolgo, dokler je dovolj reklame in hvale za njih stvaritve, ki pa so navadno stvaritve enodnevnice. Dela slavnih Slo-
vencev pa so trajne vrednosti, kjer se bodo naši ljudje od njih učili in jih slavili vse do konca sveta.
*
Med znanstveniki pa je povsem druga zadeva, kajti med znanstveniki šarlatani ne morejo uspeti. Pred kratkim je neka jugoslovanska revija anketirala priznane znanstvenike na 4 največjih jugoslovanskih univerzitetnih središčih: v Beogradu, Zagrebu, Ljubljani in v Sarajevu in jim zastavili vprašanje: Kateri trije naši znanstveniki so v preteklosti ali danes največ prispevali v zakladnico svetovne znanosti, i
Rezultat je bil sledeč: Nikola Tesla je dobil 24 glasov, Mihajlo Pupin 9, Lavoslav Ružička 5, Aleksander Belic 3, Jovan Cvijič 3, Mihajlo Petrovič 3, Georgije Ostrogor-ski 2, Andrija Štampar 2, in Slovenec Jožef Štefan 2. Kup znanstvenikov je dobilo še po en glas, med njimi Slovenci: Franc Miklošič, Jurij Vega,' Josip Plečnik, Milan Vidmar,, Josip Plemelj.

Kljub temu, da je ■ dahčs' ameriško gospodarstvo v za-t stoju in krizi, je Amerika še vedno čudovita dežela. V tej čudoviti deželi pa se je razbohotila pri gotovih ljudeh navada, da se tudi brez dela lahko dobro živi. Ker ne delajo, ne plačujejo davkov, pa vseeno zahtevajo od vlade in družbe podporo za vse življenjske potrebe.
Ti zastonjkarji živijo v u-panju, da bi polje rodilo dvakrat na leto, ,ne da bi kdo sejal, da bi pili vino, ne da bi obrezali trto, ležali bi na tleh v upanju, da bi jim hrana padala v usta. Ljubijo se in se ne brigajo za posledice, ker
vedo, da jih bo podprla občina ali država. Ce, pa. ne dobijo te podpore, se zbirajo v ; skupinah, protestirajo proti policiji, vladi in družbi ter zahtevajo enakopravnost s tistimi, ki delajo.
Da je do tega prišlo, so krivi gotovi “politikarji”, ki ob volitvah volivcem obljubljajo, da bodo napravili Ameriko raj za majhnega in ponižanega človeka. Resnica pa je, da brez dela ni jela. Kdor pa tega ne razume in potem še izkorišča svojega bližnjega, se je izneveril Bogu, poštenju in družbi. Upajmo, < da bo-predsednika Reagana gospodarska politika v kratki pri-hodnjosti prebredla gospodarsko krizo in jo pripeljala
zopet k blagostanju.
❖
Abdula Mirza je bil veren častilec Alaha. Imel pa je tudi lepega psa, ki ga je zelo cenil. Ko pa je pes poginil, ga je Abdula pokopal na svojem vrtu z vsemi verskimi o-; bredi in molitvami. To je iz.-' vedel tudi vaški sodnik - kadi. Veliko predrznosti si napravil, se je kadi lotil Abdula. Priznaj, da si eden tistih berzvercev, ki molijo pse: — Ne, gospod, je odvrnil Abdula, nisem tak. Res je, da sem psa pokopal in objokoval in da mi bo še dolgo hudo za njim, ker mi je bil edini ... Vse vem, brezverec, je vzkliknil kadi! Vse, se je Abdula začudil. ’ No, potem pa veste tudi to, da Vam je dobri pes zapustil sto dukatov, ki jih Vam tu izročam. — Glej, glej, to je bila pa res, poštena žival, se je kadi nenadoma pomiril. Pojdi - domov, Abdula, pojdi v Alahovem imenu, vidim, da so te nizkotno obrekovali!
A. G,
B. C. NOVAK:
u. Novo delo o Trstu
A* i'	i I ;	•
. ... ... O.J ..	..	.. v	-g	•
in se kaj
Iz člankov v “Demokraciji” in “Primorskem dnevniku”, glasilu OF na Primorskem, opiše Magajna reakcijo levice na ustanovitev SDZ. Ne samo, da so voditelje in druge vidne člane označevali kot reakcionarje in fašiste ter jih zmerjali po časopisu in jim grozili. Take prikrite grožnje so dosegle drastično uresničenje z ugrabitvijo urednika “Demokracije”, dr. Andreja Uršiča dne 31. avgusta leta 1947, ironično, pripominja Magajna, istega dne, kot se je ustanovila v Trstu Komunistična partija Svobodnega tržaškega ozemlja. Dve leti pozneje, 22. septembra 1949, je zadela ista usoda Ferdinanda Kalina, ki je bil zelo priljubljen med kmetovalci in delavci na Opčinah. Niti o Uršiču,.niti o Kalinu se ni nikoli več slišalo.
Naj omenim še društva, ki jih Magajna našteje in ki so delovala pod okriljem SDZ. Sem spada Slovensko dobrodelno društvo (ustanovljeno
16.	aprila 1948), Slovenska prosvetna matica. (23. junija 1948), akademski krožek Jadran (10. junija 1947), Zarja na Jadranu, društvo za srednješolce, in Organizacija narodne demokratske mladine (1948), ki je bila namenjena mladini in je imela sekcije po deželi.
Četrto poglavje razpravlja o ustanovitvi in o delu Slovenske k r š č a n sko-socialne zveze (SKSZ). Magajna tukaj ponovno poseže v pretek--lost. Čeprav je liberalna Edinost politično predstavljala, vsaj navzven, večino tržaških Slovencev pred prvo svetovno vojno, so imeli katoliški
. . .u. i' : j .v ■ x ..	*.	. U ■ ■ ~
Slovenci na Tržaškem vendarle svoje lastne verske, kulturne in celo politične organizacije.
Med versko kulturnimi organizacijami našteva Magajna Marijine družbe, ki so o-pravile veliko nalogo, da so povezale med seboj po Trstu raztresena slovenska dekleta, ki so po večini služila pri italijanskih družinah, in jih tako obvarovala moralnega in narodnega propada. Prvo Marijino družbo' je ustanovil v Trstu duhovnik Anton Štem-berger leta 1899. Isti je med leti 1901 in 1903 izdajal štirinajstdnevnik “Svetilnik”, ki je bil namenjen slovenskim delavcem. Na pritisk italijanskih nacionalistov pa je bil leta 1903 prestavljen v Istro.
Na pobudo škofa Nagla je bilo leta 1907 ustanovljeno Katoliško tiskovno društvo. Za slovenske družine je leta 1904 začel izdajati duhovnik ■Jakob Ukmar štirmaj stdnev-nik “Družinski list”, ki pa je leta 1909 prenehal. Leto preje pa je isti duhovnik začel izdajati tednik ‘“Zarjo” kr se je pečala tudi s političnimi in socialnimi vprašanji. “Zarja” je prenehala 1910.
S socialnimi in političnimi problemi sta se pečala poleg Rev. Ukmarja zlasti tud duhovnika Anton Čok in Andrej Furlan. Krožki, ki so se pečali s socialnimi, kulturnimi in zadružnimi problemi, so se 1. 1908 združili v tržaško Slovensko krščansko socialno zvezo (SKSZ), ki je bila del vseslovenskega gibanja Janeza Evangelista Kre ka.
SKSZ je delovala predvsem na socialnem, kulturnem in zadružnem področju. Vendar
je kljub temu prišlo kmalu do polemik z Edinostjo, ki ji ni ugajalo organiziranje slovenskih katoliških sil. Tako je prišlo leta 1908 do političnega spopada ob priliki iz-popolnitvenih volitev v istrsko deželno skupščino, ko so krščanski socialci postavili svojega lastnega kandidata, ki pa je prejel le 10 odstotkov glasov.
Na splošno pa so krščanski socialci podpirali enotno narodno' listo Edinosti. Ob priliki tržaških občinskih volitev leta 1909 je prišlo celo do sporazuma med Edinostjo in krščanskimi socialci in Edinost je takrat sprejela tudi nekaj njihovih predlogov.
(Dalje)
------o-----
Zahvala dobrotnikom
CLEVELAND, O. — G. John Petrič nam je poslal pismo s prošnjo, da ga v Ameriški Domovini objavimo. Ta-ikole se pismo glasi:
& *
Dragi g. Petrič!
Naj lepša hvala za Vaše pismo in veselo sporočilo. ’
Res ste skupaj zbrali kar lepo vsoto za popravila na naši cerkvi, oziroma na zvoniku. Vsem dobrotnikom, našim dragim rojakom, morda bivšim faranom, se v imenu gre-gorske cerkve iz vsega srca lepo zahvaljujem; že prej ste nam pomagali, zdaj pa spet ponovno.
Še ptič rad poleti tja, kjer se je izvalil. Pravijo, da kri ni voda, in vem, da mnogim misli večkrat uhajajo nazaj v domače kraje, tudi k naši župnijski cerkvici, kjer se naši bronasti zvonovi tako lepo oglašajo.
Vsem — še posebej pa dobrotnikom tam v Ameriki, želim vso srečo, božjega blagoslova, zdravja in napredka pri vsem njihovem naporu/ pri delu — in veselo praznovanje Gospodovega vstajenja.
Zima se le poslavlja. Končno pa le ni tako daleč čas, ko bodo naša Slemena spet vzbrstela in ozelenela. Telohi beli zvončki (soldatki) in tudi že vijolice s svojimi glavi-( cami nam prijazno prikimu-jejo in glasno oznanjajo: pomlad je zunaj naših vrat.
Če bo kdo od naših dobrotnikov prišel kaj v staro domovino, ga bomo lepo in z veseljem sprejeli.
Prav vsem in še posebej Vam, g. Petrič, ki ste se v gmotnem oziru toliko potrudili za nas, se še enkrat naj' ; lepše zahvaljujem ter Vas i11 i vse iskreno pozdravljam!
Vaš Ludovik Sivec, župnih j pri Sv. Gregoriju.
*
Na tem mestu se tudi j 3^ lepo zahvaljujem osebam, l(l , so mi pomagale pri tej nabil” ki. Če ima še kdo dobro voljo, da bi priložil svoj dar lahko da meni- osebno — pošlje na moj naslov:
John Petrič 451 E. 156 St. Cleveland, O. 44110
Naročniki pišejo
Cleveland, O. — SpoštoVa' ni! Hvala lepa za opozori)’9 glede moje naročnine, kof sem prezrl datum, ko je P°' tekla. Prilagam nakaznico enoletno naročnino, ostalo P v podporo listu. Najlepša vah1 hvala za ves vaš trud!
Z lepimi pozdravi
Ivan Jakomin
Eti wanda, Kalif. — Spošt° vani. Prilagam ček za $40 k0" celoletno naročnino na “Ah19 riško Domovina” in kar P več, naj bo za tiste, ki ne V10f .rejo plačati. Naj dobri B0* nadaljuje s svojim blagot vom nad vašim delom Z<1 verske in narodne vrednot1, slovenskega naroda!
V Kristusu vdani,
Rev. Joseph Snoj.
XMERI^KjA POMOVTNA, APRIL 6, 1^2
fConadska Domovina
i'i
odmev: s prerije
f*w
II.
Po vrnitvi domov sem seve pripovedoval o doživljajih v Torontu. Prijatelj Ivan Boh se je samo muzal, nato pa za božič in silvestrovanje pobral še sam v Toronto. Vem, da mu je bilo še lepše kot meni, saj ima tam sorodnike, stotine znancev in sobojevnikov, pa še izbrano druščino, ki je, kot šepetajo pri Blažu, neusmiljeno “nabijala tarok” in udarjala neodpustljive kontre. Podrobnosti niso znane.
Kot sem omenil, sem se v Torontu srečal z našimi duhovniki, z izjemo g. Janeza Kopača, ki ga takrat ni bilo doma.
Prve dni marca nas je pa tudi on — prvič v 30 letih — obiskal. Med nami je pomi-sijonaril.
Kot veste, je g. Janez Kopač doma iz škofjeloške okolice in mož vesele sorte. Po teoloških študijah se je po vojni umaknil novi svobodi, kot deseti tisoči na Koroško in Vzhodno Tirolsko in od tam v Rim. Poslan je bil misij on arit na Kitajsko. Tam je ostal celih 5 let, dokler jih ni komunistična vlada izgnala. .
Ko so se slovenski begunci vseljevali v Kanado in zbirali po odsluženih pogodbenih rokih zlasti v Torontu, se je seve brž pokazala potreba po slovenskih duhovnikih. In g. Janez Kopač je bil z. g. Kolaričem med prvimi, ki so prihiteli na pomoč. Tam sta organizirala versko življenje in zaorala v torontsko cerkveno njivo in ob večinski pomoči slovenske skupnosti tudi u-spela.
Danes se slovenski Toront-čani lahko ponašajo z dvema cerkvama, dvoranami in lepim letoviščem. To so zbirališča župljanov in s temi je vsem, zlasti pa že tod rojeni mladini dana možnost spoznanja, razvoja in ohranjevanja slovenske verske in kulturne dediščine. Velik del tega razvoja so vodili in usmerjali gg. lazaristi, posebno še g. Janez Kopač, večletni župnik.
Te-le postne dni mu je bilo prvič dano obiskati raztresene slovenske skupinice po zahodni Kanadi, in vsem nam nuditi duhovno postno obnovo. Veselo smo ga sprejeli,
njegov nasmeh in prijazna beseda sta mu brž odprla pot v naša srca.
Kot je navada ob misijonarjevem obisku (navadno dvakrat letno) smo se dva večera zbrali v eni od leth-bridgeskih cerkva k večerni pobožnosti s že kar vpeljanim večernim programom (spoved, maša z verskim nagovorom) in si s tem olajšali več ali manj obtežene vesti. Med mašo je kot navadno lepo pel mali zborček in tako nekako popestril versko obnovo. Preprosto, pa prepričevalno, je g. misijonar razvijal postne misli, zlasti misel o pokori. Tako enostavno je dejal, da pokora je pravzaprav vse, kar nam ni po volji ali po naših željah, pa se pač tudi temu moramo ukloniti. Svojevrstne so nadloge in pokore za nje ali z njimi, imeti pa moramo voljo, pripravljenost in priznanje to pokoro izpolniti do sebe, bližnjega in tako do celotnega okolja. Menim, da je zrnje postnih misli padlo v nas na plodna tla, da bomo res veselo in svobodno pričakali in nato tudi praznovali lastno vstajenje in veselo Veliko noč.
V torek pa je g. Kopač maševal v Hribarjevi hiši. 83-letna gospa Antonija Hribar zaradi hudega revmatizma ne more od doma, pa je g. misijonar uredil, kot je v lepem nagovoru mami dejal:	“Ker
vi radi visokih let in bolezni ne morete obiskati Jezusa, vas je pa ta s svojim obiskom razveselil danes kar doma. Vem, da vam bo to v veselje in tolažbo...” Mami se je v ponosu kar razjasnilo resno lice, ko je g. duhovnik maševal predvsem zanjo in pokojnega moža ter pokojne Leth-bridgeane. Samo sedem nas je bilo pri maši v dnevni sobi, pa smo v veliko mamino veselje kar lepo zapeli... Prvič sem videl solzo v maminih očeh, yem, da je bila ta ne iz žalosti, ampak veselja, da je bila sveta daritev opravljena v Hribarjevi hiši in predvsem zanjo. V kratkem nagovoru je g. Kopač o-menil pomembnost starosti, ki je vsakomur v visokih letih težava, če pa jo voljno sprejme in živi tudi milost in blagoslov. Vem, da bo to dopoldne nam in mami nepozaben dogodek.
Seveda smo po prvi večerni pobožnosti v nedeljo, po tej se zbrali v cerkveni dvorani na prigrizek in klepet. Od mize do mize je gospod Kopač pozdravljal nove znance in imel za vsakogar prijazno besedo.
Da pa g. Kopaču ni bilo v večerih predolgočasno, smo pa seve nekako obvezno vrgli “zlomkove pildke — tarok”. Mož je dober tarokist, prav
nežno je udaril kako kontro, speljal s partnerjem nekajkrat valad, skratka bil je čisto ob Bohu ali pa prav za njim (po rezultatih namreč). In to ni kar tako!
G. misijonarju Janezu Kopaču:	“Hvala za lepo in ko-
ristno obnovo za lepe, četudi kratke ure bivanja med nami, pa magari še hvala za nasmejane kontre... in kmalu nas spet obiščite!
Pale

KOLEDAR
društvenih prireditev
j i
I'
] |
j *
; i
; •

IUP. HRANILNICA IN POSOJILNICA SLOVENIJA
WE STAND BEHIND ONTARIO’S CREDIT UNIONS AND CAISSES!
Hranilnice in Posojilnice v Ontariju so varne, ker za njimi stoji s svojo denarno rezervo O.S.D.I.C.
The Ontario Share and Deposit Insurance Corporation — a creation of the Ontario Legislature — stands behind all Ontario credit unions and caisses populaires.
It backs them with reserves of more than $40,000,000.
They are safe with OSDIC.
You are safe with them.
OSDIC — the symbol of security.
APRIL
17.	— Tabor DSPB Cleveland
priredi pomladni "Družabni večer” v Slovenskem domu na Holmes Ave. v Collinwoodu. Igrajo Veseli Slovenci.
18.	— Pevsko društvo “Slovan” poda koncert v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. Začetek ob
4.	popoldne.
24. — Pevski zbor Planina
priredi pomladanski koncert. ob 7. zvečer v Slovenskem domu na 5050 Stanley Ave. na Maple Hts. Po koncertu ples. -
24.	— Zbor “Slovenska pesem” priredi peti letni koncert v dvorani pri Sv. Štefanu v Chicagu, 111. Začetek ob 7.30 zvečer. Po koncertu bo za ples igral orkester “Glas Slovenije.”
25.	— Klub slovenskih upokojencev na St. Clairju priredi kosilo in ples v spodnji dvorani SND. Serviranje od 1. do 2.30 popoldne.
MAJ
1.	— Pevski zbor Korotan
priredi svoj vsakoletni koncert v Slovenskem narodnem domu na St. Clairju. Pričetek ob 7.30 zvečer.
8. — Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi Materinsko proslavo v farni dvorani. Pričetek ob 7. uri zvečer.
16. — S.K.D. Triglav, Milwaukee, Wis. — priredi Materinski dan v parku.
22. — Mladi harmonikarji
prirede svoj pomladanski koncert v šolski dvorani pri Sv. Vidu. Začetek ob 7.30 zvečer. Po koncertu domača zabava.
30.	— Društvo SPB Cleveland
obhaja Slovenski spominski dan za žrtve vojne in revolucije s sv. mašo pri Lurški votlini na Providence Heights, Chardon Rd.
31.	— S.K.D. Triglav, Milwaukee, Wis. priredi Spominski dan v parku.
JUNIJ
5.	— Dr. Presv. Srca Jezusovega št. 172 KSKJ obhaja 60-letnico obstoja. Počaščeni bodo 50-letni člani.
6.	— Otvoritev Slovenske
pristave s piknikom.
20.	—- Tabor DSPB Cleveland
poda spominsko proslavo pri spominski kapelici Orlovega vrha Slovenske pristave, za pobite Slovenske domobrance, četnike in civilno prebivalstvo.
20. — S.K.D. Triglav, Milwaukee, Wis. priredi svoj prvi piknik v parku.
27. — Belokranjski klub priredi piknik na Slovenski pristavi. Igra Belokranjski
orkester iz Girarda, Ohio.
JULIJ
3. in 4. —- V Lemontu, IH. bo
praznovanje spomina 120-letnice smrti slovenskega svetniškega kandidata, škofa Antona Martina Slom-šeka. Praznovanja se bo udeležil tudi mariborski škof Franc Kramberger. Istočasno bo vseameriško slovensko romanje v Le-mont.
11. —Misijonska Znamkarskn
Akcija ima svoj piknik na Slovenski pristavi.
18.	— Slovensko-ameriški Primorski klub priredi piknik na lovski farmi.
21.	— Klub slov. upokojencev priredi piknik na SNPJ farmi na Heath Rd.
25. — Slovenska šola pri
Mariji , Vnebovzeti priredi piknik pa Slovenski pristavi.
25. — S.K.D. Triglav, Milwaukee, Wis. priredi misijonski piknik v parku.
AVGUST
1.	— Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi piknik na Slovenski pristavi.
A Ayr ■ 'v
22.	— S.K.D. Triglav, Mil-
waukee,. Wis. priredi svoj drugi; piknik v parku.
SEPTEMBER
19.	— Oltarno društvo fare
sv. Vida priredi obed v farni dvorani pri Sv. Vidu. Serviranje od 11.30 do 2. pop.
26 •— Društvo SPB Cleveland
priredi romanje v Frank, Ohio.,
OKTOBER
2.	— “Fantje na vasi” »z Clevelanda prirede koncert ob 5. obletnici svojega obstoja v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Začetek^ ob 7. uri zvečer.
. \ ■
3.	— S.K.D. Triglav, Milwaukee, Wis. priredi Vinsko trgatev v parku.
9. — Društvo SPB Cleveland
priredi družabni večer v -avditoriju Sv. Vida.
9.	— Slovenska folklorna
Kres priredi program slovenskih plesov v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave.
9. — Slovensko-ameriški kulturni svet priredi Slovenski večer prireditev na Cleveland State univerzi.
16. — Tabor DSPB Cleveland
priredi jesenski “Družabni večer” v Slovenskem domu na Holmes Ave. v Collinwoodu. Igrajo Veseli Slovenci.
16.	— Klub slov. upokojencev
v Nevburgu-Maple Hts. priredi vsakoletni banket s plesom v Slovenskem domu na E. 80 St. Serviranje večerje od 6. do 9. zvečer, za ples igra od 8. do 12. orkester Ed Buehner.
17.	— Občni zbor Slovenske
pristave.,
31. — Pevski zbor Zarja priredi jesenski koncert v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave.
31. — Slomškov krožek postreže s kosilom v šolski dvorani pri Sv. Vidu od 11.30 dopoldne do 1.30 popoldne.
NOVEMBER
6. — Štajerski klub priredi
vsakoletno martinovanje v dvorani pri Sv. Vidu. Igrajo Veseli Slovenci.
13. — Belokranjski klub prireja svoje tradicionalno martinovanje v veliki dvorani Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. Igra John Hutar orkester. DECEMBER
19. — Pevski zbor Glasbena
Matica priredi Božični koncert v Slovehskem narodnem dbrtm na St. Clair Ave.
f' v J »•	AVjf
.6-------o-'
ISKRICE
■	- '\V, •,	.	■ -
Ne 'morete, se dotakniti metulja, ne da bi otresli prah, s katerim so pobarvana njegova krila; ne morete razčlenjevati ljubezni, ne da bi ji odvzeli očarljivost.
■	—Pirmez
*
Dobrota je vrlina le, če je hkrati tudi odpoved.
—Bosch
Prijaiers Pharmacy [	pv,,,-.
Podpirajte slovenske trgovce!
MALI OGLASf
POMOČ IŠČEMO
Iščemo žensko za popolno oskrbo starejše gospe, priklenjene na vozičku. Pet drli na teden, od 8.30 zj. do 4.30 pop. V okolici. Za pojasnilo, kličite 361-4976. Po 6. zvečer.
(TX)
FOR RENT
3 bedroom house. Arcade Avei
Call 531-2141
(27-30)
HOMES FOR SALE
2	doubles on E. 63 St. 1 single on Bonna &'T single on Addison Rd. Call Branka Covic 261-5960 or Call Cameo Realty
261-3900
(27-23)
CAR FOR SALE
1979 — 6 cylinder Nova Chevy 4 door. Has 31,874 miles. $3500. Call 481-4341.
(27-23)
Help Wanted
Cook & serve once a week. Call 541-8158 from 6 to 8 p.m.
(27-28)
V NAJEM
5 opremljenih sob, zgoraj ali spodaj, na E. 76 St.
Kličite 881-3824
(24-27)
FOR RENT
4 unfurnished rooms & bath. 965 E. 67 St. $85.00 a month. Call 421-1047 after 5 p.m.
(26-27)
FOR RENT
4 rooms up 6710 Bliss Ave. Prefer middle aged woman. • (26-28)
Apartment For Rent Near St. Vitus, off St. Clair. Two bedroom apt. down.
Call after six. 361-6858.
(X)
ROJAKI POZOR!
Izvršujem vsa dela na hiši, znotraj in zunaj. Kuhinje, pordi, stopnice. Betoniram privatne ceste (driveways). Brezplačen predračun. Kličite 944-1470 ali 486-5545.
(x)
REMODELING
Kitchens, baths, dry wall, porches, garages & roofing. Call Andrew Kozjek, Tom Žnidaršič 481-0584 or 692-0633
(21-30)
3	Sobe
Se oddajo mirni osebi.
Tel. 881-4787
(24-27)
3 rooms furnished (up) with garage. Security deposit. E. 66 St.
House for Rent
Mineral Springs, Fla. 942-4747
(25-30)
err f®®
<{3g7“
ONE FAIRLANE DRIVE
IL 60434
Since 1914 *..
. the Holy Family Society of the U S.A. has been dedicaieo to the service of the Catholic home, family and community For half-a-ceotury your Society has offered the finest in Insurance protection at low non-profit rates to Carboli c only
LIFE INSURANCE • HEALTH AND ACCIDENT INSURANCE
Historical Facts
The Holy Family Society is a Society of Catholics mutually united in fraternal dedication to the Holy Family of Jesut. Mary and Joseph.
Society’s Catholic Action Programs are:
1.	Schola-ships for the education of young men aspiring to the priesthood.
2.	Scholarships for young women aspiring to become nuns I. Additional scholarships for needy boys and girls.
4. Participating in the program of Papal Volunteers of Latin America.
f. Bowling, basketball and little league baseball 8. Social activities.
7. Sponsor of St. Clare House of Prayer
St. Clair Ave. & E. 68 St. 361-4212 IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA ZA RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO. — AID FOR AGED PRESCRIPTIONS.
sv. Družine
HAPPY EASTER
Slovenian smoked and fresh sausages $1.99 a lb. — $1.89 if 50 lbs. or over.
Cooked želodec or raw $2.29 a lb.
AH type hams, pršut and smoked ribs. Home made salami. Ready to eat Easter sausages and home smoked bacon. Amish cheeses. European specialties. Radenska, cookies, noodles and coffee. Home made potica.
R & D SAUSAGE GO.
15714 Waterloo Rd.
692-1832
ANGIE RATAJC AND HER STAFF

(27-28)
Officers
President ...........-....... Joseph J. Konrad
First Vice-President ........ Ronald Zefran
Second Vice-President ....... Anna Jerisha
Secretary ................... Robert !V1. Kochevar
Treasurer ....:.............. Anton J. Smrekar
Recording Secretary ......... Nancy Osborne
First Trustee .............. Joseph Šinkovec
Second 'Trustee ............. Frances Kimak
Third Trustee .............. Anthony Tomazin
First Judicial .............. Mary Riot*
Second Judicial ............. John Kovas
Third Judicial .............. Frank Toplak
Social Director ............. Mary Lou Golf
Spiritual Director ..........
Medical Advisor ............. Joseph A. Zalar, M.D.


SPIRITUAL BENEFITS
By FR. DAVID STALZER
Members of the Holy Family Society can be proud of the excellent insurance protection offered by the Society, but we do not stop there. We should be comforted in knowing that a mass is offered each month for our living and deceased members. Also, our members are being remem-
bered at the St. Clare House of Prayer in Kan Ka Kee, IL. (of which our Society is a benefactor) by the Sisters praying for our intentions. Members of our Society are being thought of and cared for. Add all this together and we realize that we form a “holy family.” May God bless and help all of you. I unite my prayers and good works with xmi t y*<3 A men.
AMERIŠKA" DOMOVINA, 'Al x.i^ G, K'82-

MAKS SIMONČIČ:
Gospod župnik Od
Zanoškarjevi družini sa je rodil deseti otrok. Krstili so ga : a Primoža. Njegov oče je hotel tako, da bo spomin na pokojnega starega očeta. Že v mladostnih letih je odraščal Primož v močnega, plečatega fantiča. Bil je zdravih zob in možganov in vsem v veselje pri hiši predvsem zato, ker je oil najmlajši. Rad se je sukal c koli gospodov, sicer pa je to že stara slovenska podeželska navada. Ni bil med prvimi v iazredu, pa tudi ne zadnji.
Zanoškar, njegov oče, je bil premožen veleposestnik. Sta-vd oče je pravzaprav vse prigaral, njegov oče je potem dokupil, on pa je dodal premoženju še lep kos gozda in pa sadni vrt. Jera, žena njegova, pa je zlata vredna. Vse ogle podpira pri hiši, otrokom pa je dobra vzgojiteljica, saj njen mož nima časa za take reči.
Primož je to polletje dokončal petrazrednico. Neki dan je stopil pred svojega ateka in mu dejal: “Oče, v mestne šole me pošljite!”
Stari Zanoškar se je tem sinovim besedam iz srca nasmejal. Premeril je fantiča od nog do glave in ga napodil se-no premetavat. Tako je na ve-
Prihodnjo nedeljo se je Zanoškar zopet ustavil v farovžu pri župniku. Brž sta ga “zvrnila” vsak po par šiljčkov. Se res prileže, ko se postaraš, slivovka kar poživi človeka.
“Veš Tone, Jera je bila vče-
*> ^ %
Let Your Life Insurance I
V	Work for You
American Mutual has a new concept which combines,^ your life insurance with 'an exciting new benefit program.*! Scholarships, social activities, and recreational facilities, pro-x vided by one of the largest Slovenian Fraternal Associations! in Ohio. For further information, just complete and mail| the coupon below.

American Mutual Life Assoc. 6401 St. Clair Ave.
Cleveland, Ohio 44103
■ ■laiaiHiaiaiaiaiHiHiMiaimiaM
My date of birth is ................................... |
i
i
Name ................................................ 1
I
1
Address ............................................ jj
i
i
City ............... State .............. Zip ....>. ]
■ MMaiaiMiaiMa
■ ■IBM ■■ M m M M M Mi £■ WK M H M Si ■

GRDINOVA POGREBNA ZAVODA
1053 East 62 St 17010 Lake Shore Blvd.
431-2088
531-6300
GRD1N0VA TRGOVINA S POHIŠTVOM
15301 Waterloo Road
531-1235
d:
likih gruntih, kjer je dela čez glavo.
Po večerji se je šel Zanoškar hladit pred hišo. Žena je kasneje prisedla in še predno je mož, odprl usta, ga je prestregla. “K župniku pojdi, Tone . . .” Odilo bo že vedel kako se taki reči streže.
Ubogal jo je in že drugi dan sta skupaj sedela pod vaško lipo. Drug drugemu sta resnična prijatelja. Tone je irhel vedno odprte roke za Boga in cerkev, pa revežem je tudi veliko odrajtala njegova desnica.
Za župana so ga “hoteli” v vasi, pa se jim je v brk smejal. Ko. ga je kdo pobaral o tej zadevi, je dejal: “Sam jih imam dovolj doma, njim sem župan.” In odšel je po svojih opravkih.
Zanoškar je imel tako obširno posestvo, da so trije hlapci, dve dekli, on sam in še odrasli sinovi komaj "zmogli dnevno delo, jeseni pa so morali najemati.
Odilo je imel desetletja trdega dela za seboj. Pri svoj'h “sedemdesetih” je bil še tudi trdna- slovenska duhovniška korenina, Zanoškar jev pa se. je “priglihal” k njemu po letih. Pa tudi takega globokega prijateljstva, kot je.vladalo med njima, je težko najti -kjerkoli.
Veliko jih je krstil župnik v tem času svojega pastirovanja, mnogo manj pokopal. Ljudje so zdravi na duši in telesu. Ko je pred štiridesetimi leti prvikrat pomerjal korake po vaški cesti se vaščani niso zanimali zanj: Sedaj drug drugega odrivajo, kdo mu. prvi napravi uslugo.
Poglejmo v farovž, kako se kaj imajo. Štirje so, če všte-jemo tudi kuharico. Zvečer pa večerji gospodje “zatarokira-jo” pa tudi “flašca” jim pomaga, da so boljše volje.
Nocoj je župnik napeljal pogovor o Veliki noči. Pravzaprav je samo mesec dni do Vstajenja. “Mlada sta oba1, mlada,”, pa kaj boljšega napravita za praznike.
Potem'je začel kot je njegova skrbna navada: Sveč bo kmalu, zmanjkalo, cerkev tudi začnite čistiti v notranjščini. Zelo važno je, da može “uglihata”, kako naj korakajo “vštric” z menoj med pro-
cesijo ob baldahinu. Skoro 0J sem jpbzabil na kadilo, ali ga z|g je še kaj? Pa ni čakal odgovo-ra, kar, še naprej	je našteval	^
kot bi imel otroke	pred	se-	Q]
boj. ...	-	^
Vesta, bandera so tudi v slabem stanju, naj jih ženske ^ pregledajo, pa na božji grob ^ in rože ne pozabita, je zaklju- ^ čil svoje nauke.	^
rhj pri meni”, s temi besedami je začel pogovor Odilo. Prijatelju je kar zaprlo sapo. Prvič v zakonskem življenju, da mu hi nič omenila.
“Rečem ti, Tone, mladi Pri-. mož je ‘fajn’ fantin . . .”
Ob tej hvali je Zanoškarju vrat kar p or as tel navzgor. Mencal je z rokama kar še naprej in poslušal gospoda. “Bog in vidva z Jero sta hotela 'tako. Številčno družino ima-sta, pa ne bi škodilo, če bi pri^ vaši hiši imeli enkrat ‘gospoda’ . . .”
Tone je skoro jezik pogoltnil ob tej pripombi. “Za božjo voljo, Odilo ...”
“Počakaj, možak, počakaj! Ko bom jaz končal, boš pa ti govoril!” r
Tone je poznal župnika, zato se je mirno vdal. Še Ave Marijo sta skupaj zmolila, potem pa se je Zanoškar poslovil in odšel domov.
■Vsedel se je kasneje na klop pred hišo in premišljal. Čež čas se je žena pokazala na vratih. “Sedi,” ji je skoro uka-zajoče rekel. Besede so bile bolj mehke kot trde.
Premeril jo je po obrazu in mirno nadaljeval:	“Odloči!
sem se!” Jera je v strahu zlezla v gubo. Prijel je ženo za roko in jo stisnil k sebi. “V mestne šole naj gre, bo, bolj prav tako . . .” Obema je odleglo. . .
Po vasi je zavrela novica, Primož gre jeseni v latinske šole. V družini je bilo veselo razpoloženje, prav tako pa tudi prikrita skrb staršev za mladoletnega" sina.
'
iJSf

“Na cvetno” je potem pri žegnjanju in blagoslovu obje! vsako butaro in oljko posebej, v svoje oči. Štiridesetdnevni post ga je malo oslabil,, pa vendar ga ljubezen do verni- ^ kov drži pokoncu.	' S£f
Za njimi je korakal. po ^ božjem opravilu prav do stop- ^ njišča, vhoda v cerkev. Sonce se mu je uprlo v plešasto Gf glavo. Gledal je vaško otro- ^ čad, videl, kako so velike bu- ^ tare odnašale iz ene strani ^ ceste na drugo otroška telesca vsled ravnotežja, in zopet je ,J| videl starejše, kako so ponosno hodili z oljkavimi vejicami v ^ rokah. Zdelo se mu je, da gle- _ da “svojo mladost” in to ga je se posebej oživljalo.
^ . P
j&SMMS,
lil ^
mm
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE
ŽELIJO
pr i

Naslednji dan je že bil ponedeljek Velikega tedna. Vsled prezaposlenosti se še zavedel ni in že je bil Veliki četrtek. Raglje so na ta dan zapele
(Dalje na str. 2)
m
&

1IK0N6ČM nUM ^LGVENOEV IZ
S!?s
GREENFIELD, WISCONSIN
, Host of BARAGA DAYS
SspL 4th £2id Ufi, 1082
Septembra meseca se je po-slo vil. Samo trikrat na leto je ^ sedaj prihajal domov na po-čithice. Leta pa so tako hitro obračala svoje mesece, da se pravzaprav nihče niti dodobra zavedel ni, da je Primož že dokončal študije klasične pa gimnazije.	•	gjj
Po vstopu v lemenat se je j sosedova Julka šele zavedala, ”q* da se ne bo nikdar priženila
1 ~' š
na Zanoškar j evo posčstvo. Primož je izgubljen za njo. Rada ga je imela, bil ji je vse. Dolgo ni mogla prebolčti udarca, da je njen ljubljeni lemenatar. Še težji dan za Julko pa je bil, ko je Primož zapel prvo “Glorijo” pred'oltarjem domače cerkve. Darovala mu-je križ in takrat je dejal od nje zadnji poljub . . .
mr$ iiFGiT iiiiRS
Mercedes Benz, B.M.W., Audi, V.W.
9675 West 55 St: Countrysile, III.
želi vsem slovenskim rojakom posebno Prekmurskim' vesele velikonočne
i
praznike' Tone in iDarinkU; Rous
0! '
M
0f,
„„..r ^
■	ir sS B 0
;gf
B 0
■- if M
■	B 0
■	r -f
B 0
if ^ : T: f B 0
^ ,11 ; c §
*; E **
1 S g
il
V.mY OSTER 10 £11!
f&-|
0
0
/I
0
M
m
trm
0
M
0
M
0
0
0
:4
Primož je odšel na prvo kaplansko službeno mesto daleč proč od rojstnega kraja.
Po petih letih zvestega dela za Cerkev pa je bil nenadoma premeščen in sicer na župnijo
v	njegovem rojstnem kraju, kar pa je prava redkost v naših škofijah.
Župnika Odiia je ta odredba popolnoma prerodila. Primoža je imel srčno rad in po n j ego-
vi	želji je pregovoril starše, K
0
. ■ .0
0
*0
0.
0
; ; 0
■	f!
0
0
■	'	/' *3
«.•; "J . 0 Ul •0
b r 0 : b ^
■ b 'f
r %
: B Tj
.r 0
B ^
r 0
:b f
if 0 Ul 0 Ul
0'
B
r
B
r
B
r
B
r
b
P
B
FOR PERSONAL SERVICE SEE
Ragsr h- Eherfeajc'!
Vice-President.
Branch Manager
0
Ul
0
Ul
0'
Ul
0
Ul
0
ul
D
f
Ul
0
Pevski zbor
ffhM
:'7I
GG.:.-. 'd tiXu! V tu- « d
W £ ...J
rEJSIsi-"''
i?
B
i?
B .P 'B if jj B $
0 0
0.. M 0 Ul

•A. -
Oj.
*0.
0 ,
Ut______
Chicago Joliet želi vsem' SIdvcnčehi vesela VelF onočne praznike.
/Vsi rojaki lepo vabljeni na naš 5 letni koncert • slovens'.:h povrnb v soboto 24. aprila ob 7.20 zvečer pri sv. Štefanu v. Chicago.
B
W
B
r
B
if
'B
|5S
-B
t:f.
B
r
-B
r
B
h
To
0
r VvAf
SIP
fl
lil uBUviVB
?:fl fr?
d) I ul.UUu
P*#1 A W-T*
•„ •T1:' r-! š ,
Go 1 A: i3 :::

Ut
C)> -
ul
0
»0
ul
17. - MITCHELL. STREET
MILWAUKEE. WISCONSIN
MEMBER F.D.I.C.


; r.o 'i'"vrv v	;

5PRIL g, 1982
Gospod župnik Odilo..«
(Nadaljevanje s 4. strani)
svojo pesem. Zvonovi so utihnili, vaščani pravijo, da so odšli v Rim . . . Potem so v cerkvi Boga strašili. Lepa slovenska navada, brez nje ni pravega Velikega tedna.
Ko so na Veliki petek po* poldne Zveličarja polagali v grob je klecnil pred Njim. Dolgo je bil zatopljen v molitev, proti večeru pa se je odpravil na njivo mrtvih. Steza je peljala navkreber in ko je prispel do vhodnih vrat, je čutil utrujenost. Pa ni položil na to prevelike pažnje.

1
1
H-
1
•s
0!
3
1
1
I
•jš
1
*if
91
'S
&
M
0S
VELIKONOČNA VOŠČILA SLOVENCEV IZ
CHICAGA IN OKOLICE	r
g
DRUŽINA METOD IN IVANKA ŽERDIN
CHICAGO
želi vsem prijateljem veselo Alelujo.
JOŽE IN MARA VIRANT
želita za praznike Vstajenja vsem vse najboljše, tudi uredništvu in upravi
Ameriške Domovine!
Vesele velikonočne praznike želi vsem slovenskim prijateljem in znancem
• ' ' .!. 1 ! ? ■ ! .
Družina Frank in Frances Martinčič
Chicago, 111.
*$■
01
0
0
0
S—
0
S
0
M
!
I
I
0
•S
.št
0
•0
1
S
%
'g
1
0
0---
0
0
|
1
ALELUJ A O sreče dan, veseli Ga nam je podaril Gospod! Da večno hvalo bi mu peli, Odrešen je človeški rod! Veselo Alelujo
želi čikažanka
Družina dr. Leopold šeme
Olympia Fields, 111.
Želi ,vsem slovenskim rojakom vesele in zadovoljne velikonočne praznike
0
0
0
Družina Toni Gaber s sinom
s
Francijem in hčerko Kati
«
2034 W. 22 Pl., Chicago, lil.
želi vsem slovenskim rojakom vesele in zadovoljne velikonočne praznike.
RUSOVA DRUŽINA
iz. Berwyn, 111.
želi vsem slovenskim rojakom vesele in zadovoljne velikonočne praznike.
104
0
0
Govoril jim je. Glasno, tako glasno, da bi ga lahko čul vsakdo, kateri bi bil v njegovi bližini. Njegove misli so bile pri vsakem posamezniku, celo po imenu jih je imenoval.
Tudi tu je molil, molil za vse, katere je tudi sam pokopal. Ko se je spuščal nazaj proti vasi, se je zamislil nazaj, za celih štirideset let nazaj, odkar gospodari v tej cerkvi.
Štel jih je. Na vsakega svojih prstov jih je naštel po pet . . . Pet novorojencev. Ko je prvič prispel v to vas je bila številčno majhna vernikov, ^ sedaj jih je veliko več. Kar 7-J precej dela si je sam dopove- ^ da! . . .	g
----	A«
Danes je drugi dan, je Ve- q
lika sobota. Po dobro prespani -noči se je počutil odpočitega in čilega. Popoldne je sam opravil žegen jedil, medtem ko sta kaplana spovedovala. Precej so vaščani nametali drobiža, čeravno ni mežnar pobiral ... Po poticah in peršu-tu je dišalo v cerkvi, celo kadilo ni prepodilo duha.
Kasneje so ga videli ljudje, ko je stal pred vhodom v cerkev na stopnicah. Užival je toploto sonca in sveži zrak. Točno ob štirih popoldne je stopil s kaplanoma pred oltar.
Vse je mrgolelo in bilo prazni čno razpoloženo. Čul je šu menje Židanih naglavnih rut, čul šelestenje ženskih kril in ^ videl možake in fante v praz- rs, ničnih oblekah. Da, je poltiho ^ dejal, danes je Vstajenjski q dan...	H
Stopil je v ospredje na prvo r* stopnico in trikrat zaporedno vsakikrat za ton višje zapel rj “ALELUJA”, da je njegov J| glas zajel vse kote cerkve in gjj se izgubljal zunaj cerkve. ^
Zvonovi so se zamajali, kr e-sovi so zagoreli po okoliških holmih in butanje možnarjev r\ je naznanilo veselo novico: “Kristus je vstal — Aleluja.” g* Vzravnal se je župnik Odilo, ^ prožen mu je bil korak, ko je držal monstranco v rokah z Naj svetejšim.	q"
Kar je lahko hodilo je šlo za procesijo. Na oknih bajt so gorele sveče, bandera so se lovila z vetrom, zvončklanje minestrantov se je mešalo v pritrkavanje zvonov in velikonočna pesem je orila preko polja, po vasi in gozdu.
Po maši so ga obkolili pred
cerkvijo. Bilo je vpitja, prerivanja in spraševanja. Pozno popoldne pa se je raznesla vest: “Gospod župnik Odilo so se odločili, da ostanejo .;. .” Kako veselje, rajanje, kako
prijetna Velika noč za to vasico.
Šele, ko je prestopil v osemdeseto, je stopil v pokoj. Vedno je rad pripovedoval o pridigi in svojih vernikih za deset-(Dalj e na str. 6)
0
M
■4;-.	L	0
VOŠČILA IZ CHICAGA
'	‘	grl
G. Tone, in ga. Ana Gaber
CHICAGO, IL
Želita vsem znancem in prijateljem VESELO ALELUJO! = i
3 VOŠČILA IZ CHICAGA
Družina Dr. Ludvik in ga Gorinne Leskovar
Chicago, 111.
Želi vsem znancem in prijateljem
VESELO IN BLAGOSLOVLJENO ALELUJO
Poslušajte vsako nedeljo ob 4. uri popoldne slovensko radijsko oddajo na postaji WOPA 1490 K.C.
5
M
3
3
I
0
G. Ludvik in Ga. Mara Jelenc
BERWYN, IL
želita vsem prijateljem in znancem
VESELO ALELUJO!
Alojz in Jožica Horvat
Berwyn, 111.
želita vsem prijateljem in rojakom
BLAGOSLOVLJENO VELIKO NOČ
;■ a
DUHOVŠČINA FARE SV ŠTEFANA
S. UMZE IH GL KRISTA ARKO
z otroci ALENKO, MIHCEM in MARIJO KRISTINO
LOCKPORT, IL
Želijo vsem znancem in prijateljem
MNOGO VESELEGA ZA VELIKO NOČ!
G. JOŽE IN GA, FRIDI ARKO
z otroci Eriko in Filipom in Lemont, 111.
Želijo vsem poznanim rojakom
MNOGO VESELEGA Z VELIKO NOČ!
G. TONE ARKO Z MAMO PAVLO
Lemont, 111.
želita vsem poznancem >	in ostalim rojakom
BLAGOSLOVLJENO VELIKO NOČ!
vA i
a
Chicago, 111.
3
vih licih
Zvečer pa se je s kaplanoma oglasil pri Zanoškarjevih. “Zelenca na mizo”. S temi besedami je neverjetno srečen ^ Tone sprejel goste, med ka- 0 . terimi je bil tudi “družinski ^ gospod” kaplan Primož. Jera 0 je prinesla “žegen” na mizo in ^ po molitvi in ponovnem bla- Q[ goslovu, katerega so opravili 0 vsi trije gospodje, se je pri- 0 čelo okrepčevanje.	0
— 1 Na samo Velikonočno ne- 0
deljo, ali bi dejal na “Vsta- ^ jenjsko”, pa je med pridigo uporabil župnik Odilo priložnost in na koncu dostavil nekaj besed za vernike. Takole je zaključil: “Dragi moji ^ faranje. Najprvo vam želim veselo Alelujo.” V nervozi se ^ je odkašljal . . . “Veliko let smo že skupaj. Dolgo je že od tistega dne, ko sem prišel v to vas in sem vam za pastirja. ^ Skupaj smo orali dobro, pa 0 tudi slabo ...”	^
Še težje je zajel sapo.	0
“Postaral sem se, počasi ino- ^ ram misliti na pokoj.”	0
Pri zadnjih besedah je zavr- Jp. šelo v cerkvi, da se je sam 0 župnik ustrašil. Kot roj 0 razdraženih čebel so bili ver- 0 niki.	,|t
Uvidel je, da je zadel v živo. 0 Videl je ljudi, njih ljubezen in spoštovanje do. njega. Že 0 popreje je vedel vse to, pa iti 0 pričakoval toliko ... Še niko- 0 li se ni “zbral skupaj” tako hitro kot danes. S težavo jih je umiril, med mašo ni bil j zbran, ljudje pa so videli, kako so drsele solze po n j ego
G. STANE IN GA. MIHAELA SIMRAYH
Z OTROCI MAGDO, HERMANOM, STANKOTOM in BERNADKO
želi vsem faranom blagoslovljene velikonočne praznike
p. DR. VENDELIN ŠPENDOV, OEM p. BENO KORBIČ, OFM
Kakor tudi šolske sestre Želijo vsem faranom in prijateljem
VESELO VELIKO NOČ!
Vesele Velikonočne praznike
želi vsem rojakom v Chicagu in okolici
Lemont, IL
Želijo vsem prijateljem in znancem BLAGOSLOVLJENO ALELUJO!
ŽEFRANOV
pogredni zavod na
1941-1943 West Cermak Rd., Chicago, III.
G. JANEZ IN GA. MARIKA ARKO

z malo SONJO
Chicago, IL
Želijo vsem poznanim rojakom in prijateljem
VESELO VSTAJENJE!
Blagoslovljene velikonočne praznike želijo
*
vsem rojakom
Jairez in Dawn Vidmar s s'ncm Miheeem
Jože in Marija Bernik
CHICAGO, IL
ŽELITA VSEM ZNANCEM IN DRUGIM ROJAKOM
VESELO VELIKO NOČ
Brookfield, lil.
Vesele Velikonočne praznike vam voščijo člani
Ansambla “Glas Slovenije”
iz Chicaga, 111.
Vesele Velikonočne praznike želi vsem prijateljem in znancem
Družina Stefana Balažiča
Chicago, 111.
hhh&k&h V?-,:r4*: >- ^

J
.r
I A
f
‘L!**.

Gospod ZUpnik Odilo • i ■ Svetovni popotnih...
(Nadaljev^anje s 5. strani)
letja nazaj. Bila je Velika noč, katere niti on sam, niti verniki niso pozabili . . . Tako je bilo včasih doma, tako, prisrčno, lepo ...
Ni navadno, da se generalni štab, zlasti ekskluzivni G-2 zanima za preprostega poročnika,, zato bi general, kateremu sem bil dobro znan iz priporočil glede vojnih prestopnikov, rad vedel razlog mojega, poziva v Wa-
ff VOŠČILA IZ MILWAUKEE f
r 16
B ir ■ir ir B ir B B B ir B ir B r B sr ' B ir B ir B p* B r B
r
B fr
HAPPY EASTER
WISCONSIN MARINE BANK
1337 South 16lh Street MILWAUKEE, WISCONSIN 53204 (414) 671-6000
Member FDIC
we’re there when you need us
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE VAM ŽELITA
JOŽEF IN JOŽEFINA MGRŠEG Z DRUŽINO
MILWAUKEE, WISCONSIN
ODBOR MISIJONSKEGA KROŽKA -MZA V MILWAUKEE!!]
želi vsem dobrotnikom in prijateljem miru in milosti polne VELIKONOČNE PRAZNIKE!
France Rozina	Mici Coffelt
tajnik	predsednica
Telefon 543-5322
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE
VSEM ČLANOM IN PRIJATELJEM
ir B r
ir B w B B B ~*r B
r
1 r
B
r b r
B
r
B
r
B
e/*
*B
ir Ž3
r
.B
r
B' ir ir ir B r B B B
r
B r B ■ r
_____B
r
B • fr B
w
B
B rr B
f
B
r B r B
f B ir
___________________ B
SKD TRIGLAV
MILWAUKEE, WISC.
HAPPY EASTER
INSURED SAVINGS
MITCHELL SAVINGS AND LOAN ASSOCIATION
PHONE 645-5962
Milwaukee, Wisconsin 53204 Joseph T. Talsky	1605 W. Mitchell Street
President	Milwaukee, Wis. 53204
shington. Glede nove ustanove O.S.S. sploh ni ničesar ve-del in tudi ne o polkovniku Billu Donovanu, kateremu je 05 ~ predsednik Roosevelt dal na- ^ logo ustanoviti to strogo taj- Q no vojaško in civilno službo ^ za obveščevalne, sabotažne in Q politične operacije za fronta- ^ mi, to je v Nemčiji, Italiji, Q na Japonskem in v deželah, ^ ki so jih zasedli.	~
Ram nisem veliko več ve- ^ del, kot te glavne namene O.S.S., a to je generalu Srni-thu zadostovalo.	Q
Bolje bi bilo, je rekel, če bi sprejel službo pri G-2, ki bi 0jj najbrž pomenila poslovanje ^ le pri generalnem štabu v 0jj Washingtonu. Dejal je tudi, ^ da me nerad odpušča, ali po- Qj velju teh dveh vrhovnih u- ^ stanov se ne more zoperstav- 0jj Ijati. Omenil sem mu, da sem ^ med tečajem v Washingtonu £jj sam poiskal potrebne stike in ^ izrazil namen, podati se v 0| tajno službo. Adjutantu je naročil pripraviti ukaz za ^ moje potovanje.
Civilist William Mudge je ^ imel urad za najemanje oseb-ja v baraki “Q” v ulici Con- ^ stitution. V njem se je vse ^ mešalo, civilisti in vojaštvo, visoki in nižji oficirji poleg preprostih vojakov, moški in ženske, nekateri 'govoreči tu-je jezike, in tako rekoč brez vojne discipline. '
Takoj sem videl, da nobe-člen ni uporabljal v- nagovoru priimka, kar po ameriškem o- ^ bičaju pomeni, da so se vsi tikali. Mudge mi je takoj po pozdravu rekel “Andy” (kra-tiča za Andrew ali Andrej). ^ Pokazal mi je odlok iz glav- ^ nega štaba o moji premestitvi in me odvedel k Whitney
Shepardsonu, voditelju oddei- ^_____
ka S. L - (Secret Intelligence - ^ tajno obveščanje) in ta me je po kratkem razgovoru odve- •jzjj del v sobe za službo v bal- ^ kanskih državah in Podonav- *g| ju. Raznim šefom me je pred- ^ stavil pod imenom “Andy”.
M
Ta kratica se me je odslej ^ držala mnogo let. V pismih 0j| in brzojavkah, tičočih se me- ^ ne, sem postal označen pod ši- Q fro ali psevdonimom, a v o-sebnem občevanju sem bil Qj “Andy”. Tajnice ali pomočm- ^ ki so me med seboj imenova- 0jj li “Ej Kej”' (angleška izgo-vorjava za črki A.K..).
Bil sem začetnik med začetniki, kot vsi drugi okoli ^ mene, ker nobeden ni- bil se- Qjj znanj en s to stroko poslova-nja. Prvi teden sem se posve- 0] til spoznavanju poslovanja u-rada samega in postojank, 0lj katere je moje področje ime- ^ lo po raznih bazah v Afriki 0| in Turčiji; bile so tudi poedi-ne trojke (teams) v deželah Q pod Nemci in Italijani. Nato *0$ sem bil vpisan v prav poseb- Q] no obveščevalno šolo. Razen majhnega števila upravnikov te šole ni smel noben agent ali voditelj, odrejen za služ- Q bo izven držav, vedeti, kje je ^ ta šola.	^
Nekega večera sem se po naročilu odpeljal z majhno skupino začetnikov za enour-no vožnjo z vlakom na majh- *£* no nezaznamovano postajo. ^
Tam nas je čakal velik avto.
Ko smo vstopili, nam je vod- ^ nik zavezal oči in tako smo se vozili najmanj eno uro po ^ neprestanih ovinkih neznano kam. Oči nam je vodnik od- ^ vezal šele, ko se je avto usta-vil pred prostornim poslop- ^ jem nekega veleposestva. Ni-kdar nisem zvedel, kje je to ^ bilo.

VOŠČILA IZ MILWAUKEE
HAPPY EASTER
from
r9
I ^
f 05
b
tr 9i B ^ ir 9 B
r 0i B
g* 95
B
r e
B ^
VOŠČILA IZ MILWAUKEE
VESELO VELIKO NOC!
ŽELITA VSEM PRIJATELJEM
IN ZNANCEM
O
BADGER FINANCIAL SERVICES, INC.
COMPLETE INSURANCE SERVICES, INC. •
4230 W. Oklahoma Ave.
Milwaukee, Wis. 53215
ir B ■ ir B
r
B
r
B b b r
ir B-B r r b b r
fT B B ir ir b B ir
r b b r
f B B sr ir b B ir r j ' B 9
M 9,
S ^
M 9
S ^
n 9
^ -0
S 0
n 9,
B .a
!" &
B £
ALOIS IN FRANCES GALIČ
EASTER GREETINGS
JELENC
FUNERAL
HOME
COMPLETE FUNERAL SERVICE
Phone
2316 W. National
Milwaukee, Wis.
0
-r
B
%r
V)
■v 4
B:
'-.id
1	i*
b
“If
B B B
h. * * •)
b
ir
B
If
B
V f
B
if
B
if
Kj
C45-3278 — 645-6065 i-
-

J
l
BADGER FEDERAL SAVINGS
AND LOAN ASSOCIATION
B B
-—If
B P B If B If B |f B \r B If B P B If B P B P B If B P B P
P
B
P
B
P
B
P
0]
9
n
05
(Se nadaljuje)
0
01
05 9. 9
9
6
HAPPY EASTER
FIRST SAVINGS OF WISCONSIN
634 West Mitchell Street
414/278-1060
Milwaukee, Wis.
ves'ele'veuFono^e'prXznike'
ŽELITA VSEM PRIJATELJEM
R. LALIC I SIN
$ 0
QB
P 0»
B 9
E 9
r 0
n
9
EAST OFFICE:
3970 N. Oakland Ave., Milwaukee 53211 — 964-6050 NORTH OFFICE:
7927 W. Capitol Dr., Milwaukee, WI 53222 — 464-4400 SOUTH OFFICE:
.4230 W. Oklahoma Ave., Milwaukee, WI 53215, 327-2000 B
tf
»»
WE’LL MAKE YOU A BELIEVER	P
___________B
P
BEST WISHES FOR A ILAPPY EASTER	B
P B P B P B p B P B 0 B If B P B P
Lincoln 1-7533 B
P
SCHAFF
FUNERAL SERVICE
B ff|5!)20 West Lincoln Ave.
B 9
P
05 '
P 9 B 3 P
B 9
West Allis, Wis.
B
P
B
P
BALKAN TRADING Č0.
R. LALICH & SON — Balkan Imports —
Hrana, izdelki umetne obrti.
Suho meso, bučno olje, prekajene mesene klobase, domač bel in črn kruh, Radenska mineralna voda in razno drugo uvoženo blago.
414-643-7372 938 W. Lapham Blvd.
Milwaukee, Wisconsin 53204
P
B
P
B
P
B
ir
B
B
p
B
P
*0
05.
§
9
0
9
0
^3
0
EASTER GREETINGS
‘ B P B P B P B P B P B P
B
B
P
0
0
0
NATIONAL SAVINGS
k Hie hear! of fhe neighborhood
B
P
B
P
B
P
B
P
B
P
£