NO. 213 Ameriška AM€MCAN IN SPIRIT FOR€IGN IN LANGUAG6 ONLY SLOVCNIAN MORNING N€WSPAP€R CLEVELAND 3, O, WEDNESDAY MORNING, OCTOBER 28, 1953 LETO Lin —VOL. Lm KOMUNISTI SO MUČILI AMER. VOJNE UJETNIKE Da bi izsilili “priznanja”, so se komunisti nad ameriškimi ujetniki posluževali tehnike in metod, kakršnih se je posluževal sovjetski biolog Pavlov v svojih eksperimen tih s psi in podganami. ZDRUŽENI NARODI, N. Y.—1 priznanja. Odpor je bil kaznio'r Churchillova razkritja zgodovinske potegavščine Združene države so v ponedeljek vložile (obtožbo, da so bili mnogi ameriški ujetniki v Koreji mučeni do smrti v prizadevanju, da bi komunisti na sovjetski način izsilili iz njih kriva priznanja o bacilski vojni. Obtožbo je izrekel dr. Charles Mayo, član slovite minesotske rodbine zdravnikov in član ameriške delegacije pri Zdr. •narodih. van z brcami in klofutami ter poslabšanjem življenjskih razmer ter z grožnjo smrti, znaki kooperacije na drugi strani pa povečanjem živilskih odmerkov in z obljubami o boljšem postopanju. Kakor podgane: na eni strani električni stresljaji, na drugi strani sir. . . “Ni čuda, če sol bili nekateri naši vojni ujetniki oslabljeni, o-hupami po takem postopanju in Istočasno ao. Zdr. države pred- potisnnjeni na stopnjo živali, ko ložile afidavite desetih bivših Vojnih ujetnikov, ki opisujejo!, kako so jih komunisti reducirali na stopnjo živali, da bi izsilili iz njih priznanja o biološki vojni. Višinski je izvedenec Osem izmed desetih je izpovedalo, da so jih komunisti podvrgli metodam, katere je uporabljal sovjetski biolog Pavlov na psih in podganah, da bi izzval pri njih gotove reflekse. Dr. Mayo je rekel, da so bili komunisti, ki so imeli v rokah te a-meriške ujetnike, “mojstri v bu-sinessu, da dobe takšna priznan-nja, kakršna hočejo imeti.” mu odboru Zdr. narodov, da je Andrej Višinski, glavni sovjetski delegat pri Združenih narodih “avtoriteta na tem področju.” Višinskega ni bilo na seji, da bi slišal, kako je dr. Mayo (opisal njegove talente. Afidaviti o živem peklu V svojih afidavitih opisuje ioni enj enih deset mož, ki so bili Vsi častniki, živ pekel, v katerem so bili po cele dni prisiljeni Stati v pozoru ali pa čepeti v nesnagi, v kateri je mrgolelo podgan. Eden izmed teh mož je bil 12-krat obsojen na smrt, pa se jim še ni uklonil. Nek drug je moral izkopati (svoj lastni grob, nakar so ga od- je postal odpor istoveten s smrt' jo, ko je bila uklonitev istovetna z nadaljnim življenjem in ko je pristalo žvljenje pod kakršnimi koli pogoji važnejše od vseh moralnih načel, ki razlikujejo človeka od živali. “Kar je res presenetljivo, je to, da so se naši vojaki, — oni, ki so “priznali”, in oni, ki niso, ob takem živalskem postopanju ostali in se icbnašali kot ljudje. Francoski tisk o razmerah v Jugoslaviji Dr. Mayo je povedal politične- Jugoslavija, ki je imela pred vojno 2,500 traktorjev, je žito izvažala, danes jih ima okoli 10,000, pa ga uvaža. PARIZ. — Gospodarsko stanje v Jugoslaviji je zelo težavno kljub ameriški pomoči. To pomoč razsipajo s tem, da grade velike tovarne, kombinate, dasi še ni dokazano, da bi bili koristni. Uradna zatrjujejo, da je katastrofalnega p o m a n j kanja osnovne hrane kriva suša. Dejstvo pa je, da je Jugoslavija pred vojno izvažala žito, dasi je imela le kakih 2,500 traktorjev, sedaj pa jih ima okoli 10,000, pa mora žito uvažati. Posledice so slične na vseh po- vedli pred vrsto strelcev, ki sdjljih. Tovorni avtomobili, ki jih hamerili nanj svoje puške in j izdelujejo v Ljubljani, so n. pr. sprožili, toda petelini so udarili tako dragi in tako slabe kako- ha prazne shrambe za naboje, ker puške niso bile nabite. Tudi ta se ni podal! “Iz teh izpovedi je razvidno, da je človekov duh globlji in rnočnejši kakor Pavlovi refleksi’, je rekel dr. Mayo;. “Ti eksperimenti sugerirajo tehniko, ki jo je Pavlov uporabljal na psih in podganah”, je pripomnil dr. Mayo. “Ta tehnika se imenuje “pogojni refleks.” če smukne podgana skozi napačna vratca, dobi električni stresljaj. če pa gre skozi prava vratca, dobi na oni strani košček sira. Podgana je bila torej pogojno naučena, da gre skozi ona vratca, skozi katera želijo, da gre. . . Kakor pri podganah ...... “To je tehnika, ki so jo komunisti uporabljali pri ujetnikih, iz katerih so hotel izsiliti kriva vosti, da v tem oziru prekosijo vse rekorde. 800,000 brezposelnih ljudi živi ob 1,000 kalorijah na dan na osebo. Delavec zasluži 6,000 dinarjev mesečno, potreboval pa bi sama za hrano 9,000 dinarjev. V mestih so, razen častnikov in funkcionarjev, vsi slabo oblečeni, Kmetje nosijo cunje. Tisti Jugoslovani, ki imajo svojce v tujini, prosijo, naj jim pošljejo obrabljeno obleko in zdravila.” Novi grobovi John Lach V ponedeljek ponoči je po 6-mesečni bolezni umrl na svojem domu na 1255 E. 61 St., John Lach v starosti 70 let. Doma je bil v Šmarju pri Jelšah, odkoder je prišel v Ameriko pred 44 leti. Zadnja tri leta je užival pokoj preje pa je delal 37 let pri Trus-con Steel Co. žena Marija je umrla že leta 1948. Bil je član Katol. borštnarjev št. 1317. Zapustil je sina Johna, hčere Sophie Baraga, Agnes Mary, tri vnuke in brata Franka v stari domovini. Pogreb bo v petek zjutraj cb 8:30 iz Zakrajškove-poigrebnega zavoda v cerkev sv. Vida, kjer bo ob devetih pogrebna sv. maša nato pa na Kalvarijo. Louis Kastelic Po dolgo trajajoči bolezni je preminul v Lakeside bolnišnici rojak Louis Kastelic v starosti 66 let. Stanoval je na 8101 Aetna Rd. Tukaj je bival 45 let. Spadal je k društvu Mir št. 10 SDZ ter društvu sv. Jožefa št. 146 KSKJ. Tukaj zapušča sina Johna, hčere Mary Čolnar in Rose Cigoi ter vnuke. V starem kraju zapušča sestre Mary in Frances ter več sorodnikov. — Pogreb se bo vršil v petek zjutraj ob 8:30 iz Louis Ferfolia pogrebnega zavoda v cerkev sv, -.ovrenca ob devetih in potem na Kalvarija pokapališče. Joseph Mervar Po dolgi in mučni bolezni je preminul na svojem domu na 5814 Huntmere Ave. dobro poznani Joseph Mervar, star 75 let. Tukaj zapušča soprogo Josephine, rojeno Sckerbe, doma iz Žužemberka, sina Joseph W., mer Mollie Terček, 3 vnuke, brata Johna ter sestro Mary Terlep, ’ki biva v Elkhart, Ind. in več sorodnikov. Rojen je bil v Destičiji vasi, fara Šmihel pri Žužemberku, kjer zapušča sestro Agnes Hrovat. Tukaj je bival 51 let in je bil zaposlen pri New York Central železnici 42 et. Zadnjih 9 let je bil upokojen. Bil je član dr. Lipa št. 129 SNPJ. Truplo bo položeno' na mrtvaški oder v četrtek popoldne ob 4. uri. Pogreb se vrši v soboto zjutraj iz Jos. Žele in Sinovi pogrebnega zavoda na 458 E. 152 St. Čas še ni določen. Rus Igor Gouzenko je pripravljen pričali v Washingfonu Gouzenko je bivši član sovjetske ambasade v Kanadi, po čigar zaslugi je bila od krita tam sovjetska vohunska mreža. WASHINGTON. — Člani senatnega preiskovalnega pododbora so izjavili, da bi zelo radi videli, če bi nastopil pred njimi kot priča Rus Igor Gouzenko, bivši uradnik sovjetske ambasade v Kanadi, kjer si je pridobil glavne zasluge, da so prišli leta 1945 na sled veliki komunistični vohunski mreži v Kanadi. Gouzenko je namreč izjavil, da bi bilo njegovo pričevanje pred senatim odborom “vredno truda.” Senatorja McCarthyja ni v Washingtonu, ker se nahaja začasno na govorniškem potovanju, zato; ostali člani njegovega pododbora preiskujejo v njegovi odsotnosti radarsko špionažo v Fort Monmouthu, N. J. Senatni pododbor naznanja, da je število civilnih uslužbencev v Fort Monmouthu, ki so bili odslovljeni zaradi varnostnih razlogov, naraslo na 27. Potegavščina, ki ji ni zlepa para in s katero niso bili potegnjeni samo naivni Jugoslovani, pač pa tudi predstavniki velikih zavezniških držav. Razne drobne norice iz Clevelanda in te okolice (elebrezze obljublja, da se ne bo ponižal do vrv ■ ■ vv smiranja Vsi tisti, ki ste iskreno simpatizirali s Titovo “osvobodilno borbo”, preberite pazljivo Titove izjave, ki jih je dal britanskemu ministr. predsedniku Churchillu v Italiji. WINSTON CHURCHILL je POD DEMOKRATIČNIMI RE- dobil, kakor smo že poročali v našem listu, nobelovo nagrado za svoje vojne spomine, katerih zadnji del je objavil pod naslovom “Triumph and Tragedy.” Te spomine objavlja poleg drugih publikacij tudi revija “LIFE”. Med raznimi zanimivostmi, na katere naleti bralec teh spominih, bo za nas Slovence in ostale Jugoslovane vsekakor najbolj zanimiv Churchillov opis njegovega razgovora z ju-goslov. diktatorjem Titom, ki ja obiskal Churchilla v Neaplju, v Italiji. Torej čujmo, kaj pravi Churchill o tem obisku in “usod' nem” (“portentous”) razgovoru Titom. (“Portentous” po dr. Kernovem besednjaku: usoden, strašen. Uredništvo): ’ravi, da bo dal mestu tako administracijo, če bo izvoljen, kakršne ni mesto še nikoli imelo. “Molj drugi vzrok za obisk Italije je bil, da se tam sestanem s Titom in se žnjim pomenim o oodočnosti Jugoslavije. Dne 12. avgusta 1944 zjutraj je maršal (Tito) dospel v vilo-, v kateri' sem v Neaplju stanoval. Bil je oblečen v veličastni (magnificent) zlati in mcdri uniformi, ki je bila pod vratom tesno speta in očividno neprikladna v tisti pekoči vročini. Uniformo so mu dali Rusi, zlati našivi pa so prišli, kakor sem pozneje izvedel, iz Zdr. držav. V spremstvu brigadirja Macleana in tolmača sem se mu pridružil na verandi. “Tam sem dejal, da bi morda maršal najprej e rad videl “vojno sobo” (war room) generala Danes spet oblačno in hladno. Ponoči oblačno in mrzlo. Mož je iz “usmiljenja” ubil svojo bolno ženo LINDEN, N. J. — Neki tovarniški delavec je povedal v nedeljo policiji, kako je s kladivom ubil svojo paralizirano ženo in jo potem še zadavil, ker ga je prosila, naj jo ubije. Delavec je John Feyto, ki je prišel sam na policijo ter povedal, da je “iz usmiljenja” ubil svojo 46 let staro ženo Anno. Policija je odšla na njegovo staniovamje, da se prepriča, kaj je na stvari. Tamkaj je našla njegovo ženo z obrazom obrnjenim v strop, na krvavi postelji. Peyto je povedal, da jo je najprej tolkel po glavi s kladivom, ki ga je ovil s cunjo, nato pa jo še zadavil. Nato ji je položil razpelo na rašiči umorili farmarja JACKSON, O. — Dva velika prašiča sta umorila 53-letnega farmarja Garlanda Hurta v Bloomfield Townshipu, ko ju je v soboto krmil. -----o----- Ridgway v Toki ju TOKIO. — V Tokio je prispel z letalom general Matthew B. Ridgway, ameriški načelnik generalnega štaba. Prišel si je o-gledat vojaške naprave na Japonskem in v Koreji. CLEVELAND. — Demokratski županski kandidat A. Cele-brezze je rekel v ponedeljek Wilsona, zato smo stopili vanjo, zvečer v hotelu Carter, da bo ig- spremljala ^dva divje noriral salvo obtožb, ki jih je!§^e^ai°^a telesna stražnika, ka-sestrelil proti njemu v zadnjih !^er^ Vvsa^: oborožen z av- dneh republikanski kandidat ,t|C'matično pištolo, s katerima William J. McDermott. Velike-; mu številu kampanjskih delavcev, ki so se bili tam zbrali, je povedal, da je že v začetku kampanje rekel, da bo predložil program za blagor Clevelanda in ne bo “šmiral” svojega tekmeca kakor blati on njega. Toda njegov nasprotnik mora vsekakor sta hotela vstopiti s Titom za slučaj kake izdaje od naše strani, v sobo. Z dokajšnjo težavo smo Tita pregovorili, da to ni potrebno ter mu obljubili, da ga bosta stražnika lahko stražila pozneje pri kolsilu. “Po pregledu zemljevidov in kart generala Wilsona in vojaš- ŽIMI. — Razvoj malih držav da je odvisen od njihovih odnoša-jev z velikimi državami. Jugoslavija bo profilirala z izboljša-vanjem teh odnošajev in se bo razvila v DEMOKRATIČNIH SMEREH. Rusi imajo sicer svojo misijo pri partizanih, toda člani te misije ne samo, da niso izrazili nobene ideje za vpeljavo sovjetskega sistema v Jugoslaviji, temveč so se celoi zrek-li proti takemu sistemu (v Jugoslaviji).” * * * V gornjih izjavah britanskega ministr. predsednika je povedano več ko v vsej zaviti titovski in sopotniški propagandi, s katero so slepili in varali in še slepijo in varajo svet! Gornje Titove izjave, ki jih je dal ministrskemu predsedniku Churchillu in ki so jih že preje in pozneje naglašali Titovi propagandisti, da namreč v Jugoslaviji ne gre za komuniziranje dežele, temveč samo za ossvobodi-tev njenega ljudstva izpod nacij skega in fašističnega jarma, dajejo tudi jasen in točen odgovor zmernjanja poštenih, dobro-mislečih in svobodoljubnih Slovencev, ki so se iskreno strinjali s Titom in partizanstvom, s fašisti, odpadniki in reakcionarji, ico so enkrat spoznali to velikanska potegavščino ter ji z gnusom obrnili hrbet! POGREBNI OBREDI NA LADJI BOSTON. — Pred črno pregrajenim oltarjem na letalonosilki Leyte so se vršili dne 26. oktobra svečani pogrebni obredi za 32 častnikov in mož ter za pet civilistov, ki so izgubili življenje ob eksploziji, katera se je primerila na ladji pred desetimi dnevi. WASHINGTON. — Dulles je snoči dejal, da favorizira konferenco petih sil glede tržaškega vprašanja. prsi ter ji potisnil rožni venec v roko. Dejal je, da je ženo pred desetimi meseci zadela kap, nakar je ohromela in si ni mogla več pomagati. Neprestana ga je prosila, naj jo reši trpljenja, kar je končno storil. Sosedje so izjavili, da je bil Peyto dober in skrben soprog. S pokojno ženo je bil poročen 22 let. Bila sta •brez otrok. voditi tako kampanjo, kakršno ke situacije, smo vstopili v ma-vodi, ker nima znanja in pojma|M sobo k razpravi o političnem! o resnih mestnih problemih. —i položaju. Jaz sem dejal, da ni-“Jaz se ne mislim ponižati do te'mamo nikakega namena, vme-vrste kampanje,” je rekel Mr. jšavati se v notranje jugoslovan-Celebrezze. Jske zadeve, želima pa, da bi bila “Jaz sem zainteresiran samo ri'!e£ova dežela močna, združe- za eno stvar”, je rekel, ___ “za na neodvisna. Rekli smo tu- dobro in vzorno administracijo ^a 1116 mi0remo pustiti kralja mesta Clevelanda. Če bom iz- kar tako na cedilu. Tito je de-Voljen, bom dal mestu admini- ia^> <^a razume naše obveznosti tetracijo, kakršne mesto še ni i- naPram kralju Petru, da pa ne melo v svoji zgodovini. Obetam nj°re v t6m pogledu ničesar sto-vam, da bo administracija dob- konca vojne, ko bo: jugo- ra, in delavstvo verjame moji slovansko ljudstvo samo odlo-obljubi. Jaz ;ne izigravam raz- ° ^em- reda proti razredu. Iz Clevelanda, v katerem živim nad 40 let, hočem narediti vzorno občinsko skupnost, ki bo vzor drugim mestom, da jo bodo posnemala.” Španci odobrili konkordat MADRID. — Španski parlament je soglasno odobril konkordat, obnovljen dne 27. avgusta, ki potrjuje pozicijo katoliške yere kot deželne vere. “Jaz sem mu sugeriral, da pravilna rešitev za Jugoslavijo bi bila v demokratičnem sistemu, ki bi temeljil na kmetijstvu, in morda stopnjevalne mere agrarnih reform, kjer imajo kmetje premalo zemlje. — Tito mi je zagotovil, kar je storil poprej že javno, da NIMA NIKAKEGA NAMENA, VPELJATI V JUGOSLAVIJI KOMUNISTIČNEGA SISTEMA, IN SICER ŽE ZATO NE, KER BO VSEKAKOR VEČINA EVROPSKIH DRŽAV PO VOJNI ŽIVELA Seja— V četrtek ob osmih zvečer bo v St. Clair Recreation Center prvi jesenski sestanek Norwood Community Council, na katerega je vabljena vsa javnost te soseske. Govoril bo šef mestne policije Frank W. Story o “Clevelandski policijski oddelek.” Iz bolnišnice— Mrs. Ana Kosec, 6722 Edna Ave., se zahvaljuje prijateljem za pozdrave, cvetlice in darove, ki jih je prejela med boleznijo. Je še vedno pod zdravniško oskrbo. Obiski dobrodošli. V Kalifornijo— Mrs. Mary Kovačič in njen soprog, Chard on, Ohio, odpotujeta v Kalifornijo, kjer bosta ostala 18 mesecev dokler ho mož v armadi. Mary je hčerka Mrs. Agnes Dragolich 17904 Brazil Rd. Poroka— V soboto, 24. okt., sta se v cerkvi sv. Vida poročila ing. Bogo Sluga in gdč. Cirila Kuret, ženin je tajnik SLov. kat. akad. starešinstva. Novoporočencem želimo mnogo sreče in božjega blagoslova! Hčerka je— Mr. in Mrs. John Zaman Jr., 14723 Westropp Ave. se je rodila deklica, drugi otrok v družini. S tem sta postala Mr. in Mrs. John Zaman Sr., 484 E. 149. St., drugič stari oče in stara mati, Mr. in Mrs. John Trček, lastnika Gaiety Bar Inn na 16223 Waterloo Rd., pa tretjič, ičastitamo! Na počitnice— Mr. in Mrs. Karl Kokal sta prišla iz Sherman Oaks, Calif, na počitnice v Cleveland. Stanujeta pri svoji hčerki Mrs. Mary Jean Novak, v Bedford,O . Lepo pozdravljata vse svoje prijatelje in znance v Clevelandu in Kalifor, ni ji. Deveta obletnica— V četrtek ob 7:45 bo v cerkvi sv. Vida maša za pokojno Julijo Adamič v spomin 9. Obletnice njene smrti. V bolnišnici— Christine Komin Leslie se nahaja v Polyclinic bolnišnici na Carnegie Ave. v sobi št. 140. O-biski dovoljeni od 2 do 3 pop. .in od 7 do 8 zvečer. MODERNI VITEZ V OKLEPU — Pvt. Eugene Gleixner iz St. Mary’s, Pa. v oklepnem jopiču in oklepnih hlačah. Te oklepe so preskušali na vežbališču v Aberdeen, Md., da bi ugotovili napredek v razvoju lahkih obrambnih sredstev za posameznega vojaka na bojišču. NAJNOVEJŠE VESTI ZDRUŽENI NARODI, N. Y. — Sovjetski delegat Andrej Višinski je včeraj dejal, da je Sovjetija pri volji pristati na sejo velikih držav, toda je bil nasproten vsaki preizkušnji sovjetske iskrenosti, ki naj bi bila predhodni korak k tej seji- CLEVELAND. — Kampanja za Community Chest bo jutri končana in sicer z velikim u-spehom. Določena vsota je $7,385,000, doslej je nabranega oziroma obljubljenega $6,-032,000, manjka pa še $1,353,-000. CLEVELAND. — Snoči je govorila v baptistovski cerkvi na Euclid Ave., Mrs. Eleanor Roosevelt, ki je rekla, da je organizacija Združenih narodov dokazala, da morejo državljani raznih dežel skupno delovati in da je vzdrževanje te organizacije cenejše kakor vojna. RIM. — Italijanski premier Pella je snoči izjavil, da nima Italija nobenih zahtev na Jugoslavijo po ozemlju, ki ga je izgubila v zadnji vojni. Ameriška Domovina ^rgi>i¥ ai ,‘!»ri'i!i*'ii'ii 'li— Clalr Ave. UEDderson 1-0628 Cleveland 3, Ohio Published dally except Saturdays, Sundays and Holidays General Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA Za Z^d. države $10.00 ua leto; za pol leta $6.00; za četrt leta $4.00. Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $12.00 na leto. Za pol leta $7.09, za 3 mesece $4.00. SUBSCRIPTION RATES United States $10.00 per year; $6.00 for 6 months; $4.00 for 3 months. Canada and all other countries outside United States $12.00 per year; $7 for 6 months; $4 for 3 months. Entered as second class matter January 6th, 1908 at the Post Office nt Cleveland, Ohio, under the act of March 3rd, 1879. >83 " ~~ “ No. 213 Wed., Oct. 28, 1953 “Kvote” v ameriški vselitveni zakonodaji “Kvota” v ameriški vselitveni postavodaji pomeni dvojno reč. V obeh slučajih pa “kvota” ni nič drugega kot: Koliko? To se pravi, koliko priseljencev na leto naj Amerika dovoli k sebi iz*tujega sveta? To je prvo vprašanje. Drugo pa temu enako: Koliko iz posameznih držav?. McCarranov zakon, ki je zdaj v veljavi od lanskega decembra, dovoljuje vsako leto komaj dobrih 150,000 novih naseljencev. (Tu pa ni vštet kak posebni zakon kot je na primer “begunski” od leitos.) To število stoji po McCarrano-verni zakonu kot nekaj stalnega, to se pravi, vse do takrat, ko utegne kongres napraviti kakšno uradno spremembo. Mnogim se zdi to število odločno prenizko. Zato je Lehma-nova zakonska predloga od letos dvignila število na približno 250,000. Torej za sto tisoč več. V tej točki bo verjetno Lehman dobil dosti zaslombe, ko pride njegova zakonska predloga v razpravljanje. Bolj pomembno vprašanje pa je, kako naj se to vsakoletno število porazdeli med poedine države ali narodnosti v Evropi in drugod. V McCarranovem zakonu je ostala ta kvota v kakor je veljala že desetletja. Vsaka država ima svoje število ali “kvoto” določeno. Na primer Jugoslavija nekaj nad 800 na leto. Več priseljencev ne sme od tam v določenem letu. Kako je ameriška zakonodaja do teh kvot prišla? Študirali so, koliko priseljencev iz dotične države Amerika že ima. Če jih je iz kakšne države malo, naj bo kvota za tisto državo majhna! Nasprotno pa visoka za državo, odkoder je priseljencev že veliko. Razlog je ta, pravijo ker bi veliko novih iz dežel, ki zdaj nimajo veliko svojih ljudi v Ameriki, proporc imigrantov preveč sprevrglo in bi Amerika teh novih ne mogla dovolj hitro “prebaviti.” Vzemimo zgled! Recimo, da bi nenadoma prišlo v Ameriko nadaljnjih 50,000 Slovencev. Kamor bi se, dejali, bi se čutili tujce. Vsaj za nekaj let. Niti med tukajšnjimi Slovenci bi se ne čutili domače1. Predolgo so bili narazen. Saj še če jih pride le primeroma majhno število, kot na primer po begunskem zakonu, nastanejo vsaj majhne ribarije, med “novimi” in “starimi” — kaj bi bilo, če bi jih prišlo naenkrat nekaj deset tisočev? To pa kajpada velja v enaki ali še večji meri za druge narodnosti. Torej je kar pamejno, da se “kvote” določujejo po številu ljudi iste narodnosti, ki so že od prej tu. Slovencev je v Ameriki primeroma malo, naj torej po malem prihajajo, da se bodo privadili ameriškega življenja in navad, potem naj jih spet nekaj stotin pride. Angležev je veliko, zato bodo lahko “absorbirali” vsako leto tudi večje število svojih rojakov izza morja in to brez velikih ribari j in prekucij. Isto velja o Nemcih in sploh ljudeh iz severne Evrope. Tako utemeljujejo kvote iz McCarranovega zakona in dokazujejo njihovo upravičenost. Nihče ne more reči brez nadaljnjega premisleka, da je vse to prazen nič. Gotovo ima razlaga nekaj zase. Na drugi strani pa ta reč spet ni tako važna, da bi jo morali vleči s, seboj skozi vse čase in skozi vse vselitvene zakonodaje, ki bodo še prišle na vrsto. Svet se spreminja tu in tam in razmere se spreminjajo. Seveda pa tudi ljudje. Senator Lehman je, kot že povedano, v svoji predlogi dvignil celotno število dovoljenj za vselitev na 250,000. Zamislil je vso stvar z drugega vidika, kot ga ima pred seboj McCarranov zakon. Njemu ne, gre za vprašanje, koliko priseljencev je že v Ameriki iz ene ali druge države, ampak je gledal na število Amerikancev sploh. Postavil je v svojo predlogo načelo, naj se vsako leto dovoli toliko novih naseljencev. kolikor znaša ena šestina enega odstotka celotnega števila Amerikancev. Tako je dobil za sedaj število 250,000. In ker število ameriškega prebivalstva vsako leto naraste, bi po njegovem tudi številka 250,000 vsako leto nekaj narasla. Avtomatično, brez nove zakonodaje! Kaj pa “kvote” po deželah? Te je Lehman sploh odpravi!. Kako pa naj se določi na primer, koliko Jugoslovanov* naj pride sem vsako leto? In koliko Lahov, Nemcev, in tako dalje? Ne moremo še brez pridržka reči, da je Lehman zamislil nekaj “boljšega” od dosedanjih “kvot,” na vsak način pa je zamislil nekaj “drugega.” Poskusimo povedati! 3. Sorodniki (do tretjega kolena) Amerikancev naj zavzamejo cd 25 do 35 odstotkov celotne kvote (250,000). Pa to brez ozira na državo ali narodnost, iz katere naj pridejo. 2. Ljudje s posebnimi poklici in sposobnostmi naj zavzamem od 5 do 10 odstotkov celotne, kvote. 3. Ljudje, ki nimajo domovine, naj zavzamejo 15 do 25 odstotkov celotne kvote. Torej bi ta zakon bil pripraven tudi za “Displaced Persons” in bi ne bilo treba zanje spet in spet napravljati “posebnih” ali begunskih zakonodaj! 4. Ljudje, ki bi mogli Ameriki biti v posebno korist bodisi politično, vojaško ali kakor koli že, naj zavzamejo 20 do 25 odstotkov celotne kvote. 5. Za vse druge naj ostane še 20 procentov od celotnega števila. Tako nekako bi Lehmanova zakonska predloga nadomestila sedanje kvote, ki so sestavljene po državah in gredo z ljudmi po vsem svetu do smrti. Z drugo besedo, če si bil rojen v Jugoslaviji, pa si magari že 30 let državljan Kanade, te Amerika pripusti k sebi za stalno naselitev šele takrat, kadar pride na vrsto tvoja jugoslovanska kvotna številka! Lehman je to odpravil in na vse gledal z vidika Amerike in s stališča njene koristi. Vsaj na prvi pogled bi človek dejal, da je to nekaj bolj primernega in tudi naprednega. Koliko je praktično, se bo šele videlo. Seveda za vsako gori navedenih točk Lehman še posebej razlaga, kdo in kako naj določi, v katero skupino ali “Lehmanovo kvoto” kak prosilec spada. Toda tu smo hoteli le prav površno pokazati razliko med McCarranovim zakonom in Lehmanovo zakonsko predlogo. In to le glede “kvote.” če res pride do tega, kot Lehman tako trdno upa, da se bo njegova zakonska predloga vzela v pretres v kongresu, bomo o vsem tem še jako veliko slišali in brali. Pa je morda prav, če smo na to zadevo vsaj nekoliko že vnaprej opozor- jeni. -P. B-ič. j BESEDA IZ NARODA I “Cavalleria rusticana” m “Pagliacci” v SND na St. Glair Ave. Cleveland, O. — V zvezi s predstavo dveh oper “Cavalleria rusticana” in “Pagliacci,” kateri bo podala Glasbena Matica 1. novembra ob 3:30 popoldne v Slovenskem narodnem domu,, naj danes podrobnejše opišemo vsebino opere “Cavalleria rusticana”. Opera se prione z orkestrovim uvodom, kateri nas vpelje v viharne strasti, o katerih bomo slišali pozneje. Glas Turidda, ki poje Loli karakteristično Iju-bavno pesem “Sicilliana” prekine glasbeni uvod. To je ena zelo težkih arij za vsakega tenorja. Naslednja scena nam predstavi sredinci italijanske vasi na Siciliji. Na eni strani cerkev, na drugi gostilna mame Lucije (Agnes žagar). Velikonočno jutro. Dan velikega veselja med vaščani, ki prihajajoč po stari navadi pojejo “Ah!” Tu igra orkester mehko lahkosrčno melodijo, katera hvali pomlad in ljubezen v besedah celokupnega zbora. Ko se kmetje razprše, pride Santuzza (Anne Safred) vsa potrta trkat na vrata mame Lucije ter jo prosi, naj ji pove, kje je Turiddu, njen sin, katerega Santuzza ljubi, “šel je v Fronco-fonte po vino!” se glasi odgovor. Turiddu je tako razjarjen, da vrže Santuzzo brezsrčno na tla in odide za' Eolo v cerkev. .Santuzza v obupu obljubi maščevanje, preklinja Turidda in s sklonjeno glavo bridko joče. Navadno se tu njenemu joku pridruži jok publike. Ko: se Santuzza dvigne od tal, prihaja kot nalašč Alfio, kateremu razodene nezvestobo njegove žene Lole. Alfio sprva ne verjame in ji zagrozi, da ji bo prebodel srce, če se laže, toda kmalu je o tem prepričan. San tuzzo je sram, da je tožila Alfi-ju, ta pa jo tolaži in obenem grozi Turiddu n Loli: “še danes se nad njima maščujem!” V tem prizoru je glasba tako napeta,, kot je napeto razpoloženje obeh protagonistov. Polna maščevanja odideta, trg pa ostane za kratek čas prazen. Medtem se dviga iz orkestra tiha, pobožna glasba “Regina Coeli.” — Njej sledi zasegljiva melodija s posebnim religioznim zanosom. To je slovit “Intermezzo”, kateri je “Cavallerii Rusticani” veliko pripomogel do takega uspeha. Ob zadnjih zvokih ‘Tn-termezza” prihajajo vaščani iz cerkve. Vesela družba se zbere pred gostilno mame Lucije. Turiddu, ki je z Lollo, povabi vso zbrano družbo na kozarec vina z naj lepšo zdravico “Brindisi’. Alfio pride in je toplo sprejet. Tudi njemu ponudi Turiddu vino, katerega pa Alfio odkloni, rekoč, da bi se lahko zastrupil, žene že slutijo nesrečo, zato se Santuzza trdi, da ni res, ker so, , , , T ga še sinoči videli v. vasi. Mate-j^stran1^0’ med ^ tudl L°-re se loti bojazen, ker ni videla/ sina, zato povabi Santuzzo v svojo hišo1. Uboga Santuzza ne mare vstopiti, ker se čuti grešno, izvržek družbe je, moralni zakon pa je oster. Tu ju prekine Alfio (Tony Mihelič), bogati voznik, ki se vrača ravno domov. S pesmijo pripoveduje o svojem potovanju in o zvestobi svoje žene Lole (June Price - Babbitt, nato pa kmalu odide. Čas maše je in vsi so na trgu. Glasovi se dvignejo in veličastno zapoj o “Regina Coeli” in “A- Le nekaj besed izmenjata Turiddu in Alfrc:. Alfio pozove Turidda na dvoboj z nožem, katerega Turiddu sprejme s tem, da ugrizne Alfija v uhelj, kot je na Siciliji navada. Alfio odide na mesto dvoboja. Zdaj v mični ariji prosi Turiddu svojo mater, naj bo ona mati tudi .Santuzzi, če se on več ne vrne. Mati ga blagoslovi, kot takrat, ko je odhajal k vojakom, nakar jo Turiddu poljubi in odide. Mama Lucija ne ve, kam Igre in obupno kliče za njim. I Santuzza pride in pohiti v no in brez nje, v pismih pa vprašanje: Ali ni že prepozno? Naš odgovor je zmerom: Ne, nič prepozno še ni! Pa povemo, da sploh nikoli ne bo prepozno1. Seveda pa je treba ta “nikoli” kolikor toliko omejiti. Vidite, stvar je taka. Centrala Mohorjeve v New Yorku si je dala poslati nekaj več knjig kot je širom Amerike naprej plačanih. Zdaj že razumete, kajne? To se pravi, kdor je ali boi za Celovec prepozen, za New York ne bo! Pa tudi poverjeniki bodo po večini prejeli nekaj več izvodov kot jih imajo plačanih. To se pravi, da iz krajev, koder imate krajevne poverjenike, sploh ne bo treba v New York “prepozno” pošiljati poi knjige, jih boste lahko kar pri domačem poverjeniku dobili. Kjer pa poi-verjenika nimate ali tudi če ga imate, boste zmerom lahko pisali v New York in od tu knjige dobili. Seveda pa velja: Dokler bo trajala zaloga — in to je tista omejitev. Pa še ta ne drži do konca. Iz New Yorka se bomo še zmerom lahko obrnili po nadaljne knjige v Celovec, dokler bo tam trajala zaloga. Torej nekje se stvar vendar neha in naš “nikoli” se spremeni v nedolžen “nekoč’. . . Nekaj malega nerednosti se nam obeta glede tistih članov Mohorjeve, ki so med letom iz-premenili naslove, pa “pozabili” sem sporočiti. Vendar verjetno ne to prehudo. Kdor ne bo prejel, pa ima plačano, naj se nam pozneje javi. Takole v decembru. Bomo skušali nadomestiti, čeprav ne bo naša krivda. Imamoi pa vtis, da je več takih po Kanadi kot po Ameriki. Če jih bodo knjige iskale na starih naslovih, bodo najbrž nekje obležale. Zelo prav bo torej, če nadalje ne “pozabljate” več na to, da je treba spremembo naslovov pravočasno sporočiti tudi Mohorjevi! Toliko spet glede Mohorjeve. Ko bomo zvedeli, da knjige res že potujejo, se bomo spet kaj javili. Poverjenikom pa posebej po osebni pošti. Mohorjeva Družba 238 E. 19th St. New York, 3, N. Y. ČL k "m PlU*AOfM£, GORIŠKE VESTI Misijonska nedelja v Gorici Kljub zaskrbljenosti in napetosti položaja, ki vlada tudi v Gorici, smo tudi letos na slovesen način praznovali misijonsko nedeljo. Po običajnih pobožnostih v cerkvi, kjer smo zopet slišali naše lepe misijonske pesmi, ham je goriška Marijina družba priredila v svojem domu na Pla-cuti krasno uspelo misijonsko prireditev. Letošnja misijonska prireditev je imela za nas še drug pomen. Bila je nekaka proslava velike ljubiteljice in neutrudne delavke gdč. Fani Roj-čeve, ki nas je letošnje poletje zapustila. Tako je bila ta dan otvorjena v pevski dvorani na Placuti misijonska razstava del, ki jih je izvršila za Baragov misijon pokojna gdč. Človek se kar čudi, kako more požrtvovalnost ene same osebe toliko izvršiti. Na misijonski prireditvi so najprej nastopile deklice iz Marijinega vrtca s pesmico o pastirčku Tončku. Sledila je pet dejanka “Roksana,” ki so jo dekleta—družbenice izvajale z naj-večjo dovršenostjo in žele zato od obilnega občinstva veliko odobravanje. Med odmori je bil tudi srečolov z obilnimi dobitki. Na praznik Kristusa Kralja bodo dekleta igro ponovila, ker je bila dvorana premajhna, da bi lahko zadovoljila vse goriške Slovence, ki so se hoteli udeležiti te lepe misijonske prireditve. llelujo”. Klečeče vodi Santuzza TT w . . v himni Vstajenja. Ta značilna ^en obJem; Vascam Pohajajo, melodija Velike noči in Šum potrjene razburjenosti končno divji krik: “Turidda so umorili!” Santuzza omedli, mama Lucija potrebuje opore, ostali vaščani so onemeli od strahu. . . Tak je konec te preproste, a vročekrvne sicilijanske tragedije. Emil Safred. človeka vsega prevzame obenem pa živo priča o življenjski važnosti vere. Vsi vaščani odidejo v cerkev, le mama Lucija in Santuzza ostaneta. Tu v otožno dramatični ariji “Vam je znano, o mama”, toži uboga Santuzza mami, da Turiddu nje več ne ljubi in da zahaja k Loli, ko je Alfio, Lolin mož, . na potovanju. Santuzza pretresljivo joka in mami se zasmili. Povabi jo v cerkev, kamer Santuzza ne sme, ker je izobčena, pač pa prosi mamo Lucijo, naj moli za njo. Pojavi se Turiddu (Felix Tu-rel), med njim in Santuzzo se1—prav za prav nikoli prepozno! prične prepir. Santuzza ga jo- Zdaj je naša vest popolnoma či-kaje prosi, naj je ne zapusti. To- sta! Zakaj? da zaman, Turiddu trdovratno) Iz Celovca so nam že dvakrat Za iohorjevo — nikoli prepozno! če pa le kdo misli, da je tu zgoraj preveč korajžno zapisano, naj bere tako: Za Mohorjevo Novice iz Ely Ely, Minn. — Mr. in Mrs. Te-ich, 211 W. Sheridan St., poro čata, da se je njuna hčerka Albina 17. okt. poročila s Tom Sotick na Maple Heights v Ohio. Nedavno se je v enem tukajšnjih železnih rudnikov zgodila velika nesreča. Dva rudarja, oba tukaj rojena Slovenca, sta delala v preseku. Vžgala sta naboj, nato pa se umaknila vsak na svojo stran. Pri eksploziji pa se je vnel tudi v bližini ležeči zaboj z dinamitom. Pri siloviti eksploziji je našel smrt Frank Kuhar, medtem ko je bil njegov tovariš Peter Kocjan hudo poškodovan. Prepeljali so ga v Shipman bolnišnico. Pokojni Frank Kuhar zapušča soprogo in dva mala otroka. Upajmo, da bo strahovita nesreča izučila rudarje pa tudi drugo rudarsko osobje, da bodo z .razstrelivom previdnejši. Pred nedavnim so pokopali umrlo Nežo Petek, staro. 67 let in doma iz vasi Osojnik pri Semiču. Njen soprog Frank je umrl pred enim letom. Zapustila je štiri hčere v raznih krajih Amerike, sestro Mrs. J. Logar v Koloradu, dve pa v starem kraju. Naj v miru počiva! Vreme smo imeli prav krasno. Še sredi oktobra je bilo v Ely 80. stopinj, kar je za nas v tem času res nekaj posebnega. J. Peshel. TRŽAŠKE VESTI Tržaško vprašanje Trst doživlja zdaj svoje kritične dneve. Ljudstvo je zaskrbljeno in težko, čaka odločitve. Delo gre le za silo naprej, popolnoma pa je ustavljeno zidanje hiš privatnikov. Banke so izpraznile svoje blagajne, ker ljudje od kraja jemljejo naložen denar iz bank. Kljub temu, da so ameriški avtomobili silno pod ceno naprodaj, si jih nihče ne nabavi, tako. tudi druge stvari, ki jih zapuščajo Angleži in Amerikanci, ki odhajajo iz Trsta. V sredo, 14. oktobra, je bila v Trstu prva velika manifestacija za ohranitev Svobodnega tržaškega ozemlja. Udeležili so se je predvsem Slovenci, v obilnem številu predvsem frontaši, ki so vzklikali Titu in zahtevali priključitev Trsta Jugoslaviji. Policija jih je na Tržačanov sploh, ki so zahtevali lohranitev samostojnega tržaškega ozemlja, so se napotili po, tržaških ulicah proti sedežu fronte. Tam so začeli razbijati po vratih, preprčani, da razbijajo po pravih. Tudi takrat niso odnehali, ko se je na vratih pojavil lastnik-znani tržaški italijanski trgovec, kandidat na listi republikanske stranke. Pobili so ga na tla, vdrli v njegovo pisarno in tam dokončali svoje uničevalno delo. Nato so se podali na sedež trgovske jugoslovanske delegacije in tam spet začeli razbijati in ker policija ni takoj prispela na lice mesta, prizadeli s tem veliko škodo; Naslednji dan so demonstrirali vsi slovenski tržaški srednješolci, ki so s tržaško zastavo na čelu prikorakali na glavni tržaški trg in.tam manifestirali za ohranitev Svobodnega tržaškega ozemlja. Nič manjša .ogorčenost ne vlada po slovenskih vaseh tržaškega ozemlja. Tam so na mnogih krajih razobesili slovenske zastave, zabrisali italijanske napise in organizirali velike manifestacije in shode proti krivičnemu postopanju zaveznikov pri odločitvi tržaškega vprašanja. Slovenski župani in občinski svetovalci britansko-ameriškega področja Svobod nega tržaškega ozemlja so poslali generalni skujpščini Združenih narodov protestno spomenico. V njej obveščajo1 zaveznike o perečih vprašanjih tržaških Slovencev, kakor n. pr. izključevanje slovenskega jezika iz javnega življenja, neenakopravnost slovenskih šol, zastopstvo. Slovencev v javni upravi, državljanstvo Svobodnega tržaškega ozemlja in Slovenci, zapostavljanje Slovencev v gospodarstvu, spreminjanje narodnostnega značaja področja in tržaška civilna policija in Slovenci. V spomenici navajajo, slovenski župani in odborniki še končne predloge, z izvedbo katerih bi se omogočil in zaščitil obstoj Slovencev na tržaškem czemlju. Razkol med našimi kominformisti Tržaški kominformisti so zašli v zagate. Vidalijevi komunisti so se namreč vedno tesneje približevali italijanski aneksio-Inistični liniji. Ta dialektična dvojna igra kominformistov, ki so jo sproti razkrivale vse stran- grob način sicer razgnala, ven-jke za samostojnost Trsta, je do-dar so se ponovno vrnili na trg segla svoj višek v Tcgliatijevem in tam nadaljevali s protestno manifestacijo. Tudi tržaški ire- uradnem in javnem pobratenju z neofašisti in monarhisti v rim-dentisti niso mirovali. Kosejimjskem parlamentu. Tržaško deni posrečilo, da bi prebili strje-1 lavstvo je končno to zvodniško ne vrste tržaških Slovencev in . delo kominformistov spregledalo -----------------------------jjn prav v zadnjih dneh je iz- .. .. ‘bruhnil razkol. Pristaši na de- Ce nisi z njimi, si mrtvec ~ . ...... r,. . . ... zel1 so se le z redkimi izjemami kn.v»n "lf”i JaStanJJ' protestom proti priho- kozvane ljudska skupseme" du Italijanov v Trs, lNjimP,.0 se — bolje bi bilo, če bi jim rekli zbora kimovcev — v Beogradu je govoril proti novemu volilnemu zakonu dr. Moskov-jevič, ki je dokazoval, da vi zakon krši ustavo, ril mu je dr. šnuderl no- pridružili v Zgoniku in Nabrežini tudi krajevni komunistični voditelji. V ta razkol, ki se.še ni v celoti izoblikoval, je udaril sov-jetski protest proti izročitvi Tr-Odgovo- sta in komaj nekaj ur za pa ne, - Za dobro voljo Troje poslopij. “Kako je to, zavrača njeno ljubezen in se je sporočili, da bodo začeli razpoši-1 Jurij da ti vedno popivaš, za sta-hoee znebiti. Medtem se pa za- Ijati knjige za 1954 prve dni no- redni pa si ne boš nič prihranil?” sliši Lolino petje. Turiddu je v vembra — ali celo prej. Radi te-,pravi nekdo pijancu. Ta pa od- . . s tem je Višniski postavil pred piavnum aigumenti ampak _z| Varnostni svet predlog o imenc-za i vami. glasovanju jejVanju guvernerja, dr. Moskovijevič glasoval kot Q0St0Vanie nevskega zbora edm. poslanec proti zakonu. y|ov |(at prosvetnega dru-, £ asovanju je prinesla Ljud- gjva }z QorjCe v Nabrežini sxa pravica daljšo reportažo o y nedelje,, 18. oktobra, je go-Moskovljeviču pod naslovom stoval v Nabrežini pevski zbor “Mrtvec v klopeh poslancev”, 'g. K. P. D. iz Gorice s krasno Članek naziva Moskovljeviča: uspelim Vodopivčevim koncer-kup mesa v modrem progastem torn. Pod vodstvom prrf. Fileja suknu, želva, ki se je dvigni- je goriški zbor seznanil tudi Tr- zadregi. Po več ostrih pogledih ga smo jim tudi že poslali naslo-med tekmovalkoma, se Lola od- ve poverjenikov in poedincev, loči za v cerkev, toda šele tedaj, ki naj knjige prejmejo. Torej bi ko ji Turiddu vrže rožo, katero se dalo kar razumeti, zakaj te pa Santuzza odločna potepta. — dni prejemamo pisma s članari- govori: “Zakaj bi š,paral, saj imam itak še troje poslopij?” — “Troje poslopij? Kje pa so?” “Poglej, prvo je ubožnica, drugo bolnišnica in tretje kaznilnica!” la 'iz močvirja in se zdaj greje na soncu poleg vode, garjeva ovca, pes, mrtvec. Komunistična kultura je res kultura pragozda, kakor je svojčas zapisal še ne prevzgojeni “Pavliha”. žaško s krasnimi kompozicijami slov. balad “U b e ž n i kralj,” “Mejnik” in “Knezov zet.” Občinstvo je z velikim užitkom sledilo dovršenemu izvajanju gori-ških pevcev. Vsi so bili mnenja, da takega petja niso še slišali. Dr. Josip Gruden: Zgodovina slovenskega naroda 13. Boji v Hrvaiski krajini. Bitki pri Budačkih in pri Sisku Potoval je po noči in po dnevi, na svojem domu je porabil dva dni, da je uredil svoje domače zadeve, potem pa hitel nemudoma na svoje mesto, tako da je bil četrti dan že v Podbrežju, kjer je imel svoje konje in potrebno bojno opravo. Od tod je naročil vsem obmejnim poveljnikom, da se, i-majo v štirih dneh zbrati pri Budačkih, kamor je hotel priti tudi sam. Drugi dan se je vzdignil Her-bart s svojim sinom Volkom Engelbertom, s svojimi slugami in kakimi petdesetimi konji-ki iz Pdbrežja, da odbije naval Turkov, ki so neusmiljeno plenili in požigali med Kolpo, Dobno in Mražnico. Zavedal se je, da gre v brezupen boj, ker je imel premalo čet s sen boj; menda mu je bila tudi u-soda Kacijanarjeva še v živem spominu in sam ni pričakoval Ugodnejšega izida, kakor ga je ithel njegov nesrečni prednik Pri Gorjanu. Tako se je zgodilo, da je prišel Herbart 21. septembra 1575 prav žalosten in potrt v Budački, malo trdnjavo ob rečici Radonji, kjer se je imela zbrati njegova vojska. Prenočil je pri gostoljubnem Plemiču Tušiloviču in se namenil, da ne bo prodiral preje dalje, dokler ne pridejo drugi krajiški poveljniki s svojimi četami. Došli so bili do tedaj le: kapitan iz Hrasto vice, Julij iz Zadra, kapitan Zrinja, Tomo Čadež, potem nekateri bližnji hrvatski plemiči, kakor Ivan Voljkovič, Baltazar Gušič, Vid Klekovič in drugi; tudi Turn 1© poslal četo žumberških Uskokov. Vseh skupaj je moglo biti do 1000 pešcev in konji-kov. Turjaški je razvrstil čete pod šotore in nastavil po bližnjih brdih straže, ki so i-niele paziti, da jih Turki ne Iznenadijo z napadom. Sam je šel s sinom Volkom v šilovičev grad k počitku. Tu- GLASBENA MATICA PODA OPERE Cavallerša Rustisana IN Pagliaeci v nedeljo, 1. novembra 1953 V SLOVENSKEM NARODNEM DOMU St. Clair Ave. ob 3:30 Vstopnice so naprodaj pri članih zbora, pri Oražmovih v S.N.D. ali Pa pokličite G. Anton Schubel-ja, klef'on EXpress 1-8638. Cene $1,00, .$1.50, $2.00, $3.00 Vsi sedeži rezervirani Med tem je bil Ferhad-paša po vohunih izvedel, da se je Turjaški utaboril pri Budačkih, kjer zbira večjo vojsko. Hitro pokliče vse svoje bege na vojni posvet, kjer so sklenili takoj udariti na kristjane, da se ne okrepe z novim vojaštvom. Svojo prednjo stražo, okoli 1000 mož, je poslal paša naprej proti reki Radonji, med tem ko je hitel sam z glavnim delom vojske po stranskih potih, da prime Herbar-tovo vojsko z druge strani. Vseh Turkov je bilo okoli 12,-000. Herbart ponoči ni mogel spati. Mučila ga je stara bolezen (kamen) in morila skrb, kako bo mogel vzdržati turška silo. — Valvazor ga je naslikal, kako leži v postelji, pokriti z baldahinom, si z desnico podpira glavo in premišljuje nesrečno usodo svoje domovine. — Mnogo, pred zoro je vstal in pričel buditi svoje ljudi, da se aborože in o-sedlajo konje. GLASUJTE ZA VSEH PET! rapid transit route showing connecting CTS surface lines Če hočete imeti prostor za par. kanje vašega voza — glasujte za zgraditev podzemske železnice. ke; okrajni zdravstveni davek ni nič novega, je le podaljšanje že obstoječega na isti višini, je stanovanje —glasujte za obnovo mestnih slumov. Če hočete, €a bodo vsi someščani zdravi in zadovoljni — gla-Naenkrat P°!čUsujte za obnovo davka za okraj-puška,. znamenje da je sovraž- no) dobrodelnost, za kritje mestnik blizu. V trenutku je bil na !ne uprave in za izdajo obveznic konju. Toda očetu in sinu sta j posojila, s katerim bodo postavljena poslopja za okrajne urade. To je nasvet cele vrste izkušenih javnih organizacij, ki so pro- Če hočete dobiti v najem lepo pa nujno potreben, če hočemo, da ŠE JE ČAS! , l,a si izberete fino čisto volneno ^lERLING suknjo ali kožuh direktno ' tovarni. Pri meni jih dobite vedno Reneje kot na katerikoli razprodaji v "Jestu. Vam priporočam, da se oglase ali pa kličete zaradi časa. LEUSTIG EN 1-3426 BENNO B. U34 Addison Rd. M\ ste prehlajeni? Pri nas imamo izborno zdravilo vam ustavi kašelj in prehlad. ridite takoj, ko čutite prehlad. Haiidef Orng 15702 WATERLOO RD. KE 1-0034 . Naročila sprejemamo in izvršu-j^Uo po pošti tudi za Clevelnad. ANGLEŠKO- SLOVENSKO BERILO (DR, KERNA) je zopet v zalogi. Po poiti stane $3.25. Dobite ga v potniški pisarni AUGUST KOLLANDER 6411 St. Clair Ave. Cleveland 3, Ohio V. S. A. se konja plašila, kar je pomenilo nesrečo. Herbart je hrabril svojega sina ter svoje spremstvo in razposlal v okolico štiri domače hrvatske plemiče, med njimi tudi Ivana Voljkoviča, da pregledajo', kje so sovražniki. — Sam je s četo 60 konjikov odjahal k stražam, 'ki jih je bil prejšnji večer razpostavil, da bi izvedel, zakaj je počila puška. Na poti sreča malo krdelo neznanih mu Turkov, ki soi mu javili, da gre za njimi večja turška četa. Bila je to prednja straža Ferhad paše, ki je imela pozornost kristjanov odvrniti od glavne turške vojske. Herbart Turjaški je s svojim malim .spremstvom takoj navalil na Turke v nadi, da pride skoraj za njim ostala vojska in mu pomaga. Trikrat je potisnil s svojimi konjiki prednjo turško četo nazaj, napadajoč jo s puškami in kopjem. A med tem se je približala glavna turška sila, ko krščanskih čet še vedno ni bilo. blizu. Tako se je mala četa morala boriti z vso turško vojsko. Ko je Herbart videl, da so Turki ujeli plemiča Ivana Voljkoviča, je udaril na njih središče, da bi otel tovariša. Z eno roko je dvigal rdečo bojno zastavo s sliko Kristuo:-vo, z drugo pa vihtel meč in sekal sovražnike, ki so ga hoteli na ukaz Ferhad paše živega u-jeti. Dva turška častnika, ki sta se rnu približala, je Turjaški seseka!; kar mu neki Turek iz spremstva bosenskega paše ubije konja. Herbart tudi tega pobije na tla, a med tem ga Turkov sluga s kopjem podre na zemljo in mu icdseka glavo, katero nese zmagonosno Ferhad paši. S Turjaškim je bilo potolčeno in pobito tudi vse njegovo spremstvo. Na bojnem polju sta ostala mrtva Friderik Viš-njegorski in njegov poročnik Danilo Thetan, a suženjstvu so zapadli Herbartov sin Volk Engelbert, Volk Ensthaler, hrasto-vički kapitan Julij iz Zadra, kapitan iz Zrinja Temo Čadež, potem hrvaški plemiči Baltazar Gušič, Vid Klekovič, Jurij Jankovič, Peter žarkovič in še nekateri drugi. Le štirje vojniki: fOton in Henrik Losenstein, Martin Volbenk Mcrdax in Herbartov pisar so si rešili življenje in prinesli prvi tažno vest o smrti svojega poveljnika v Podbrežje. Malo pozneje, ko je izdihnil Herbart pod turškim mečem, je dosla na bojno polje krščanska vojska. Ker pa ni imela pravega poveljnika je bila popolnoma razbita in razpršena. (Dalje prihodnjič) bodo obstoječe zdravstvene in dobrodelne ustanove mogle nemoteno delovati. Dva izmed predlogo,v se tičeta mesta Clevelanda. Volilci so’ že na zadnjih volitvah odobrili posojilo za odstranitev slumov in njihovo pozidavo, toda to ni moglo biti najeto zaradi nekaterih pravnih težav, ki prvotno niso v„ „ .bile predvidene. Iz tega razloga uci e vse te predloge. |je moral ta predlog ponovno One pozivajo vse volivce j pred voiilce. Davek za mestno Cuyahoga okraja, naj oddajo v i upravljanje v resnici ne pomeni torek 3. novembra svoj glas za Audi nobenega zvišanja, je pa te predloge. Trije se nanaša'jio, p0!-rekein, £e ^mesf._ na uprava v redu delovala. Volite za vseh pet — za Vas, Vašo družino in Vašo bodočnost! Volite za vseh pet v torek 3. novembra! na okraj — okrajna podzemska železnica bo omogočila razširitev naglega mestnega prometa v sosednje občine, ker bo potegnila dober del .osebnega prometa nase, bo s tem sprostila ceste in razna pomembna križišča za avtomobiliste; poslopje, v katerem bodo nameščeni vsi okrajni —Od vseh črk abecede se osrednji uradi, bo vsem obisko- rabi v pisavi največkrat črka valcem prihranilo čas in jim j “e”, največ besed se pa zače-olajšalo njihove službene oprav- nja v angleščini s črko “s”. Boj za formularje New York, N. Y. — O novem begunskem zakonu in težavah z njim sem že nekaj pisal. Omenil sem med drugim sestanek v Washingtonu. O tem bom danes napisal še nekaj stavkov. Tisti sestanek v Washingtonu je dosegel dvomljiv uspeh — ali pa morda celo ničesar. Zastopniki organizacij so odšli z naročilom, ki ga jim je ob koncu sestanka dal administrator: Pojdite in naredite svoj osnutek do zadnjih podrobnosti, pa pošljite sem. Bomo preštudirali in videli .. . Podoba je, da bodo organizacije hitro izdelale naročeno reč, morda so jo že. Vprašanje pa je, kako dolgo bodo potem v Washingtonu “študirali” . . . Na vsak način se stvar zavlačuje v nedogled in človek ne more prav nič reči, kdaj se bo začelo resnično delo — uradno vlaganje prošenj. Postopek v uradu administratorja v Washingtonu postaja popolnoma nerazumljiv. Na eni strani zagotavljajo, da je vse skupaj malenkost in bodo tistih “par sto tisoč” ljudi z lahkoto spravili čez morje “prej ’ko v predpisanih treh letih.” Na drugi strani pa niti ne vedo, kako začeti z delom! Če so že pri-formularjih tako neznansko “formulami,” kaj naj človek pričakuje za čas, ko se bo začelo rešet an j e ali “screening”! Človek ima nehote vtis, da neke tajne sile skušajo zakon, oziroma njegovo izvršitev naravnost onemogočiti, ko niso uspeli, da bi zakon sam preprečili. Zelo verjetno še ždi, da bo vse 'skupaj počakalo novega zasedanja 'kongresa in senata, pa na novo prišlo v obravnavo. Z drugo besedo, kongres in senat bosta morala zakon raztolmačiti in povedati z vso razločnostjo, kaj naj bi bil “duh” zakona. Administrator in njegov urad oči-vidno ne_ moreta “vohati” tega duha in si ne upata na svojo roko tolmačiti. Podoba je celo,*da imata od nekjej migljaj, naj be-*reta v zakonu več njegovih j Courtesy The Standard Oil Co. (Ohio) j Twice American forces under General William Henry Harrison, iater first President of the United States from Ohio, prevented the i invasion of Ohio by the British and Indians from Detroit in the War of 1812 at Fort Meigs near Perrysburg. This picture shows the Fort Meigs Monument and part of the earthworks of the old Indian Wars fortification. Today, the Fort Meigs Park, containing 46 acres with picnic facilities, is one of the historic sites maintained by the Ohio State Archaeological and Historical Society. >- strogosti med vrsticami kot v vrsticah samih! Da zaključim: Vzemite na znanje in tako sporočajte svojim beguncem! Mhče naj se i preveč ne zanaša na ta zakon in če le more, naj si pomaga v kako drugo deželo! Ne trdim, da je to zadnja beseda, to navodilo naj samo pomeni, da vsaj zaenkrat nikakor ni dobrih iz-gledov. Lahko je mogoče, da mi bo kdo pozneje očital, ako se zdaj dobesedno oklene mojega navodila. Na drugi strani je pa pametno, da povem tako kot se mi stvari kažejo. Vloge, ki prihajajo, pa lahko še prihajajo in v uradu NCWC — čakajo! Zelo verjetno je, da nekaj časa ne bom ničesar več zapisal o tej zadevi. To se pravi, tako dolgo, dokler ne bom vedel res 'kaj konkretnega povedati. — P. Bernard. NENAVADNA ŽIVINSKA KRMA — A. M. Laws iz Mountain Grove, Mo. podira z motorno žago novo drevo, katerega Usti bodo služili za krmo kravam. Huda suša je že pred meseci uničila pašo in živina se preživ Ija večji del z listjem drevja. Ta način krmljenja je najcenejši in koder je kaj drevja, tudi najpripravnejši. BARVNA TELEVIZIJA — Gene Autry in njegov slavni konj ‘Champion’ sta se udeležila predstave na prostem za TV v Central Park, New York City. Polurna predstava je bila vidna na navadnih TV .sprejemnikih v črno-beli barvi, povabljenci v Waldorf-Astoria Hotel pa so jo gledali v barvah. Sne F. lewhosise ¥ ffiests?! sVei house živi že nad 20 let v mestu in je znana po svoji poštenosti, čutu za odgovornost in iskrenosti. Te lastnosti govore, da je sposobna za dobro članico mestnega sveta, v katerega kandidira kot splošna zastopnica. tl Ženske dobijo delo KNIIGOVODKINJA Nekaj tipkanja in drugo splošno delo Dobra plača Opoldne do 9 zvečer 5 dni v tednu NORTHEAST APPLIANCE & FURNITURE 22530 Lake Shore Blvd. (213) BALI OGLASI Iščejo stanovanje Trije odrasli mirni ljudje iščejo 5 do 6 sob. Kličite EX-1-0785. —(213) Naprodaj Farma 43 akrov, 15 akrov javornih dreves, 1100 čevljev pročelja, 6 sob, kopalnica in pralnica, klet pod celo hišo, furnez na premog, hlev, kokošnjak, itd., sadna drevesa, EucM> O- Ga^ Sue F. New- hladilnik in električna peč sta vključena. Zelo zmerna cena. Je 8 milj vzhodno od Chardon na Rt. 6, prva hiša zahodno od Rt. 86, na severni strani. Aikins ___________ (213) NOVA HIŠA NA PRODAJ na Huntmere Ave., v fari sv. Jeronima. Nov bungalow s 4 in pol sobami, kopalnica obita z [ ilovnatimi ploščicami, pregra-| jena klet, plinska kurjava, pro-! štor za razširitev na 2. nadstropju. Gena $16,300. • ENODRUŽINSKA HIŠA NA PRODAJ na Lucknow Ave., blizu E. 156. ceste; 6 sob, kopalnica na 1. nadstropju, umivalnica na 2. nadstropju, beneški zastori, dvojna garaža. Cena $10,900. Za podrobnosti se obrnite na Kovač Realty Kandidatinja je mati in stara mati, poklicno je učiteljica ameriške zgodovine. Dolgo let se vstrajno zanima za javno delovanje in življenje. Ga. Newbouse je edina ženska, ki kandidira za mestni svet. Po njenem mnenju ni samo dobro, ampak naravnost potrebno, da je tudi ženski del družbe zastopan v javnem življenju. Če bo izvoljena, se bo potegovala zlasti za dobro kanalizacijo, nižje davke, .otroška igrišča in odstranitev nevarnih cestnih in železniških križišč. Seve se bo tudi v vsem (Ostalem zavzemala za napredek mesta Euclid. • Odbor. 960 East 185 Street KE 1-5030 (215) Hiša naprodaj Naprodaj je 6 sobna hiša, na sredi sto čevljev širokega, lepega, vrta v Collinwoodski naselbini poleg Grovewtood Ave. Transportacija, gorkota na plin in vse udobnosti. Kogar veseli naj vpraša zvečer po 5. uri ati v soboto in nedeljo celi dan na 1164 E. 167 St. (215) Stanovanje Iščem sostanovalko, da bi delila svojo dvosobno opremljeno stanovanje. Nič kuhanja. Zajtrk ako želite. Poceni. Kličite HE 1-3692. (215) r JOHAN BOJERt IZSELJENCI S§ ROMAN Seveda jima je lahko povedala takoj prvi dan tako na veliko? marsikaj ,o Joju. Morten ga ]e velikokrat omenjal v pismih. — Njun sin je imel zdaj veliko posestvo. Gotovo je bil na najboljši poti, da postane bogat človek. “In kljub temu ne pošlje do- Zakaj ne bi pričela z malim in se počasi vzpenjala? Vprašaj Mortena, sta odgovarjala. Ali je morebiti on pričel z malim? Toliko sta brala, vselej sta se vračala s knjigami domiov. Velika plavolasa Randi je bila tu- mov ne enega šilinga”, reče sta- di vsa obsedena od branja. — rec in spet pogleda ženo. Ali kadarkoli ju je Berit odslej srečala, jima je morala pripovedovati o njunem sinu. In Ampak bilo je, kakor bi knjige vzbujale v njih hrepenenje po daljnem svetu. Naročeni so bili na časnike, zasledovali so vse, ni si upala reči kaj drugega ka-jkar je bilo sodobnega. Ampak kor: O da, Morten piše, da je časniki so jim vzbujali samo no- Joju prav dobro. vo hrepenenje. Pomislite ven- Ko sta pretekli od Mortenove- dar, kako se godi onim tamkaj ga odhoda dve leti, je poslal pet-• deset dolarjev domov. To je bil vsaj denar. Ko le me bi bila pri trgovcu tako- hudo zadolžena. Ampak odkar je govorila gozdarjem, je hodila z neprestanim strahom okrog, da se tudi Simen in Peter ne bi spomnila in odšla. Vse bolj in bolj sta izgubljala pogum za delo na posestvu. Zato je govorila s Si-menom in mu rekla, da mora zdaj prav zares pričeti z učenjem pri kovaču. Ko bo imel nekega dne veliko kovačnico, ne bo treba ljudem kupovati ključavnice, okove in podkve pri podeželskem trgovcu ali pa v mestu. Simen se je smehljal. Da, da, to bi bilo bogastvo. Potem je resno govorila s Petrom. Saj je vendar tako spreten! ,6e bi nekega dne odprl v okraju ko-larnico, bi prihajali ljudje od daleč naokrog in kupovali pri njem kočije in dvokolesne vozičke, vozove in sani. To bi bilo nekaj velikega! Obogatel bi! Posebno, če bi se mu pridružil še Simen in mu pomagal. Tako je skušala obema obrniti misli na to, kako bi se ustalila doma. Bila je tudi zanjo nova bodočnost. Videla je vse svoje otroke bogate v domačem o-kraju. Kdaj pa kdaj pa so prišli na obisk na veliko posestvo na Kvidalu, ki je bil vsem skupni dom. In tam je živela kot o^ sivela stara mati in se veselila, da je vsem tako dobro na svetu. Ali Simen in Peter sta se samo smejala in jo izpraševala, zakaj si ni Morten napravil mizarske delavnice, namesto da je šel svoja pota? Denar — za to je bilo treba denarja. Ali je bila tako zelo proti temu, da bi odšla v svet in se povzpela kakor on? Vendar, kaj bi morala pričeti in tamkaj! Posebno, kako se go^ di onim v Ameriki! Polagoma so pričeli odraščati sanjam o velikem kvidalskem posestvu, ki so jih bile družile z materjo. Ali najhuje je ‘bilo morebiti tedaj, ko je Berit opazila, da os se pričeli sramovati staršev in doma. Najbrž se jim je zdelo, da jih nihče ne spoštuje, ker so bili doma s Kvidala. Da, da, si je mislila. “Ampak, saj mi starši smo vendar vse storili, kar smo mogli.” XI Pet let so že naseljenci trdo delali v preriji, zmeraj več in več se jih je priseljevalo in končno je prišel veliki trenotek, ko se je pričela cerkev dvigati med njimi. Samo ob sebi umevno je bilo, da so jo zgradili na kraju, kjer je bil pokopan Erik Foss. Sicer ni bila nikaka stolnica, bila je stavba iz ilovice, obložena deskami na zunanji in notranji strani, dovolj velika za nekoliko sto ljudi. Te, ki so prišli prvi semkaj, so imenovali stare naseljence, in med njimi je bila neka skupnost, ki so jo drugi le težko razumeli. Zdaj leži Elza in zdaj spet Ana v otroški postelji in Pavlina Skaret ima petnajst let in je dovolj velika za svojo starost. Ali ni samo ob sebi umevno, da gre tja in skrbi za hišo, dokler žena leži v postelji? Kar pa se tiče Karen, ni, bilo na sto milj okoli take babice, kakršna je bila o-na. In ali ni šlo pri njej veslej kakor namazano? Pri Kalu je bila tako številna družina. Kadar so priššli komu pomagat pri delu, so prišli kar v trumi. Nasprotno pa so prihajali drugi v Skaret samo po eden ali po dva. A kaj zato? Kal ni bil od tistih, ki bi tako natančno računali. “Poslušaj, Anders!” je rekel včasih. ‘Vzemi vole in pojdi pomagat Mortenu, vidiš, da se muči sam. Plačilo? Ne, o njem med starimi naseljenci ni bilo govora. Seveda je Kal skoparil s časom in izoral je že dvakrat toliko kakor sosedje, ampak tovariši so tovariši, to je stvar zase. Nekega dne sta si fanta izmislila, da bi prizidali h koči nov prostor. Tako bi spala v starem prostoru oče in mati, v novem pa štirje otroci. Kal se je pačil in se vdal. Ali pa ne bo to kar preveč imenitno? Vprav ko sta fanta dogradila prizidek, je prišel Morten mimo. “Kaj pa delate tukaj,” je rekel. Morten je nosil zdaj polno brado, bila je kratka in skodrana. In oči so mu neprenehoma švigale na vse strani in iskale izhoda. Da, Kal je stal pred njim in ga je bilo - skoraj sram. Prav za prav se mu je zdelo, da bi bil moral vprašati Mortena za dovoljenje. Saj je vse bolj in bolj postajal zaupnik ljudi, vrhovna o-blast v tem kraju. “Fanta sta si to izmislila,” je rekel. “Da, saj je bilo treba,” je dejal Morten. “In kmalu bo prav tako treba tukaj in tam, če bodo žene še dalje tako rodovitne.” Kal je razumel Mortenov namig. Nekega dne sta se prikazala oba fanta z lopato in sekiro pri Olu Vatneju. “Kaj pa hočeta?” ju je vprašal. Povedala sta mu in najbolj se je tega razveselila Ize. Pozneje v koletju ju je poslal Kal z iztim naročilom k Peru Follu. Elza pa se je spomnila, da bi bilo mnogo čistejše in svetlejše, če bi pobelili v kočah stene in strop. To je bilo kaj lahko. V nekaj tednih je bilo pri njih vseh svetlejše. Morten Kvidal je živel še zmeraj sam. Njive pa so rastle in pomladi in jeseni je pogosto' mislil da se bo izmučil do smrti. Odkar je izvedel, da se je Helena poročila s lensmanovim sinom, mu je bilo, kakor da se je domovina odmaknila še dalje kakor prej. Ljudem se je zdelo, kakor bi od onega dne nikoli ne mogel spati, in kadar se je zasmejal, je njegov smeh zvenel ledenomrzlo. Kajpada se je nameraval nekega dne vrniti domov in na Kvidal, ampak ne poprej, dokler ne bo bogat. To bodo ljudje strmeli. Preko druge zime ni hotel o-stati tukaj in zapravljati čas, da bi oskrboval teh nekaj volov in krav. Prepustil jih je materinemu ljubljenčku v varstvo, odšel v mesto in se oprijel mizarskega dela. Zaslužek je zaslužek. Nestrpno je pričakoval dneva, 'ko si bo lahko kupil konje. V mestu je dobro porabil čas. Zvečer je hodil v šolo za odrastle in se naučil dobro an- gleško. Vse bolj in bolj se je uživljal v ameriške razmere. Kakšna dežela, kakšna zgodovina in kakšno polje delavnosti za tega, ki je hotel kvišku, kvišku in dalje. Ali je moglo biti drugače, kakor da so se vzbujali v njem novi načrti za bodočnost? Če se je hotel povzpeti prav visoko povzpeti, je bila zanj Amerika prava dežela. Ali naj bi se odpovedal domovini? Gotovo ne, vendar, vendar . . . Končalo se je s tem, da je videl samega sebe zdaj 'kot guvernerja v Severni Dakoti, zdaj kot kralja v domačem okraju in poslanca v Norveški. Dobro je, da nihče ne more videti, kaj kdo misli. Vsekakor pa se mu je prav toliko tožilo po tovariših v preriji kakor po materi in bratih in se-trah v domovini. Njegove misli so se pričele razdvajati. Doma so bili rojaki in tukaj so bili rojaki. Mogoče pa so ga prav ti tukaj najbolj potrebovali. In vsekakor je bilo hvaležne j e dvigniti Kvidal tukaj v Ameriki. Neprestano je videl prerijo pred seboj in sli-, šal, kako poje: o prihodnosti o mladih ljudeh, na katere čaka, o vseh teh velikih farmah, o železnici, o mestih, ki bodo nekega dne tamkaj zrastla. Ali hočeš biti tudi ti med njimi? Tukaj je prostora, prostora za vse, ki nekaj hočeji. Ali pa je bilo to vse? Ali ni imel drugega cilja, kakor samo povzpeti se? Prihodnje poletje pa se je dogodilo nekaj, kar ga je prisililo, da je mislil na druge stvari. Pšenica je to leto tako dobro kazala. Polja je bilo dvakrat toliko kakor pa prej. Če bi bila to pot znova dobra letina, bi si lahko vsi zgradili lesene hiše in kupili konje. Ampak neke nedelje, ko je župnik spet prišel in je bila služba božja pod milim nebom, je solnce nenadoma zatemnelo, preden so se zavedli. Prišel je oblak in se spremenil v točo, tako da so se morali župnik in vsi drugi rešiti, kakor se je dalo. Ko so spet stopili iz koč, je bila ravnina bela. Pšenica je bila vsa potolčena, vse je bilo uničeno. In v ledeno mrzlem vetru so morali ljudje gaziti nasuto točo vsak na svoj dom, kjer je zevala nasproti strašna noč. Tistikrat bi bil Morten skoraj Potovanje in darila POTOVANJE: Mnogim rojakom se vzbujajo ob spominih želje da bi obiskali svojce v rojstni, domovini. Ako želite potovati, Vam naša potniška tvrdka v kratkem vse potrebno uredi za potovanje, bodisi na parnikih ali avijonih. DARILNI PAKETI: Ameriški naseljenci sočustvujejo s svojci v domovini, ter jim velikodušno pomagajo s paketi raznovrstnih živil. Zastopamo najhitrejšo in najsolidnejšo družbo “CITRUS”, ki posluje v Trstu ter naročila paketov točno odpremi, da jih naslovnik prejme v teku 14 do 20 dni. Ceniki tvrdke so na razpolago. DENARNA NAROČILA izvršujemo najhitrejše in po najnižjem dnevnem tečaju. Vse pošiljatve so jam-čene. Ako kdo izmed rojakov želi potovati ali poslati darilne pakete in denar, da razveseli svojce v domovini, posebno v božičnih praznikih, ki so pred durmi, naj se za vse formalnosti zglasi, piše ali kliče solidno potniško tvrdko STEVE F. PIRNAT C0. 6516 St. Clair Ave. HE 1-3500 Cleveland 3, Ohio A. GRDINA & SONS POGREBNI ZAVOD in TRGOVINA S POHIŠTVOM 1053 EAST 62nd ST. HEnderson 1-2088 URADI V COLLINWOODU: 17002-10 LAKE SHORE BLVD. KEnmore 1-5890 15301 WATERLOO ROAD KEnmore 1-1235 pretepel učitelja Berga. Šla sta skupaj domov in učitelj Jo se je smehljal in rekel: “Tako nas je Bog poplačal zato, ker ga nismo pozabili.” ‘Drži jezik za zobmi!” je rekel Morten in je podivjal. Ali pa ni sam ponavljal učiteljevih besed, ko je ponoči ležal v postelji in ni spal? Ne mo- remo si pomagati, ampak plazimo se na trebuhu pred njim, ki je vsemogočen! Odgovor? Danes je prišel zanje vse odgovor. Ali je bilo tako? On, ki si nikdar kaj prav posebno ni težil misli z vero, je ležal zdaj v postelji in se premetaval sem in tja. (Dalje prihodnjič) Volilci v Lorain, Mml J... *.... i i ' 5' - f.r • s , i/..v:.?., a,-w Volite 3. novembra 1953 za .. i ^ j - u ' . _ ..... . *. . 6. vs-• s; »ifuj v V-e >J -~lj —»C ' Ji . »'*'•* JOHN iUCHER za Sheffield Township Trustee Živi tukaj že 50 let Član Lorain County Democratic Executive Committee SE ŽE VNAPREJ ZAHVALI ZA GLAS IN VSO POMOČ ^ ......................■■■ ---------------------^ NAPET POLOŽAJ — Zaradi napetega položaja v Nairobi v Keniji so poslali Angleži tja svoje vojaštvo, ko policija sama ni mogla več vzdrževati reda. Na sliki vidimo vojaka, ki pregleduje osebno izkaznico domačinu, med tem ko je njegov tovariš pripravljen za vsak slučaj. Ne pozabite voliti za ... GEORGE GREEN DIREKTORJA CITIZEN’S BUREAU t ki je kandidat za MESTNEGA SODNIKA On je najboljši prijatelj naseljencev—Pomagal je tisočim, da so postali državljani Združenih držav Volitve 3. novembra 1953 STEVE MEJAK tu _ jSž. . -JiAijft&tjJU BARAGOVA PRATIKA ZA LETO 1954 ima pestro in zanimivo vsebino. Vsak jo bo vesel. Naročite si jo dokler je v zalogi. Stane $l.25 s poštnino, kar je poslati v Money ordru, čeku ali gotovini na: BARAGOVA PRATIKA 6519 W. 34th St. Berwyn, 111. P. S.: Znamk, prosimo, ne pošiljajte rXXXXXXXXXXXXXXXXxXffXXYYXXXXs: xXZ^xxi£X^!3CXX£xxtXXXXX^ SLAVNI AMERIŠKI ZDRAVNIK DR. KELLOG je bil tako prepričan o zdravilnem učinku potilnih kopeli, da je sam prvi napravil omaro za tako kopel in jo razstavil v Philadelphiji. Stotine družin, ki imajo mnogo bolj pripravno Černetovo zdravilno kopel, nam pišejo prav tako prepričevalno, kako jim kopel pomaga in jih obdrži pri dobrem zdjavju. Njihova zahvalna pisma so vam v prepisu s točnimi naslovi na razpolago. Prepričajte se sami, če ste neverni Tomaž. Pomnite, sedaj je čas pripraviti se za mraz, okrepiti telo zoper prehlade, revmatizem, ar-trajtis, slab krvni obtok, nečistost krvi, izpuščaje in mnogo drugih škodljivih vplivov. Po številnih izkustvih je nedvomno izpričano, da je samo močna toplota v naši zdravilni kopeli pravo sredstvo. To vam vsak zdravnik potrdi, vprašajte ga. Zdravje je samo eno, naša kopel ga vzdržuje. Bolezni skoro minejo pri stalnem kopanju, če niso preveč zastarane v telesu, sicer jih kopel vsaj olajša. Še nekgj zelo važnega! Odvisno težo vam zmanjša! Starostno betežnost polagoma izpotite in gibčnost mlajših let se vam povrne s stalnim kopanjem. Pri plačilu vnaprej odpremimo zdravilno kopel v mestu Cleveland tako, da jo dobite že drugi dan, če ni pri pošti kakega zadržka. — Iščemo zastopnike po celi Ameriki. Pišite nam po pojasnila in zahvalna pisma, da se prepričate, kako učinkuje zdravilna kopel. Daši so cene materijalu in grelcu višje to leto, smo se potrudili, da najdemo pri izgotovitvi možnost, da skoro ostanemo pri starih cenah, ne da bi kakovost izdelka trpela. Fen grelec stane v_ trgovini nad 12 dol., zdravilna kopel s tem grelcem pa samo $26.00. Pečk nimamo več, Ameri-kanci zahtevajo fen grelce, ker ti okrajšajo kopel na samo 20 minut do popolnega izpotenja. Storite za ljubo zdravje, kar vam je mogoče in dokler imate še čas. L* IVO ČERNE, 1421 E. 53 St. — Cleveland 3, Ohio. — Tel. UT 1-9413