Leto II.
Trbovlje, 14. januarja 1949.
Štev. 3. 1
▼ gotovini.
Od izdelave planov frontnih organizacij za 1949. leto ie odvsen doprnos Osvobodilne fronte v nadaifnji izgradnji socializma
Leto 1948 se je končalo z velikimi delovnimi zmagami Osvobodilne fronte. Stotisoči frontovcev so sodelovali pri prostovoljnih delovnih akcijah in so s svojim delom doprinesli mnogo za izpolnitev plana, s tem pa tudi pripomogli k izgrajevanju socializma v naši zemlji. Osvobodilna fronta Jugoslavije je dala v letu 1948 približno 305,4X2.000 delovnih ur, v vrednosti preko sedem milijard dinarjev. Poleg tega so organizacije Osvobodilne fronte razvijale v preteklem letu živahno politično aktivnost in z organiziranej-&m in sistematičnejšim delom dvigale ldeološkopolitično svoje člane.
Uspeh frontnih organizacij je bil v letu 1948 odvisen predvsem od prizadevanja odgovornih funkcionarjev Osvobodilne fronte in angažiranja partijskih organizacij v delu fronte, obenem pa tudi od planiranja frontnih organizacij. One frontne organizacije, ki so pri prostovoljnih delovnih akcijah in na ideološkopolitičnem dviganju članstva delale po določenem planu, Sestavljenem s širšim sodelovanjem Članov, so pokazale večje In pomembnejše uspehe, kot organizacije, katere So delale kampanjsko, neplansko. Ti uspehi planskega dela so se izražali v reševanju neštetih lokalnih vprašanj, v izgradnji neobhodno potrebnih objektov (mostov, zadružnih domov, dežjih domov, parkov itd.), kakor tudi y politični izgradnji frontovcev.
Zato je pravočasna in pravilna izdelava planov frontnih organizacij za 1949. leto velike važnosti, tako za mestne odbo: tretjega
pmo pozabiti, da je od dela »Osvo-lne fronte« odvisna socialistična adnja v naši domovini, s katero bo epljena socialistična revolucija na-že domovine in naše oblasti. (Kardelj). Plani frontnih organizacij sc vključujejo v splošni plan. Planiranje se vrši bo osnovnih in mestnih frontnih organizacij preko okrajnih okrožnih in republiških planov do zveznega plana.
Plane frontnih organizacij je treba napraviti za 1949. leto na osnovi izkušenj preteklega leta. Splošni nedo-3latek planov v minulem letu je bil v tem, ker niso bili konkretni, precizirani, ker niso predvidevali prvenstveno onega, kar je bilo najvažnejše, za dotično frontno organizacijo. Drugi osnovni nedostatek je bil v zanemarjenju ideološkopolitičnega dela v organizaciji. V mnogih organizacijah je obstajalo celokupno delo v mobilizira-nju ljudi za delovne akcije. Treba pa je vedeti, da morajo naše frontne organizacije planirati ne samo prostovoljno delo, marveč tudi politično
s tem v tesni zvezi tudi kulturno dviganje frontovcev, spada v isti plan, kakor prostovoljne delovne akcije. Izgradnjo socializma v naši zemlji lahko vršijo samo politično zavedni državljani, oni, kateri razumejo potrebo in pomen dela, katerega vršijo. Od politične zavednosti pa je odvisno izpol-njenje plana in izvrševanje vseh predvidenih delovnih akcij.
Plane za 1949. leto je potrebno sestavljati s posebnim ozirom na izvrševanje nalog, ki Jih določa petletni plan, upoštevati zvezne in republiške objekte, istočasno pa planirati in organizirati posebne prostovoljne brigade, ki bodo izvrševale te naloge. V plan je treba vnesti prav tako delovne akcije lokalnega pomena (gradnjo kulturnih objektov, gradnjo kanalizacij, gradnjo javnih vodovodov, gradnjo zadružnih domov, pogozdovanje, popravilo cest, urejevanje otročjih vrtov, gradnjo parkov itd.)
Poedine frontne organizacije so že izdelale plan za letošnje leto. Tako je na primer, organizacija Osvobodilne fronte v Zagrebu predvidela v svojem planu krepkejše ideološkopolitično delo. Končani bodo tečaji, v katere je vključenih 54.000 frontovcev, organizirana bodo pi-edavanja v ljudskih univerzah, tovarnah in ustanovah (200 političnih in 2500 splošnih kulturnih predavanj). Pri delovnih akcijah bo najvažnejše sodelovanje v gradnji stanovanj, gradnji kulturnih domov, šol, ja-
I sit, kopal | Ljubljani
are kakor tudi za uspehe našega etjega leta planske izgradnje. Ne
so se frontovci obvezali v svojem planu za 1949 leto, da bodo regulirali potok v vasi in na ta način zaščitili pašnike pred poplavami, da bodo dovršili zadružni dom in da bodo na ideološkopolitičnem polju zaostrili borbo proti sovražnikom izgradnje socializma in osnovali krožke za proučevanje političnih problemov. — Okrajna organizacija Osvobodilne fronte je v okraju Garešnici, v LR Hrvatski, omogočila pravočasno dovr-šitev plana pri vseh frontnih organizacijah v celem okraju. Pri tem delu je mnogo pomagala kontrola frontnih organizacij s strani članov okrajnega odbora. Vse mestne frontne organizacije v Garešničkem okraju so se obvezale, da bodo poleg planskega dela na ideološkopolitičnem dviganju sodelovale pri sajenju plemenitega sadja poleg poti, pri dovršitvi zadružnih domov in pri žganju opeke zaradi tlakovanja pešpoti ob cestah.
Pri planiranju ne sme biti pretiravanja in predvidevati je treba le kar se more izvesti. Plani frontnih organizacij morajo biti realni, zasnovani na Dazi moči, s katero organizacija razpolaga, to pa vsled tega, da bi se mogli pravočasno in v celoti izpolniti. Zato je potrebno, da pri izdelavi plana so deluje čim več frontovcev. Plan frontne organizacije mora biti rezultat dela cele frontne organizacije, vseh tistih, kateri se hočejo udejstvovati v celotnem izvrševanju plana.
?€kttMwanje se n
Najboljše številke so bile nagrajene
aljtije
prejela številka 212/V, ki je presegla učinek za 3°/o. Številka 40U zapadnega obrata pa je prejela nagrado v znesku 10.000 din, ki sicer ni dosegla učinka 14»/o, vendar so bile upoštevane težkoče, ki jih je imela ta številka zaradi izredno močnega pritiska in trganja stropa. Vse številke, ki so bile nagrajene, so delale pravilno in upoštevale vse varnostne predpise.
Kako važno je bilo, da so imele vse številke vse delovne dni, je razvidno pri dodelitvi nagrad v Zagorju, kjer posamezne številke imele boljši učinek, vendar so dosegle slabše mesto radi neupravičenih izostankov. Najboljša številka v Zagorju, ki je pfejela prvo nagrado 20.000 din, je številka 223 obrata Podstranc ki je izpolnila vse pogoje ter prekoračila učinek za 3.64°/o. Druga je številka 144 obrata v Kotredežu, ki je presegla učinek za 2.34"/o in prejela nagrado v znesku 15.000 dinarjev. Številka 159 obrata v Kotredežu, ki je sicer presegla učinek za 38.7 je prejela III. nagrado v znesku 10.000 dinarjev, imela pa je en neupravičen izostanek. Številka 6 obrata Semnik je prejela IV. nagrado v znesku 5000 din, ker je prekoračila učinek za 28.5%», imela pa je dva Izostanka.
Isti primer kakor v Zagorju je bil Hrastniku. Številka 427 je imela najboljši učinek, ni pa izpolnjevala vseh pogojev, zaradi česar je prišla na tretje mesto. I. nagrado v znesku 10.000 dinarjev je prejela številka 415, ki je presegla učinek za 12n/o in izpolnila vse pogoje. II. nagrado v znesku 7000 dinarjev je prejela številka 340, ki je presegla učinek za 4«/o in izpolnila vse pogoje Številka 427 je presegla učinek za 38»/», imela pa je en neupravičen izostanek. Prejela je nagrado 5000 din. Tekmovanje med posameznimi številkami se nadaljuje. Vse nagrajene številke so sklenile, da bodo tudi v bodoče med najboljšimi.
Rudniki Trbovlje, Zagorje in Hrastnik so častno izvršili II. plansko leto ter že prav uspešno tekmujejo v tretjem planskem letu. Prve dni je bila sicer produkcija slabša, kar pa gre v veliki meri na račun neupravičenih izostankov. Vsem tem bi lahko služile za zgled vse številke rudnikov Zagorja, Hrastnika in Trbovelj, ki so te dni prejele nagrado za uspešno izvedeno' tekmovanje v zaključni fazi borbe za plan v lanskem letu. Uprave rudnikov so razpisale za tekmovanje prav lepe nagrade in to, katera številka bo največ presegla normo, dosegla najboljši učinek in ne bo imela nobenega neopravičenega izostanka. Med rudniki se je razvilo pravo socialistično tekmovanje, posebno pa še med obrati in številkami, kdo bo prvi.
številke v rudniku Trbovlje, ki so ravno zaradi neupravičenih izostankov izpadle iz kombinacije za dodelitev nagrade kljub temu, da so dosegale največji učinek.
V rudniku Trbovlje so bile nagrajene sledeče številke: I. nagrado, 20.000 dinarjev, je prejela številka 441 na Zapadnem obratu, ki je izpolnila vse pogoje. Presegla je učinek za 19.5“/o in imela vse delavnike. Številka 441 se je borila poleg tega s posebnimi tež-kočaml, kjer je imela 10 delovišč nizko pod krovnino. Zato ji je bilo tudi priznano prvo mesto pred številko 22I/I vzhodnega obrata, ki ima boljši učinek. II. nagrada je pripadla številki 212/1 vzhodnega obrata, ki je presegla učinek za 21°/o in prejela tu di 20.000 din. III. nagrada je pripadla številki 212/VI vzhodnega obrata
Najvažnejša; točka so bili poleg učinka na premogu, neupravičeni izostan- j vsoto 15.000 din. Učinek je bil preseki. To so predvsem občutile mladinske 'žen za 8«/o- IV. nagrado 10.000 din je
JA česnaj a
Borci JA na odsluženju vojakega ro-> ka pošiljamo vsem delovnim kolektivom trboveljskega okraja čestitke kf novemu letu 1949 in borbene pozdrave ■/. našega modrega Jadrana, z otoka Visa. Želimo, da bi naši delovni kolektivi, v katerih smo bili zaposleni, čim uspešneje izpolnjevali svoje planske naloge in da bi čimprej zgradili socializem v naši mladi državi.
Borec Tone Mihelec, Vzhodni obrat, borec Zibert Ivan, zapadni obrat, bo-tec Brčun Milan, cementarna, borec Štepec Stanko, Zagorje, borec Spegltč Stefan, kemična tovarna Hrastnik in borec Srečko Drago, Radeče.
Pozdravljamo Vas z rudarskim pozdravom »Srečno«.
Borci Vojne pošte 6472/3 otok Vis. Dalmacija
Z&gnr&ki proletariiat ne bi bil zvest svoiim revoludonarnisri tradicijam, če sedanie borbe ne bi zmagovito izboiewal
U govora predsednika vlade URS Mihe Marinka v Zagorja
S prostovoljnim delom v novo leto 1949
V mesecu decembru se je borba za plan v Zagorskem rudniku vedno bolj zaostrevala ir. treba je bilo napraviti razne ukrepe ded drugimi ukrepi je bil važen, tudi ukrep, da se je moral premog depo?.trati vsled pomanjkanja vozičkov. Na ta način je bilo deponiranega preko ..XI ton premoga. Plan je bil doseže«, vendar je bilo treba premo«, ki je Vit deponiran, odpremiti čirnprej v nnt-e tovarne. Ker pa je primanjkovalo tlt lovne sile in da ne bi trpela še os aia produkcija, če bi se deponirani ps ..nog nakladal v delovnem času z delavci pri produkciji, je bilo na iniciativo rudniškega komiteja
KP in sindikata organizirano prostovoljno delo.
Vsi obrati Zagorskega rudnika so se obvezali, da bodo po končanem delu v produkciji delali pri nakladanju deponiranega premoga z namenom, da sc premog čimprej odpremi, obenem pa, da se znižajo proizvodni stroški. Prvi dan prostovoljnega dela se je javilo na delo 76 prostovoljcev, ki so delali od tretje ure popoldne pa do poznega mraka ter naložili lepo število ton premoga. Najbolje so opravili svoje delo delavci strojnega obrata, njim pa sledijo ostali obrati, tako da premog vidno izginja ter daje prostor drugemu.
S prc-stovolinim delom so prihranili
248.28® dinarjev
S prostovoljnim delom so frontne •rganizacije v letu 1948 izvršile veliko Število prostovoljnih ur. Kakor vse ostale sindikalne podružnice, tako so tudi cestarji OLO Trbovlje izvršili svoje planske naloge in jih celo presegli za 49'/».
Pri nadzorstvu je zaposlenih 47 oseb, ki vzdržujejo 135.201 km cest. Od teh je 21 cestarjev, 24 pomožnih delavcev,
1	cestni nadzornik ter referent za ceste.
Pri rednem vzdrževanju cest je bilo
namesto pred klenih 2810 kub. m gramoza nuvoi. l ih 3015 kub. m, od tega je bilo pos.i.ih 1346 kub. m. 26,850 kv. m cesii- a je bilo pokrpanega. Očiščenih j. bilo 104,848 m obcestnih jarkov, grmovje pa je bilo posekano v dolžini 22 *!>7 m. Na 1200 kv. m je bilo ostrgano blato, ročno pa je bilo odvoženo 15;. . kub. m zemlje in blata. V dolžini i; 990 m je bila pokošena trava. Prigrabili so 150 kub. m gramoza, na raznih cestnih odsekih pa so odstranili 1477 kub. m plazovja. Obnovljena sla bila dva cestna propusta, poleg tega pa so cestni delavci zgradili' 12 kub. m novega in obnovili 100 kv. m starega podpornega zidu. Z manjšimi razširitvami so pridobili 250 kv. m nov ;a cestišča. Z obnovitvijo večjih zgori i ih sten in z obnovo treh lesenih mosa.v ter navedenimi deli je bil plan ces nega izdrževanja presežen za 4 •/«.
Večja investicijska dela so se vršila na okrajtu cesti Trbovlje -Dobovec pri razširit a ceste, ko je bil plan dosežen 100 *<" že meseca maja. Cesta je bila razširjena v dolžini 1000 m in v širini 1—2 to. na ovinkih pa celo od
2	do 4 m. • ri tem je bilo napravljenega 1500 ib. m gramoza, ki je bil tudi delno posut. Nadaljnja investicijska dela so se vršila na okrajni cesti Dol Marno, za katero je bilo odobrenih 200.000 dinarjev. Tu je bilo cestišče razširjeno v dolžini 1514 m za 1 do
’ m. Na novo pa je bilo zgrajeno cestišče pri preložitvi ceste v izmeri 304 kv. m. Kolavdacijska tričlanska komisija je dognala, da znaša storilnost dela na tej cesti 550.000 dinarjev, po tej cenitvi pa je bilo prihranjenih s prostovoljnim delom cestnih uslužbencev in voznikov 248.200 dinarjev. Plan je bil prekoračen za 94V«. Skupno je bil torej plan okrajnega cestnega nadzorstva presežen za 49 "/•.
K vsem lem delom se pridružuje izvenplanska gradnja ceste »Mihe Marinka«, ki kljub pomanjkanju delavcev uspešno napreduje. Na cesto je bilo pritegnjenih 25 cestarjev in cestnih delavcev, katerim so se pridružile tudi množične organizacije s prostovoljnim delom. Dosedaj se je udeležilo prostovoljnega dela 5554 oseb, ki so opravile 28.382 ur. Skupna vrednost dela za nabavo inventarja znaša 1,948.957 din. V tednu cest, ki se je vršil od 10. do 17. oktobra, je bilo opravljenih 4598 prostovoljnih ur v vrednosti 61.290 din.
S prostovoljnim delom so množične organizacije in cestarji izvršili naslednja dela:
Množične organizacije so na cesti »Mihe Marinka« pri udeležbi 4536 udeležencev izvršile 20.397 ur v vrednosti 608.910 din.
Cestarji: pri prostovoljnem delu na cestah, ob udeležbi 47 udeležencev 4216 ur, v vrednosti 77.428 dinarjev.
Množične organizacije: v tednu cest pri 1139 udeležencih 4598 ur v vrednosti 61.290 dinarjev.
Cestarji so prihranili pri planskih delih 248.200 dinarjev.
Skupno je bilo torej 5722 udeležencev in napravljenih 29.211 ur v vrednosti 995.828 dinarjev.
Vsi ti rezultati nam dokazujejo pravilnost dela OF, ki je znala zaktivizi-rati množice, obenem pa so dokaz visoke zavesti tega kolektiva.
Gradnfc prostovoda v Savski dolini — primer Mdativnosti naših ljudi
Potniki, ki se vozijo v vlaku, gledajo z zanimanjem lepe betonske stebre, kii se dvigujejo drug za drugim iz tal nad dcsintm bregom Save med postajo Zag a-je in elektrarno Trbovlje. Ti stebri morajo dobiti še izcla fcorje i,n bakrene vrvi-vodnike hi bodo prenašati električno energijo iz elektrarne I r bo vi je v Zagorje. Zagorje, naš bodoči rurvečjj rudnik Zasavskega bazen«, bo p treboval ob svojem razvoja znatno večje količine električne energije, v katero svrlio se gradi sedaj ta daljnovod.
Iniciativnost naših ljudi se je pokazala pni gradnji betonskih stebrov, katerih bo ta daljnovod imel skoro 40 komadov. Za maJe razpetitie se uporabljajo seveda tudi pri tem daljnovodu lesen:: impregnirani drogovi, ki #o naijcenej.ši im ustrezajo v vsakem oziru svoji s vrhi, bodisi kot enojni ali P'a dw’u stebri, opremljeni z betonskimi s ruji, da stoje bolj trdno v tleli Im d se prepreči gnitje spodnjega konca za večje razpetitie pa je bilo treba izbirati med železnimi im betonskimi stebri. Železo je dandanes
predragocena kovina, katere nimamo nikoli dovolj za druge konstrukcije n tovarniške gradnje naše petletke — radi tega se dandanes zatekamo tudi v Jugoslaviji že k betonskim stebrom. Ti potrebujejo sicer tudi nekaj železa, vendar mnogo manjše količine kot železni, imajo pa razen vsega še to ve-Hko prednost, da odpade pri njih potreba posebnega vzdrževanja, kot je to pri železnih precej pogosto ploskanje, da se obvarjejo rje. Iz vseli teh razlogov se je tudi v inozemstvu začelo že pred časom uporabljati betonske stebre za visokonapetostne pro-stovode.
Nova je pri tem zasavskem prosto-vodu gradnja betonskih stebrov z lesenimi modeli ati kalupi. Prvotno se je mislilo uporabljati tudi tukaj običajne, zelo komplicirane in tudi drage železne modele, ampak pri tem so se pojavile razne težkoče, katere so pretile nedopustno zavlačevati gradnjo tc, za rudnik Zagorje življenjsko važne električni« žile — in tukaj se je pokazala iniciativnost naših ljudi. Za gradnjo teh stebrov, za katere podaja obliko^
m statične preračune specialist v tej stroki, tov. ing. A. Umek, je zamislim stavbeno vodstvo rudnika Zagorje In sicer njega vodja tov. stavbenik Veli-slav Kariž, uporabo lesenih modelov, k; jih je v to svrho tudi skonstruiral na vzoren in vsem potrebam popolnoma ustrezajoč • način. Po dosedanjih izkušnjah ob velikem številu že postavljenih stebrov se je ta sistem tako dobro obnesel, da se bo v naši državi gotovo še večkrat uporabljal, tem bolj, ker se zopet prihrani z njim dragocena železna pločevina.
Vsakomur, ki bi si iz bližine ogledal gradnjo takega betonskega stebra, bo takoj padla v oči umestnost in koristnost tega sistema. Skrbno odmerjene in točno oskohljane debele deske se preprosto in lepo postavijo druga ob drugo, z železnimi kavlji se z enim zamahom pritrdijo na mestu in gotov e kalup za pokončni steber. Preden se kalup popolnoma zapre se vložijo vanj skrbno zvezana, tenka betonska železa, železna armatura, a nato se votlina že lahko zalije in napelia z be-.onom. Čez teden se deske odstranijo n pred nami stoji popolnoma dogo-tovljen lep betonski steber, ki mu je treba samo še obesiti izolatorje in name bakrene vrvi.
in popolnoma so se pr,i tem delu tudi obnesli računi in predvidevanja naših strokovnjakov, da ne bodo tc deske uporabljive samo za malo število stebrov, da bi se prej izkrivile in
postale neuporabne itd. S tremi stavi modelov — tremi v svrho, da sc naenkrat lahko postavijo trije stebri — bodo zgrajeni vsi stebri prostovoda od elektrarne Trbovlje do bodoče nove transformatorske postaje v Zagorju in v prihodnji spomladi še betonski stebri novega, nekaj krajšega prostovoda 35.000 voltov v Hrastniku.
Imenovali smo prej glavne iniciator-ie tega stavbenega sistema, ampak ti ne bii mogli izvesti tako popolnoma svoje zamisli, če ne bi imeli ob strani — razen razumne podpore strokovnih faktorjev rudnika Zagorje — izvrstne pomagače tesarskega in stavbenega kolektiva zagorskega, ki kaže pri tej gradnji svojo spretnost in uvežbanost z izredno lepo sestavo in izdelavo teh stebrov, za katere izvršuje najtežja dela na vrliovih stebrov, katerih nekateri so visoki skoro 30 m, svojo iniciativnost pa dokazuje s tem, kako premaguje vse težkoče dostave gradbenega materijala in pripomočkov na posamezna stavbna mesta, ki leže večkrat visoko nad dovozno cesto, na težko dostopnem terenu. Vidimo tam ob stebrih improvizirane proge, po katerih vlačijo na visoka mesta v malih vozičkih, z mehanično silo, z motorji na komprimiran zrak, ves potrebni material, s čimer se seveda delo poceni. Tako bo ta prostovod ne-le koristen in važen pripomoček k izgradnji našega zagorskega rudnika, anrpak tud« trajen in viden znak pridnosti in iniciativnosti našiti ljudi.
Investicijska dela rudnika Zagorje
V letu 1948. je gradbeni odsek zagorskega rudnika izvršil vrsto gradbenih investicijskih del s prav lepim uspehom. S pravilno organiazcijo in dobro zavestjo delavcev in tehničnega osebja je uspelo doseči planirani načrt. Velika skrb je bila posvečena izgradnji stanovanjskih hiš. V letu 1948. je bilo zgrajenih 25 stanovanjskih hiš s 127 stanovanji. Med letom se je vselilo vanje 67 družin. Ostala stanovanja so v gradnji in jih bodo dovršili še v letošnjem letu. V bivši tovarni »Vesta« je bilo adaptiranih 20 stanovanj. Na novo je bilo zgrajenih 27 kleti in 27 novih drvarnic, pralnica, dve peči za peko, napeljava vodovoda in kanalizacija. V Borovniku je bilo postavljenih 6 velikih barak, od katerih imajo 4 po štiri stanovanja, dve pa po šest stanovanj. V Kisovcu je bilo zgrajenih 14 stanovanjskih hiš, vsaka s po dvema stanovanjema. V novi koloniji v Potoški vasi so nadaljevali z gradnjo tristanovanjske hiše, ki pa ima štiri stanovanja, od katerih je eno pod streho. Z dokončno dograditvijo vseh stanovanjskih hiš bo saj delno omiljena stanovanjska kriza v Zagorju. S tem pa še ne bo rešena, kajti še vedno prihajajo novi delavci, zato je uprava rudnika v Zagorju predvidela gradnjo novih stanovanj v letošncjem letu in izvršitev že pričetih gradenj.
Poleg stanovanjskih objektov so, bila v letu 1948. izvršena razna investicijska dela na obratih s ciljem, da se izboljša delo in poveča produkcija. Na .bratu Kisovec je bil podaljšan kompresor, ki bo v najkrajšem času pričel obratovati in bo v veliko pomoč pri dvigu večje produkcije. Na obratu Podstrana se nadaljuje gradnja žičnice, ki se je pričela graditi v mesecu septembru lanskega leta. Za dograditev žičnice je bilo potrebno izsekati gozd v dolžini 580 m in v širini 10 m. Po očiščenju prostora so izvedli izkop, vzporedno pa je bila postavljena zasilna žičnica za prevoz materiala. Razkladalna postaja ima betonirane temelje. Pri tem delu pa so bile velike težkoče zaradi trdega skalnatega terena. Vkljub raznim težkočam in vremenskim neprilikam delo dobro napreduje in bo žičnica ogromnega pomena za dvig proizvodnje in zniža-
nje proizvodnih stroškov. Gradbeni odsek pa je poleg uspešnega izvrševanja investicijskih del tudi prostovoljno delal največ pri gradnji zadružnih domov, kjer so izvršili preko 2560 ur. V letošnjem letu bo moral gradbeni odsek izvršiti še velike naloge, katere hoče tudi v bodoče častno izpolniti.
H. s&ooraiirski tečaj v rudarstvu
V Trbovljah se je v pohedeljek dne
3.	januarja pričel II. normirski tečaj v rudarski stroki. Na pobudo odseka za norme, pri trboveljskem rudniku je ministrstvo za rudarstvo odločilo, da se tečaj vrši v Trbovljah, v največjem industrijskem centru slovenskega rudarstva. Tečaj poseča 85 rudarjev iz eseh rudnikov Jugoslavije, razen iz rudnikov v Banovičih, Zenici in Kak-nju, odkoder ni nobenega udeleženca. Tečaj se vrši v dvorani delavsko usluž-benske restavracije. Ob otvoritvi se je zbrala komaj polovica prijavljenih, vendar so prišli zamudniki drugi dan, tako da se sedaj tečaj vrši normalno in po predpisanem programu. Otvoritveni govor je imel šef odseka za norme pri rudniku Trbovlje, tov. ing. Stele, ki je naglasil važnost tečaja in želel vsem tečajnikom, da prenesejo po končanem tečaju vsa izkustva, ki jih bodo pridobili teoretično in praktično, / svoje rudnike zaradi vpeljave pravilnih norm. V imenu republiškega odbora rudarjev Slovenije je pozdravil navzoče predsednik tov. Piki Jože, v imenu centralne uprave Jugoslavije pa tov. Martinčič. V torek 4. jan. je tečaj pričel z rednim poukom, imeli pa bodo tudi trikrat tedensko praktični pouk na deloviščih. Tečaj vodita poleg drugih predavateljev šel odseka za norme ing. Stele in glavni normirec trboveljskega rudnika tov. Hvala Franc. Tečajniki kažejo veliko zanimanje, rudarji iz bratskih republik pa so sklenili na svbjem sestanku, da se bodo ob nedeljah, ko imajo prosto, udeležili prostovoljnega dela v rudniku. Sprejeli so obvezo, da bodo nakopali 500 ton premoga. Prvič so se udeležili dela v nedeljo dne 9. jan. Udeležba je bila 100»/.,
Funkcionarji LPS-ov in SKUD-ov ter prosvetni delavci, udeležite se dne 16. januarja ob 9. uri v okrajni dvorani
PLENUMA okrajnega ljudsko prosvetnega sveta, na katerem se bodo izvršile volitve novega odbora.
I
Dedek Mraz v Zagorju In Hrastniku
O prireditvi Novoletne jelke je naš list že pisal, potrebno pa je, da se bralci seznanijo s tem, kako so praznovali Novoletno jelko drugod.
V	Zagorju je KLO s polnočjo organizacij pripravil pionirjem v fizkul-turnem domu pravo presenečenje. Preko 500 pionirjev se je zbralo z zastavami, kjer so nestrpno pričakovali prihod dedka Mraza. Prireditev je otvorii tov. Zupan, ki je objasnig malčkom pomen Novoletne jelke ter jim voščil srečno leto 1949. Ob izbranem bogatem programu pevcev, nastopu pionirjev, reševanju ugank in pripovedovanju partizanskih doživljajev, so pionirji dočakali dedka Mraza. Dedek Mraz je prispel s spremstvom in bogatimi darili, pohvalil je pionirje za njihovo požrtvovalnost pri delu in učenju ter jim nakazal nove naloge. Dedek Mraz je po govoru razdeljeval darila. Med pionirji je zavladalo veselje, saj so dobili vsi enako darilo in ni bilo nobene razlike med njimi. Veseli so se vračali pionirji domov s sklepom, da se bodo še bolj poprijeli učenja. Prireditev je uspela prav dobro, kar je zasluga vseh. ki so io materialno podprli, zlasti pa članic AFZ, ki so s svojim delom pripomogle, da je otrokom ostal prihod dedka Mraza v najlepšem spominu.
Tudi v KLO Loke-K>sovec ni p^abil obiskati pionirje
V	rudniški čakalnici se je zbralo preko 350 pionirjev, ki so nestrpno pričakovali pričetka. Organizacija AFž s sekretarko Katjo AržlšnikoVo je prireditev prav dobro pripravila. Pionirjem sta spregovorila tovariš tajnik in major Jevšnik Adolf. Ob živahnem vzklikanju pionirjev je nastopil dedek Mraz, ki je z razdelitvijo daril napravil pravo veselje pionirjem. Po obdaritvi pionirjev pa je organizacija AFZ obdarila vse krajevne sirote z lepimi darili. KrajevBi organizaciji AFZ je prireditev Novoletne jelke lahko v čast ter vzpodbudo za nadaljnje delo.
V Hrastniku je bito najlepše
Se nikoli ni bilo tako živahno in šumelo je kakor o čebelnjaku, ko so pionirji in pionirke v lepo pripravljeni dvorani Doma prosvete pričakovali prihod dedka Mraza. Se nikoli niso videli kaj takega. Reševali so uganke in jih dosti rešili. Zopet na drugem kraju so poslušali doživljaje iz NOB. Zvesto so poslušali, saj so izvedeli marsikaj novega. Nastopili so pionirji, na odru pa se je pojavil dedek Mraz, ki jim je povedal, da prihaja iz daljnih krajev, odkoder jim je prinesel pozdrave in lepa darila. Pionirjem so žarela lica od veselja, ker vsega tega niso pričakovali. Novoletna jelka je uspela v Hrastniku najbolje in bi si jo marsikateri prireditelji lahko vzeli za vzor, kako je treba izvesti slične prireditve. Samo
skupno sodelovanje vseh lahko prinese uspeh, mladini pa pokaže to, kar zahteva novi čas.
Novoletna jelka v Loki pri Zidanem mostu
Pionirski odred »Staneta Rozmana« v Loki je bil gotovo med prvimi, ki se je zavzel za čim lepšo izvedbo Novoletne jelke. Pri delu je našel vso pomoč pri odboru AFZ in LM. Odbornice AFZ so šle takoj na delo in nam z nabirko po vasi priskrbele precej dobrot. Iz nabiralnih pol smo razviden, da so naši prijatelji v prvi vrsti
delovni ljudje, ki so darovali največ v živilih in denarju. Bogati posestniki pa so se izkazali le z 2 jajcema in majhnim prispevkom v denarju, ker pač najbolj skrbijo za sebe.
Prireditev se je vršila na Novo leto ob 14. uri v Domu Ljudske prosvete. Tov. upravitelj je prikazal pomen Novoletne jelke, prikazal prijatelje mladine in ožigosal premožnejše posestnike ki so skušali z odklonitvijo darov zavirati prireditev. Naš pionirski spored je obsegal: »Marjanco« — igro v 2 dejanjih iz življenja NOB; »Malo petletko« zborno deklamacijo in »Skra-teljčke« igro v 1 dejanju iz pionirskega življenja. Nato je nastopil dedek Mraz, ki nas je prav lepo obdaril s šolskimi potrebščinami, pecivom in slaščicami. K obdaritvi je prispeval razen domačih darovalcev, AFZ in LM tudi OLO in se vsem najlepše zahvaljujemo za prispevke in pomoč. Za vse to pa se bomo najlepše zahvalili s tekmovanjem v učenju in vedenju, da bomo tudi mi, Titovi pionirji iz Loke, čim več prispevali k naši prvi petletki, ki nas vodi v socializem, t. j. v lepše in boljše življenje.
Za domovino, s Titom naprej!
Pionirski odred Staneta Rozmana, Loka pri Zidanem mostu
Delo ljudskih univerz
Pri pregledu dela ljudskih univerz v zadnjem delu preteklega leta; so bile opažene napake, katere je pa treba takoj odpraviti
Osnovna napaka ljudskih univerz je neeiastičnost. Od te ugotovitve bi lahko izvzeli samo ljudsko univerzo v Zagorju, ki pod vodstvom tovariša Žnidarja zelo povoljno deluje, in vaško univerzo na Dolu pri Hrastniku. V preteklem letu je bilo v okviru ljud-
ske univerze skupno 15 predavan' • 2350 obiskovalci. Po vaških univerzah pa je bilo izvedenih 09 predavanj. Pri vaških univerzah se izraža slabost, da niso dovolj izkoriščeni predavatelji, ki so na območju vasi ali soseščine. P" nepopolnih podatkih je v trboveljskem okraju 60 kmetijskih strokovnjakov, ki so obiskovali razne kmetijske šole
Del teli je danes ze vključena) v vaški izobraževalne tečaje vendai bi lahko imeli še vsak najmanj po eno predavanje. Stremeli ic treba za tem da se oritegne še ostale strokovnjake Vsem za primer je lahko vaška univerza na Dolu pri Hrastniku ki ima redno predavanje vsak teden v okviru univerze.
Tekmovanje med izobraževalnimi tečaji
V zvezi s tekmovanjem, ki ga razpisuje IO Ljudske prosvete Slovenije in katerega namen je, doseči v izobraževalnih tečajih čim uspešnejše delo, ter delo, ki bo ustrezalo svojimu namenu in da bo sodelovanje vseh navzočih čim bolj živo, razpisuje tudi okrajni odbor Ljudske prosvete spo-| razumno z okrajnim komitejem mladine tekmovanje med izobraževalnimi I tečaji trboveljskega okraja, in sicer j v naslednjih točkah:
1.	čim večja udeležba števila obi-; skovalcev, glede na celotno število j prebivalstva v okolišu v odstotkih;
2.	število vpisanih obiskovalcev v j odstotkih,
3.	koliko učnih ut sc bo izvršilo,
4.	kako vodstva tečajev samoiniciativno premagujejo tehnične težkoče (papir, prevoz, petrolej itd.).
Cas! trajanja tekmovanja bo do zaključka tečajev Poročila je pošiljati točno vsakih 10 dni na okrajni odbor — prosvetni odsek, ki bo na podlagi poročil določil najboljše in jih ob zaključku tekmovanja nagradil
Kmečko izobraževalni tečaji na vasi
Kot nova oblika izobraževanja na vasi so bili organizirani kmečko izobraževalni tečaji. V trboveljskem okraju je dosedaj organiziranih 10 tečajev
in sicer: v Cemšeniku,, Izlakah, Čečah. Dolu pri Hrastniku, iurju, Loki pri Zidanem mostu, Razboru, St. Juriju pod Kumom, Svibnem in na Dolah pri Litiji. Najbolje je organiziran in obiskovan tečaj v St. Juriju pod Kumom, ki ga vodi tovariš Brilej Jože. Ta tečaj poseča 52 ljudi. Slabši je obisk v Cemšeniku, kjer jih je le 22. Dober organizacijski prijem so pokazali s tem, ko so organizirali še šesti predmet — gospodinjstvo.
V Dolah pri Litiji je 21 obiskovalcev, kar je za izrazito kmečki KLO, v primeri s St. Jurijem, mnogo premalo. V Izlakah poseča tečaj 12 obiskovalcev, na Dolu pri Hrastniku 14, v Turju 25, v Loki pri Zidanem mostu 11, v Razboru 10 in v Čečah 21 tečajnikov.
Napaka pri posečanju tečajev je v tem, da poseča tečaje izključno mladina. Tečaji niso mišljeni samo za mladino, marveč za vse. V drugih okrajih so razumeli to pravilno, kakor na primer v radgonskem okraju, kjer poseča tečaj šestdesetletna ženica. Organizacija in dober uspeh tečajev pa nista odvisna; samo od prosvetnih delavcev in mladine, temveč tudi od organizacij OF, AFZ, ZB, zadrug, KLO-jev in ljudsko prosvetnih svetov na vasi. Vso skrb je treba posvetiti vsebini tečajev ter se boriti za čim večjo udeležbo.
Plat« za vzgojo kadrov smo presegli
Uprava rudnika Trbovlje posveča vso skrb vzgoji novega kadra, ki je prepotreben v rudarski industriji. Se večja potreba je nastala v zvezi z novo uredbo o plačah delavcev v rudarski stToki, za kar so potrebne kvalifikacije. Rudarji in ostali delavci se zelo zanimajo za tečaje. Samo v mesecu decembru se je zaključilo 6 kopaških tečajev, pričeli pa so se novi tečaji, ki bodo dali nove kvalificirane kopače. Veliko zanimanje in voljo do po-sečanja tečajev opažamo pri rudarjih, ki so stari nad 30 let. Pri tem so uspehi sorazmerno boljši. Predavatelji, ki predavajo na tečajih, se zelo trudijo, zato pa so tudi uspehi zadovoljivi. Pri vseh tečajih je bilo opaziti, da so tečajniki najteže dojemali matematiko, ki jim je delala največ preglavic. Uprava za strokovno šolstvo pri trboveljskem rudniku Trbovlje je s temi tečaji presegla plan za vzgojo kadrov v letu 1948. Uspeh II. planskega leta se izraža v lepem številu novih kvalificiranih moči. Usposobljenih je bilo 615 kopačev, 69 učnih kopačev, 11 kovinarjev, 30 elektrikarjev, 15 paznikov, 35 normircev, 6 strojepiscev in 24 administrativcev. V vseh strokah je bilo v letu 1948 kvalificiranih 805 novih moči, ki bodo lahko z uspehom posegle v delo. Tem kadrom pa se bodo v letu 1949. pridružili novi, za katere se že vršijo usposobljenostni tečaji.
Strojiti obirat Je zelo alSstiven
Sindikalni pododbor strojnega obrata tagorskega rudnika je eden izmed najaktivnejših pododborov tega rudnika, lani sindikata kažejo veliko zanima-iie za kulturnoprosvetno delo ter imajo pri tem lepe uspehe. Z, veseljem '.topi človek v njihov rdeči kotiček, ki ie bil pred kratkim otvorjen. V novo urejeni knjižnici, za katero so dali preko 16.000 dinarjev, je 250 najnovej-ih sodobnih knjig, katere so vedno na > azpolago članom pododbora. Zanima-uie za knjige je veliko ter člani prav iridno posegajo po njih. Poleg lepo rejene knjižnice pa imajo tudi šahovske mizice s šahovskimi deskami.
Sah je zelo priljubljena igra članov tega pododbora, ki se poleg teg£ udeležujejo rednega študija, kjer študirajo material V. kongresa KPJ, govore o narodni skupščini in ostale važne probleme.
Prav pridno se pripravljajo na uprizoritev igre »Novi dom«, katero bodo igrali konec meseca januarja.
Člani pododbora se prav živahno udejstvujejo v smučarski sekciji. Velana izmed njih je včlanjena v športnem društvu.
Niso pa aktivni samo na kulturno-prosvetnem polju, temveč tudi pri prostovoljnem delu. V letu 1949 so naredili pri raznih delih preko 6000 prosto voljnih ur. Delo pododbora strojnega obrata zagorskega rudnika je lahko za vzgled ostalim pododborom.
Eno leto obstoja „Obratne knjižnice" Separacija-Trbovlje
Dne 29. decembra 1947 je bila ustanovljena na Separaciji obratna knjižnica, ki se je v enem letu prav lepo razvila. Ob ustanovitvi je imela knjižnica 93 knjig in brošur in je imela malo obiskovalcev knjižnice. V prvem letu obstoja pa je knjižnica narasla na 235 knjig, poseča jo pa 72 obiskovalcev, od katerih je 60 obiskovalcev rednih. Tovariši Jesenšek Stefan, obratni tajnik separacije, Žibret Jože, sekretar celice na Separaciji in delovodja Savske delavnice Naglič Franc itVtajo za knjižnico največ zaslug, saj je z njihovo pomočjo tako lepo napredovala. Kot najboljši in najvest-nejši obiskovalci knjižnice v preteklem letu so bili priznani tovariši Majcen Ivan, Učakar Franci in Laznik Jože. Vsi ti tovariši so prejeli ob priliki silvestrovanja Separacije za svoje požrtvovalno delo od knjižnice lepe nagrade v obliki knjig
Želeti bi bilo, da se stalež obiskovalcev knjižnice glede na stalež usluž-benstva Separacije zviša v letu 1949 najmanj na 200. posebno še, ker je na Separaciji zaposleno mnogo mladine, kateri so v prvi vrsti namenjene knjige naše knjižnice. Vabimo pa tudi mladino in starejše iz ostalih obratov, da posečajo obratno knjižnic.) Separacije.	Veršnik Fani
Skupščina »Ljudske tehn ke“ v Trbovljah
Klubi , Ljudske tehnike*' kovačnice novih kadrov
Okrajna skupščina Ljudske tehnike za okraj Trbovlje, ki je bila v nedeljo, dne 9, t. 1949. v dvorani okrajnega odbora, je pokazala velik napredek razvoja Ljudske tehnike v revirjih. Na skupščini so se zbrali izvoljeni delegati vseh klubov Ljudske tehnike, avto-moto društev, letalskih društev (foto-ainaterjev, radio-amaterjev) ter zastopnik JA, zastopniki sindikata, O F in ostalih množičnih organizacij. Skupščine se je udeležil tudi član sekretariata glavnega odbora Ljudske tehnike Slovenije, tov. Selan Oskar. Po uvod-
Vlpotnlk Jnnez
nih besedah je predsednik okrajnega odbora Ljudske tehnike, tovariš Brečko Brane, naglasil vlogo Ljudske tehnike pri izgradnji socializma, vlogo OF predvsem pa je poudaril važnost vzgoje novih kadrov in naglasil, da še pri tem ne sme pozabiti na organizacijo žena, .ki so danes že v veliki meri Vključene v klube Ljudske tehnike. Omenil je pomanjkljivost v delu s pionirji ter ostro kritiziral razdiralno delo nekaterih ljudi, ki so skušali ovirati razvoj pri vzgoji kadra, kakor je bil to primer pri avto-moto društvu Trbovlje. Želel je v letu 1949. več uspeha, da bi bil plan za leto 1949. stoodstotno izpolnjen. Organizacijsko poročilo je podal sekretar tov. Hace Valentin, ki je nakazal pomanjklijovsti v delu organizacij v letu 1948. Predvsem Se je izražala pomanjkljivost v tem, da se ni dosegel letni plan, čeprav je bil postavljen nizko. Predsedstvo in sekretariat sta imela slab odnos do izvajanja plana, premalo pa je bilo zanimanja tudi od strani množičnih organizacij. Zato se ni čuditi, da plan za leto 1948. ni bil dosežen. Vkljub vsemu temu pa so rezultati, ki so bili doseženi, pokazali, da je Ljudska tehnika v trboveljskem okraju šele v razvoju. V letu 1948. je bilo ustanovljeno eno radio-amatersko društvo, 3 foto-grupe in 11 klubov Ljudske tehnike. Vseh članov je organiziranih 1400, od teh pa je večina v klubih tehnike in avto-moto klubih. Usposobilo se je 6 modelarskih delavnic, 2 manjši avto-moto delavnici, 2 radio-amaterskl delavnici In 3 foto-laboratoriji Plan kadra v po-
sameznih grupah je bil izvršen lanskega leta okoli 74.28 */•, avto-moto 52.16 •/«, radio-amaterjl 72 ‘It in fotoamaterji pa 56.12 •/«. Boljše delo na tem polju pa je bilo izvršeno v Hrastniku in delno v Zagorju. V Hrastniku vse organizacije razen kluba v rudniku dobro napredujejo in je bil plan izpolnjen 95"/«. Od vseh klubov Ljudske tehnike, katerih je 11, dela le 9. Najboljši je klub kemične tovarne v Hrastniku in steklarne, kjer sta uprava in sindikat v celoti podprla njegovo delovanje. Posebno priznanje zaslužijo tov. Grešak v kemični tovarni in tov. Ger-hart, Komlanc, Benetek in Bartol iz Hrastnika.
Ozki odnos, ki so ga pokazale nekatere uprave in sindikati, se izraža v premajhni mobilizaciji članov, • na drugi strani pa se ni znalo izkoristiti vseh možnih sredstev, ki so bila na razpolago.
Obstoječa materialna sredstva niso bila povsod pravilno izkoriščena, zakar nam je primer avto-moto društvo Trbovlje, ki je s svojimi vozili izvežbalo v celem letu le 28 tečajnikov, na drugi strani pa so vozila uporabljali v privatne svrhe. Vso skrb je treba posvetiti nadalje mladini na vasi, kakor tudi na ndvo osnovanim mladinskim orga-nizacijam-stanicam mladih tehnikov. V diskusiji so iznašali diskutanti dobre in slabe strani dela v organizacijah ter postavljali predloge za zboljšanje dela. Na zaključku je spregovoril tovariš Selan Oskar, član sekretariata glavnega odbora Ljudske tehnike, ki je poudaril, da ni dovolj izučiti posamezne člane v gotovih sektorjih Ljudske tehnike, ampak se mora vsak član do podrobnosti seznaniti z vlogo in delom Ljudske tehnike pri izgradnji socializma. Za delegate za I. kongres Ljudske tehnike, ki se bo vršil v Beogradu, so bili izvoljeni najboljši delegati.
Hace Valentin
Tovariš Vipotnik Janez, predsednik Ljudske tehnike Slovenije, Klemen Anton, ustanovitelj prvega kluba Ljudske tehnike v Sloveniji, Hace Valentin, sekretar okrajnega odbora Ljudske tehnike in Kašman Ernest ter Grobljar Ante, sekretar letalske zveze Slovenije. Po volitvah delegatov so bili sprejeti sklepi skupščine, ki se tičejo zlasti boljše povezave z množičnimi organizacijami, ustanavljanja novih klubov Ljudske tehnike, posebno pa še na vasi. Vsak član se mora seznaniti s statutom Ljudske tehnike, posvetiti se mora vsa pozornost izvajanju letnega plana, da bo na ta način zagotovljen kader naši industriji in JA.
Zaključno besedo je podal tovariš predsednik Brečko Stane, ki je še enkrat poudaril pomen in važnost Ljudske tehnike ter naglasil, da naj bo ta skupščina prelomnica v dosedanjem delu.
99Na svoji zemlji44
Upravi kina je uspelo dobiti prvi slovenski umetniški film »Na svoji zemlji«. Ker je to film, ki ga mora videti ne samo vsak redni obiskovalec kina, temveč sleherni Trboveljčan, posebno pa še mladina, se bo predvajal 6 dni, in sicer od sobote, dne 15. I. do četrtka, dne 20. I. 1949.
Film ima izredno dolžino, na kar obiskovalce posebej opozarjamo. Prosimo zato vse, da si vstopnice nabavijo že v predprodaji in prihajajo točno k predstavam.
Ob delavnikih bodo predstave točno ob pol 5. in 7. uri, v nedeljo ob pol 3.,
5.	in pol 8. uri.
Mladina bo imela posebne predstave po sledečem vrstnem redu:
v soboto ob 1 uri pop. gimnazija;
v nedeljo ob pol 9. ur) dopoldne šola Trbovlje II;
v nedeljo ob pol 11. uri dop. šola Trbovlje I.
K tem predstavam so vabljene tudi šole Sv. Katarina, Sv. Planina in Dobovec.
Obiskovalce kina prosimo ob tej priliki, naj bodo disciplinirani pri nabavi vstopnic in naj ne nadlegujejo osebja, posebno blagajničarke, ob predstavah, ki so razprodane. Film smo podaljšali napram rednim programom za tri dni, tako da si ga bo lahko vsak ogledal.
Predprodaja vstopnic bo v nedeljo od 1 ure dalje, ob delavnikih od 3. ure dalje.
Kino Trbovlje
Bterski dvoboj Gre* gorčic (Jes,) : Zasavje
Da se doseže čim večje zbližanje med športniki revirskih centrov, je boks-sekcija SSD Rudarja povabila na povratni boksarski dvoboj boksarje SSD Gregorčiča z Jesenic. Prvi dvoboj med obema moštvoma je bil na Jesenicah v mesecu decembru in se je končal z neodločenim rezultatom 6:6. J nedeljo, 9. januarja pa je bilo v dvorani Del. doma v Trbovljah povratno srečanje. To pot so zmagali boksarji Zasavja in pokazali s tem lep uspeh. Dvoboj se je končal z rezultatom 8:4 za Zasavje. Moštvo Gregorčiča, ki trenira pod vodstvom bivšega prvaka Slovenije, Ažmana, je nastopilo z nekoliko oslabljeno ekipo, vendar so se Jeseničani žilavo borili za svoje barve. Moštvo Zasavja pa so sestaljali boksarji Rudarja in Predilca iz Litije. Moštvo Rudarja trenira tov. Švajger iz Litije in vidi se, da bo sekcija uspešno napredovala.
Občinstvo, ki je napolnilo dvorano, :e z zanimanjem sledilo borbam in neto navijalo domačinom. Izginiti pa "irajo v bodoče vse nešportne in ne-
umetstne opazke, ki postavljajo v zelo slabo luč trboveljsko publiko, ki je že itak na slabem glasu. Dvoboj je za trboveljske boksarje lep uspeh. Želeti je, da se tekom zime organizira še več takih srečanj.	V. M.
Revirski surascarski dasa
Po koledarju smučarske zveze Slovenije je predviden 30. januarja »Revirski smučarski dan« v organizaciji TD Hrastnika.
Izkušnje iz prejšnjih smučarskih tekmovanj nam kažejo, da ni bila organizacija smučarskih priredhev vedno najboljša. Ce pa hočemo izvesti res uspelo smučarsko prireditev, moramo najprej izvršili temeljite organizacijske predpriprave. Nujno je potrebno, da skličejo odgovorni forumi v okrajnem merilu sestanek vseh predsednikov in tajnikov smučarskih sekcij in da se na tem sestanku izdela podroben načrt, obenem pa porazdeli delo. Ves spored je potrebno pravočasno objaviti v »Zasavskem udarniku«, da se imajo tekmovalci čas pripraviti. Posebno pažnjo bo treba posvetiti smučarskemu krosu, da se ga udeleži čim
večje število tekmovalcev. Zato je potrebna trdna povezava z mladinsko organizacijo in $ centri za predvoja-ško vzgojo. Pozabiti tudi ne smemo na važnost patruljnega teka. Za dober uspeh je potrebno točno streljanje in je že skrajni čas, da se začno tekmovalci vaditi v streljanju. Organizacijo te panoge moramo prenesti na centre za predvojaško vzgojo. Vsak center naj bi dal najmanj po eno patruljo. V program tega dne pa je potrebno vnesti krajše skoke, kakor tudi tekmovanje v klasični kombinaciji.
Smuk
Mladinsko šahovsko prvenstva Trbovelj
Zanimanje za šah je pritegnilo veliko število mladih šahistov na ta turnir. Razdeljen je na dva dela. Prvi del se je že pričel.
Prvo kolo ni prineslo presenečenj. Zmagali sq: Kovbac, Drobež, Gomboc, Turk J., Jereb in Hodej. Zanimiva je bila partija Turk M. : Gomboc. Prišla sta v končnico 14 kmetov, v kateri je Gomboc s pozicijsko prednostjo zmagal.
Drugo kolo.
Jazbec ml. je spravil Jereba v obupen položaj in ga s krasnim matom premagal. Gomboc je premagal Gar-moša, Turk J. pa Jelena. Partija Hodej : Drobež je vseskozi kazala remls. Po 22 potezah pa je Drobež izkoristil začetniško napako Hodeja in ga kmalu nato matiral. Turk M. in Klančar sta prekinila partijo, v kateri Ima beli kmeta in figuro več.
škodljivi odstiis do dela v krojaških delavnicah MLO
Vsakomur je znano, da imajo krojaške delavnice, pred bližajočimi se prazniki mnogo dela. Uslužbenci pri zasebnih mojstrih to dobro vedo ter dajo vse od sebe, da zadostijo obljubam, za katere se je mojster obvezal. Ne moremo pa reči, da stvar drži pri vseh uslužbencih mestne krojaške delavnice. Slučaj, ki se je dogodil v krojaški delavnici pred koncem leta 1948., je vreden opozorila. Tovariš S. F. je nenadoma zbolel in vzel bolniški list, zdravnik mu je odobril, da je lahko 3 dni doma, toda brez dela. Napačno bi bilo, če bi trdili, da ni mogoče ravno pred novim letom zboleti, možno je vse, če pa kdo zboli samo zato, da laže ostane doma, je pa druga stvar. Da je uslužbenec S. F. zbolel zato, da je doma šušmaril, seveda ni v skladu z predpisi. Kontrola je imenovanega zalotila, da je doma delal, zato je tudi prejel zasluženo kazen. Uprava ga je odpustila zaradi tega prestopka ln ker smatra, da je imenovani šel v službo samo zaradi tega, da je prejemal Žj-vilske nakaznice, doma pa šušmaril. Uprava smatra, da je njena odločitev pravilna in utemeljena In naj bo to v opozorilo vsem, ki mislijo delati na ta način. Za vse naj velja socialistično geslo: »Kdor ne dela, naj ne je.«
Ali že veste
da v kavarni v Trbovljah, primanjkuje tudi vode. če povprašaš, dobiš odgovor »Nimamo«. Po navadi zmanjka tudi drobiža, postrežba pa tudi rada pleše kadar je ples, gost pa čaka, če se ga bo kdo usmilil;
da je stanovanjskemu uradu v Trbovljah potrebno tri mesece za podpis enega odloka;
da je mladinec Kapelari Viktor v Hrastniku delal na mladinski številki v rudniku 4 dni z zlomljeno roko, ker zdravnik ni mogel ugotoviti zloma kosti;
da v Radečah nekdaj vroči sokoli, ki niso prej nikdar hodili v cerkev, sedaj redno hodijo in se tolažijo z božjim žegnom, ker jim pšenica ne gre več tako v klasje, kakor jim je šla včasih;
da je po razpustu UZP, nastala pravcata kolobocija; vsi ki so premeščeni drugam, jemljejo s seboj tudi pohištvo, pa čeprav sredi noči.
Uredništvo Trbovlje Uor.v* Zasavskih
oremoeovn.kov telefon 54 - Tiskarna Slovenskega poročevalca. _ Odgovorni urednik Šuštar Stana