Ameriška Domovina
4,>
n’ ty.y	AHOUCAN IN SPfftfT
• ll227 *•* M UNMIAM ONUT



Nixon se zanima za volilve v letu 1970
National and International Circulation
CLEVELAND OHIO, WEDNESDAY MORNING. OCTOBER 1, 1969
M0BN1N6 N€W$PAtNiš
Novi grobovi
Joseph Adler
Po dolgi bolezni je preminul
■p	---- včeraj 65 let stari Joseph Adler
J fedsednik se je posvetoval s 3583 E. 82 St., ki je zadnje 4
z vodniki stranke o pripravah za volitve v zvezni senat.
Washington, d.c. — Ni-
5c°n se do sedaj ni dosti brigal Politiko svoje stranke. Je to el° prepustil glavnemu repub-'kanskemu odboru, sedaj pa že na kongresne volitve v le-u 1970. Je kar na tihem povabil ^°je vodilne zaupnike v Camp avid in se z njimi posvetoval, ak° je treba organizirati kamelo v 1. 1970. Vsi udeleženci golčijo naravno o debati in s ^ePih na tej konferenci. Ni pa ftobena tajnost, da je bilo dosti ^govora, kdo med republikan-1 *n kje naj kandidira za sena-rJa. Republikanci namreč mi-s '1°, da imajo možnost dobiti ^hodnje leto večino v senatu.
^ePublikanska stranka ima 43 ^flatorjev, do večine ji torej ^ anjka 7 senatorjev. S 50 sena-. rJi bi lahko vladala, ker v slu-alu potrebe glasuje lahko tudi ^ePublikanski podpredsednik S. kot senatni predsednik, rihodnje leto bo moralo na ° itve kar 34 senatorjev, med Pmi je 25 demokratskih. Re-hkanci morajo torej obvaro-to*ti svojih dosedanjih 9 manda-
^ndat,
odtrgati demokratom 7 r tov, pa bo cilj dosežen. ^red republikanci je torej važ-v°HvPrašanje, kdo naj kandidira ^ ržavah, kjer bo treba izvoliti e senatorje na mesto seda-■bb demokratskih. Vodilni re-kd ll^anc^ imajo že seznam, j}..0 naj bo republikanski kan-Pa tudi predsednik Nixon Pazi na to, kdo naj kandidi-Se ?r°^ demokratom tam, kjer ^ odo izpraznila demokratska irnSta Za kandidiranje. V mislih des primer guvernerja Rho-di^a in mu prigovarja, naj kan-p^a v Ohiu.
1'avn tra^iciji se predsednik na-°st ne vmešava v kongres-
pioču011^6’ Ta tradicija Je že dob' ° na-*uknjana. Predsednik 1 vse mogoče prilike in po-
mesece živel pri hčeri v Gates Mill. Pokojni je bil rojen v New-burghu in zaposlen pri General Electric Co. do leta 1966, ko je šel v pokoj, skupno 49 let. Zena Frances, roj. Barle, je umrla pred njim, zapustil je hčer Ton-ny Babic, vnuke in brata Franka. Brat Anton in sestra Mary Loc-niskar sta umrla. Pokojnik je bil član ADZ št. 10. Pogreb bo iz Ferfolia pogreb, zavoda v petek ob 9.30 dopoldne, v cerkev sv. Lovrenca ob desetih, nato na Kalvarijo.
Ameriški upi na nagli Demokratje pripravljajo
usneh v Parizu irninili ,esol“cii° za koneanje uspen v Karižu izginili ¥0jS|[0¥anja ¥ vie,namu
vod
ga
e’ da od strani agitira za te-onega pristaša svoje To bo delal prihodnje
8ovar,N-~
okolica.
.10 bo delal prihodnje gova blixon, tako trdi nje-
^ix°n bi še potoval w	Po svetu
Sti i SHlNGTON, D.C. — Ve-preri! ?ele trdijo, da ima bocho6^^ Nixon v bližnji bo-VahjeS ^ Vrsto načrtov za poto-ha ob V. tuJe države. Tako misli ^	v skandinavske države
0stro°rda iz izierno Švedske, ki tiki vnasPr°tuje ameriški poli-
^0iatid"ietnamu —’ na obisl{ ^^land'1-16’ J u 8 ° s iavije> Nove ih ue 1')e’ Japonske, Abesinije ske na zadnje tudi — Sovjet-Kd e2e‘
hač* tn V	bo mogel vse
či. ^ e izvesti, je težavno re-dostj	^aze’ da bo imel
bride ^ & d°ma, pa četudi ne Soki^ j0, Ve^)ib nemirov na vi-liJl ha?,-k ah in v črnskih prede-flasih velikih mest.
Vremenski prerok pravi:
oko^; Najvišia tem-
Kaj mislijo Švicarji o pariških razgovorih
BERN, Sv. — švicarsko časopisje ne vidi pri komunistih nobenega znamenja, da bi jim bilo za končanje vojne v Vietnamu. Švicarski strokovnjak za to vprašanje je dejal:	“Enostran-
sko popuščanje ZDA ni uspelo doseči vzajemno omejevanje vojskovanja doslej in ni izgle-dov, da bi stvarno uspelo v bližnjih mesecih.”
Švicarsko časopisje se v glavnem strinja s tako presojo položaja in se zato čudi, kako da znane ameriške in zahodnoevropske publikacije zagovarjajo še novo, večje popuščanje ZDA kot sredstvo, ki naj bi prepričalo Hanoi, da ZDA resno hočejo vojno končati.
“Neue Zuericher Zeitung” je zapisala, da v Hanoiu ne bodo pripravljeni na nobeno resno popuščanje, “dokler bo zgledalo, da ameriška fronta doma pritiska k še večjemu umikanju čet domov”. Po švicarski sodbi novo in večje ameriško popuščanje ne bo vodilo h končanju vojne. Švicarski strokovnjak za komunistični svet ugotavlja: Vse .kušnje s Hanoiem kot z drugimi komunističnimi režimi kažejo, da bodo komunisti pristali na dogovor samo pod vojaškim pri-:iskom — samo, če bodo čutili, da se je Washington odločen boriti!
Bodimo pri vsaki vožnji pre-zidni in zmanjšujmo števil« žrtev I
Vsi upi na kak nagel premik pri razgovorih v Parizu o vojskovanju v V i e tnamu so propadli. Rdeči trdovratno zahtevajo vse.
WASHINGTON, D.C. — Upanje, da bi utegnila smrt Ho Či Minha pripraviti Hanoi do kake nagle spremembe stališča, ki naj bi omogočila uspešne razgovore o končanju vojskovanja v Vietnamu, so šli po vodi. Hanoi še vedno enako trdo zahteva brezpogojen ameriški umik iz Vietnama in v Saigonu vlado “narodne edinosti”, v kateri bi imeli rdeči odločilno besedo, kot je to delal za življenje Ho Či Minha.
V Saigonu sedanja vlada tudi ni voljna napraviti samomora. Van Thieu je izjavil časnikarjem koncem preteklega tedna v Vung Tauu, da se je še vedno pripravljen razgovarjati s predstavniki Osvobodilne fronte, toda ni voljan sprejeti koalicijske vlade s komunisti. “Če bi ZDA nekega dne rekle: Če nočete sprejeti koalicijske vlade s komunisti, vas bomo zapustili, bi jaz še vedno odgovoril: Hvala, mi bomo boj nadaljevali do zmage,” je dejal predsednik Van Thieu časnikarjem.
Pojasnil je, da zanj pomeni “zmaga” ohranitev vlade brez koalicije s komunisti v Saigonu, vlade, ki ne bi bila pod nadzorom komunistov. To je najmanj, kar je možno zahtevati v očeh Thieuja. V razgovoru s časnikarji je dejal, da v Parizu more priti do napredka le, če komunisti “opuste svojo trmo” ali pa, če ZDA pristanejo na popo-len, brezopogojen umik in Sai-go na koalicijsko vlado z rdečimi. “Mi tega ne moremo,” je izjavil Van Thieu.
WASHINGTON, D.C. — Vodnika republikanskih senatorjev H. Scott in R. P. Griffin sta po zvala Kongres, naj da predsedniku Nixonu še 60 dni za iskanje poti do končanja vojne v Vietnamu, predno začne s svojo kritiko. Ker sta bila oba senatorja koncem tedna s predsednikom Nixonom v Camp David, je precej jasno, da je za predlogom sama Bela hiša. Nixon bi brez dvoma rad imel več časa za tehtanje naslednikov Ho Či Minha v Hanoiu in njihovih ciljev v vojskovanju v Južnem Vietnamu.
Demokrati ne kažejo volje, da bi predsedniku Nixonu ustregli. Zagovorniki popuščanja kar ne morejo potrpeti, trdijo, da morajo nastopiti, ker da Saigon in Pentagon pritiskata na predsednika, da bi vojno nadaljeval do “zmage”. Njihov pritisk naj bi predsednika zadržal pred popuščanjem Pentagonu in Saigonu.
Skupina 24 demokratskih senatorjev in kongresnikov pod vodstvom načelnika demokratskega odbora sen. Harrisa je sklenila izdelati in predložiti Kongresu 8. oktobra resolucijo s pozivom za končanje vojne v Vietnamu in za popoln umik a-meriškh čet od tam!
Ni dvoma, da je večina naše dežele za mir, toda miru na način, kot si to predstavljajo sen. Harris in njegovi tovariši v Kongresu, ni mogoče doseči, vsaj ne častnega miru, ki ga hoče predsednik Nixon in brez dvoma vsa trezna večina dežele.
STOKES DOBIL 60% GLASOV
Pri včerajšnjih demokratskih primarnih volitvah v Clevelandu je uradni strankin kandidat za župana Carl Stokes dobil 60% oddanih glasov, njegov tekmec R. Kelly pa 40%, kot so politični opazovalci splošno napovedovali. Udeležba pri volitvah je bila sorazmerno majhna.
•""li “TTniifurj’
CLEVELAND O. — Za vče- kako v napovedovanem razme-rajšnje primarne volitve je bilo rju. R. J. Kelly je Stokesu prizna splošno veliko manj zanima-^nal zmago in mu “po starem nja kot v prejšnjih letih. To ka-
Iz Tajske se bo vrnilo domov v ZDA 6,000 mož
WASHINGTON, D.C. — Bela hiša je objavila včeraj, da se bo najkasneje do 1. julija leta 1970 vrnilo iz Tajske 6,000 ameriških vojakov. Trenutno jih je tam o-koli 48,000, v glavnem pripadnikov letalskih sil.
Upor v ječi:
1 mrtev, 46 ranjenih
PENDLETON, Ind. — Ko je okoli 100 jetnikov v tukajšnji državni ječi, v glavnem sami črnci, grozilo, da bo ječo zažgalo, so straže oddale nekaj strelov v svarilo nad glavami, nato pa v tla. Kako je prišlo do tega, da je bil en ujetnik mrtev, 46 pa ranjenih, upravnik ječe, ne “more razumeti”. On je dal povelje streljati samo “v svarilo”. Zdravnik, ki je ranjence pregledal, je dejal, da je 85% bilo le rahlo ranjenih.
že volivna udeležba, ki je bila neobičajno majhna. Na volišča je šlo komaj nekako polovico volivnih upravičencev. Med tem ko se je primarnih volitev leta 1967 udeležilo 213,000 volivcev, se jih je včeraj potrudilo do volišč le 153,118. Večina je bila prepričana, da te volitve niso važne, ker je bilo očitno v naprej, da bo zmagal Carl Stokes, ki ga podpirajo črni volivci skoraj 100%, podprla pa ga je kot uradnega kandidata tudi stranka sama. Včerajšnji volivni boj je bila le praska, glavna borba bo v novembru, ko se bosta pomerila C. Stokes in R. Perk.
Za Carla Stokesa je bilo oddanih 92,219 glasov, za Roberta J. Keliyja pa 60,899. Zupan je dobil tokrat nekako 25% glasov belih volivcev poleg skoraj 100% črnih. Pred dvemi leti je dobil Stokes le okoli 20% belih glasov. Ce upoštevamo, da se je tokrat volitev udeležilo toliko manj volivcev kot pred dvemi leti, je povečani odstotek lahko razumeti. Zupana C. Stokesa sta podpirala oba glavna mestna dnevnika, podpirala ga je stran ka z vsem uradnim aparatom. Na razpolago je imel tudi potrebna fiančna sredstva.
Robert J. Kelly se je spustil v volivno borbo brez vsake prave podpore od kogarkoli. Stranka je bila proti njegovi kandidaturi in je uradno podprla Stokesa, proti njemu sta bila oba glavna lista. Posrečilo se mu je dobiti nekaj požrtvovalnih ljudi in vnetih pristašev med belimi volivci, v narodnostnih skupinah in v precejšnji meri med policijo. Na splošno je bila njegova volivna kampanja omejena in skromna, saj je po lastni izjavi porabil za njo le okoli $5,000!
Ze pred deseto zvečer je bilo očitno, da bo Stokes zmagal ne-
ameriškem običaju čestital k njej”, pa izjavil, da Stokesa v volivni kampanji proti republikancu R. Perku ne bo podpiral, četudi ga je C. Stokes pozval k temu.
Volitve v mestni svet
Senat hoče dobiti pregled zunanjepolitičnih obvez
W A S HI NGTON, D.C. — preišče vse naše obveze na-Načelnik senatnega odbora pram tujini. Pododbor se bo za zunanjo politiko Fulbright posvetil raziskavanju le 8 o-
brambnih pogodb, ki se tičejo 42 držav. Med važnimi bo
je že spomladi, kmalu potem ko je Kongres začel zasedati, napovedoval, da bo ustanovil poseben pododbor, ki naj pregleda, kako je s političnimi obvezami ZDA po vsem svetu. Da so te obveze ogromne, je splošno znano, podrobnosti obvez pa ne pozna nihče, niti tisti, ki bi jih po svoji službeni ali poklicni dolžnosti morali poznati. Tako je naša dežela obvezana dajati gospodarsko pomoč 73 državam, vojaško pomoč 48 državam, na tujem moramo držati 32% naših oboroženih sil, kar nas stane $3.5 bilijbnov letno. Te obveze se vlečejo od leta do leta, javnost sliši o njih letno le par besed, kadar je v Kongresu proračunska debata. Sedaj so nas te obveze začele moriti, pa o njih vemo veliko premalo, da bi si mogli napraviti sodbo, ali so potrebne ali ne.
Fulbright ni obremenil gornjega pododbora z nalogo, da
izpuščen le Vietnam, ker se zanj zanima ves senatni odbor. Pododbor bo začel zasedati v kratkem, tako je rekel njegov načelnik senator Symington. Symington sicer rad daje narodni obrambi vse, kar obramba hoče, toda na drugi strani tudi hoče vedeti, kako se ta sredstva trošijo. V tem pogledu se ne bo dal voditi od simpatij do Pentagona.
Za raziskavanje pride naj-prvo na vrsto vzhodna Azija. Federacija bo morala poročati, kaj vse nam nalagajo pogodbe s Filipini. S Filipini nimamo sporov, pogodb pa dosti, celotnega pregleda vendar nima nihče. Symington hoče dobiti ta pregled ravno sedaj, ko morda ni čas prikladen za to delo. Na Filipinih imajo namreč predsedniške in kongresne volitve in ne bi bilo prijetno, ako bi naše raz-
iskavanje odkrilo tupatam stvari, ki se z njimi filipinska uprava ne more ravno pohvaliti.
Za Filipini pride na vrsto ■— še v oktobru — Laos. Tu bo dosti ognja v strehi. Fulbright se je že dosti jezil nad stanjem naših obvez do Laosa, pa tudi Symington ni z njimi zadovoljen. Laos je bil za ZDA pomemben, ko smo imeli z Vietnamom še druge načrte. Danes so načrti propadli, pomen Laosa za nas se je pa spremenil. Vse to mora raziskati Symingtonov pododbor.
Potem bodo prišle na vrsto pogodbe SEATO, ANZU, pogodbe z Južno Korejo, Japonsko, čangkajškovo Formozo, končno pa še NATO. Pododbor bo torej imel dosti dela, čisto gotovo ga letos ne bo mogel izvršiti.
To je tem bolj verjetno, ker pododbor ne bo samo u-gotavljal dejstev, bo tudi delal analize in jih interpreti-
bi se obveze dale omejiti, odnosno stroški in odgovornost zanje zmanjšati. Tu bo pri marsikateri točki, ki bo obravnavana, močno zaškripalo, kajti v debato se ne bodo samo mešali kragulji in golobje, ampak tudi zastopniki vere v vodilno vlogo naše dežele v svobodnem svetu in zastopnikov stališča, da se moramo ravnati po stvarnosti, da so naše moči omejene in da se moramo ravnati po tem, kar premoremo.
Ne moremo namreč isti trenutek trditi da imamo dosti sredstev za vse ideje, ki jih spravi na dan naša zunanja politika, na drugi strani pa ne moremo najti niti skromnih sredstev za našo socialno politiko, ki stoji vsako leto pred bolj perečimi nalogami.
Kar bi želeli, je poziv na časopisje in televizijo, da bi javnost dobila stalna in pregledna poročila o delu Sy-
Pri volitvah v mestni svet sta mestna odbornika Henry J. Matt v 14. vardi in John C. Armstrong v 10. vardi propadla. Oba sta v mestnem svetu podpirala Carla Stokesa, posebno Matt je bil z njim tesneje povezan. Pričakovali so, da bosta oba v težavah in da bosta morala na glavne volitve, pa sta oba izgubila dokončno že pri primarnih. Nasprotnik H. J. Matta J. M. Kowalski je dobil kar 63% vseh oddanih glasov, nasprotnik J. C. Armstronga W. Franklin, ki je zadnjič izgubil z 10 glasovi, je tokrat dobil nad 507o glasov proti trem tekmecem in bil tako izvoljen.
Boj v 13. in 30. vardi, kjer se je župan Carl Stokes postavil proti sedanjima mestnima odbornikoma, ker nasprotujeta njegovemu načrtu gradnje javnih stanovanjskih hiš na področju Lee-SevilJe, ni bil odločen. Ponovil se bo 4. novembra. A. Pottinger je v 13. vardi dobil nekaj malega več glasov kot njegov tekmec McCall, ki ga je podpiral Stokes, Glasnejši C. R. Thompson v 30. vardi pa je za svojim tekmecem, ki ga je podpiral Stokes, zaostal za 6.6%. Boj v novembru bo torej trd in njegov izid je težko predvideti.
Slovenska kandidata J. Cimperman v 20. vardi in E. Turk v 23. sta bila izvoljena, prvi, ker je dobil nad 50% glasov, drugi, ker ni imel nobenega tekmeca. John Prince v 32. vardi se bo moral v novembru pomeriti z R. McCarthyjem, ker tokrat ni dobil absolutne večine. Zanj je glasovalo 3,039 volivefev, za R. J. McCarthyja 2,305, za Dennisa J. Sušnika 601, za F. J. Shea pa 402.
ŠTEV. LXVII - VOL. LXVH
Iz Clevelanda in okolice
rfaznašalca iščemo—
Ameriška Domovina išče raz-našalca lista za okolico Newton, L o c h e r i e , Pasnow, Rosecliff, Naumann in Tyronne Ave. Star moia biti vsaj 10 let. Kličite prosimo, za vsa pojasnila 431-0628.
Iz bolnišnice—
Ga. Helena Dolenc, 1166 E. 72 St., se je vrnila iz Euclid General bolnišnice in se prav lepo zahvaljuje za obiske, kartice, cvetje, pozdrave in molitve. Je še vedno pod zdravniško oskrbo. Na obisku—
Mrs. Karl Jaklic-Kokal iz Reseda v Kaliforniji je na obisku pri svojem sinu Arthurju Jakliču, 23961 Devoe Avenue v Euclidu. V nedeljo, 5. oktobra, bo njegov dom odprt od 2. pop. do 6. zvečer za obiske. Tel. 731-9197.
Zadušnica—
Jutri ob 7.30 bo v cerkvi sv. Kristine sv. maša za pok. Johna Race ob 2. obletnici smrti.
ral, pri tem pa še mislil, kako mingtonovega odbora.
Protestantske cerkve začele podpirati črnce
CLEVELAND, O. — Nekateri črnski voditelji so v svoji zagnanosti že lani zahtevali, naj jim krščanske cerkve izplačajo odškodnino, ki bi šla v bilijone, ker so tudi one odgovorne za sedanje stanje črnske manjšine v naši deželi. Poziv je naletel na mešane občutke pri raznih pro-testantovskih sektah, toda do odklanjanja debate o tem vprašanju ni velikokrat prišlo.
Nekatere protestantovske cerkvene občine so napravile korak dalje; začele so po svoji lastni preudarnosti odrejati zneske za podpiranje črnske manjšine.
Zneski so navadno predvideni za določene namene. Tako je na primer metodistovska cerkvena občina v Ravenni, O., sklenila, da investira $40,000 v novo vodovodno cev, ki naj poveže črnski geto v Raveni z glavnim vodovodom. Vsi stroški so preračunani na milijon dolarjev. Federalni prispevek je predviden za 90% stroškov.
Častniki odhajajo v trumah iz oboroženih sil
WASHINGTON, D.C. — Vodniki oboroženih sil postajajo zaskrbljeni zaradi rastočega odhajanja častnikov iz oboroženih sil. Tako je leta 1967 zapustilo armado 1,470 častnikov, lani že 2,071, letos pa doslej kar 2,367. Se hujše je v letalskih silah. Leta 1967 jih je zapustilo 3,743 častnikov, lani 4,108, letos pa že 5,053. Iz vojne mornarice je odšlo leta 1967 2,195 častnikov, lani 2,109 in letos 2,107. Ta se torej še ne more posebno pritoževati.
Zakaj častniki v takem številu zapuščajo oborožene sile, ni jasno. Brez dvoma ima nekaj vpliva obsežna in ostra kritika oboroženih sil v zadnjih letih v zvezi z vietnamsko vojno. Veliko častnikov zapusti oborožene sile tudi zato, ker je v sedanjem času lahko dobiti za nje primerne in dobro plačane službe v privatnem gospodarstvu in pri privatnih znanstvenih in drugih ustanovah.
Zadnje vesti
WASHINGTON, D.C. — Predsednik Nixon je pozval deželo, naj trdno stoji za njim, ker bo na ta način mogoče doseči najhitrejše časten mir v Vietnamu.
BONN, Z. Nem. — Svobodni demokrati so se načelno odločili za sestavo nove vlade skupno s socialisti, pa na pritisk manjšine sklenili voditi razgovore o sestavi vlade tudi s krščanskimi demokrati. Socialisti in svobodni demokrati imajo skupno v novem parlamentu 254 poslancev, krščanski demokrati pa 242. Večina je torej skromna. Ce se posreči krščanskim demokratom pritegniti na svojo stran manjšino liberalnih demokratov, ki se upira sodelovanju s socialisti, bo večina na njihovi strani. Liberalni demokrati imajo skupno v parlamentu 29 poslancev.
BOSTON, Mass. — Pri včerajšnjih posebnih kongresnih volitvah je demokrat M. J. Harrington zmagal nad znanim republikancem W. Saltonstal-lom, odločnim podpornikom Nixona. Harrington se je v vo-livnem boju zavzemal posebno za naglo končanje vojne v Vietnamu.
AMERIŠKA DOMOVINA, OCTOBER 1, 1969
Ameriška Domovina
/% (vi i	tu—iiorvii
6117 St. Clair Avenue — 431-0628 — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Managing FditJr: Mary Debevec
,	NAROČNINA:
£« Združene države:
1	$16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece
£a Kanado in dežele izven Združenih držav:
^	$18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece
Petkova izdaja $5.00 na leto
i	SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$16.00 per year; $8.00 for 6 months: $5.00 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year
SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO
No. 188 Weds., Oct. 1, 1969
teljskem duhu in v duhu dobrega sosedstva. Nihče ni omenjal nobenih težav, nobenih neprijetnih zadev.
In vendar še vedno ni rešeno vprašanje ureditve položaja slovenskih šolnikov ne v Trstu ne v Gorici, ni še u-radno uzakonjen londonski sporazum k delitvi Tržaškega ozemlja, ki daje Slovencem na Tržaškem posebne pravice; beneški Slovenci so še vedno brez vsakih narodnostnih pravic in Italija še vedno ni pozabila, da je segala njena meja do Snežnika, da je pripadal njej Tržaški Kras, vse Posočje in seveda Istra. Italijanski nacionalizem se tem krajem še ni odrekel in ne kaž;e najmanjše volje, da bi se jim. V Beogradu si zaradi tega ne belijo glave, povzroča pa to dosti skrbi in negotovosti Slovencem in Hrvatom, ki premišljujejo o bodočnosti svojega naroda.
Dobro sosedstvo je važno in potrebno za mirno sožitje narodov, važno je za Jugoslavijo in še prav posebej za slo venski narod, ki je kljub vsemu pritisku ohranil skozi dolga stoletja svoje meje proti mnogo številnejšemu italijan skemu sosedu. Izboljšanje odnosov med Rimom in Beogradom, kateremu služi tudi sedanji Saragatov obisk, je brez dvoma koristno in dobro. Bilo bi še boljše,, če bi temeljilo na enakopravnosti, ne pa toliko na gospodarski odvisnosti Beograda od Rima.
Predsednik Italije G. Saragat se odpravlja na obisk Jugoslavije
Jutri, 2. oktobra, odide predsednik italijanske republike Giuseppe Saragat na petdnevni uradni obisk v Jugoslavijo. Spremlja ga zunanji minister Aldo Moro. To bo prvi obisk kakega italijanskega državnega poglavarja Jugoslaviji.
G. Saragat potuje v Jugoslavijo na povabilo predsednika Josipa Broza Tita, ki mu ga je ob svojem uradnem obisku v Rimu februarja lani izročil takratni predsednik zvezne vlade v Beogradu Mika Špiljak. Italijanski predsednik republike bo poleg Beograda obiskal tudi Zagreb in Ljubljano.
CHICAGO

NEKDAJ
VČERAJ
Križišče Amerike
stane kakor skoro nove hlače. Odslej brez šivank in zaponk ne bom šel na nobeno potovanje več, si je obljubljal.
Še ctražje so druge razne postrežbe. Električarji, če pride le žico spojit ali zvezat, je takoj okrog $12 do $15 in včasih še več. Kleparji za umestitev gumijastega zamaška računajo takoj okrog $15. Če je še kaj več, je račun še višji. Barvarji enako, mizarji, tesarji, itd.
Vse to pove, kako prav pride, če se človek kaj nauči, kako si take male reči lahko sam popravi. S tem se veliko prihrani, da se dolarji tako hitro ne izmikajo iz rok.
Večerne šole za razne poklice nudijo ljudem tak pouk, kateri zelo prav pride, ko je treba doma okrog kaj popraviti itd. Je to za poznejše čase kakor investiran kapital, ki se ljudem o-brestuje, kdor se tega posluži.
-R.
Do obiska italijanskega predsednika v Jugoslaviji prihaja v obdobju, ki je posebno pomembno v živahnosti mednarodnih odnosov. Ta obisk sledi obisku ameriškega predsednika Romuniji in nemara ni naključje, da je bil najavljen v času, ko se je mudil v Beogradu sovjetski zunanji minister Andrej Gromiko. Svobodna zahodna Evropa išče pota k izboljšanju odnosov z vzhodno Evropo, kjer so na oblasti komunistični režimi. Zaveda se, da je čas “mrzle vojne” minil, da je dobo odločnega in trdnega soočenja zamenjala doba “pogajanj”, kot je novo razdobje v odnosih Zahoda do Vzhoda označil predsednik R. M. Nixon.
Odnosi med Italijo in Jugoslavijo niso bili nikdar posebno dobri, to velja tako za staro kraljevo kot za novo komunistično Jugoslavijo. Boljšati so se začeli šele v prvih letih tega desetletja, ko je Italija začela zopet iskati pota na Balkan in v jugovzhodno Evropo ter našla pri tem u-godna tla v Jugoslaviji, ki je bila prav tedaj v hudi gospodarski zagati in je videla v pomiritvi z Italijo možnost novih kreditov.
Italija je dosledno in vztrajno zasledovala svoje cilje in dosegla od vlade v Beogradu vrsto ugodnosti ne le za italijansko narodno manjšino, ampak tudi za italijanski ribolov in razne druge gospodarske ugodnosti. Italijanska industrija je začela sklepati dogovore o sodelovanju z jugoslovanskimi podjetji in tako tudi na tem polju utrjevala italijanski vpliv in moč. Trenutno obstoja med Italijo in Jugoslavijo 15 različnih gospodarskih dogovorov in Italija je na prvem mestu v jugoslovanski zunanji trgovini.
Medsebojna trgovinska izmenjava je dosegla izredno razgibanost, saj je prišla od skupne vrednosti 171.6 milijard lir v letu 1963 na vrednost 307 milijard v letu 1968 in v prvih 6 mesecih letos že kar na 182 milijard. Ta potek ne izvira samo iz pomembne stopnje dopolnjevanja obeh gospodarstev, ampak je do njega prišlo tudi zaradi liberalizacije, ki jo je Italija — kot prva med zahodnimi državami — uveljavila v korist Jugoslavije. Leta 1964, 29. novembra, je bil sklenjen dogovor za tehnično in industrijsko sodelovanje, ki je glavni okvir, v katerem se uresničujejo važne oblike sodelovanja in soprodukcije med industrijskimi podjetji obeh držav.
Odnosi med Rimom in Beogradom so se izboljšali, šli celo preko dobrega sosedstva v nekako uradno prijateljstvo, vsaj kar zadeva Beograd. To je do neke mere razumljivo, ker se Beograd dobro zaveda, da je šibkejši in je od Rima v gospodarskem pogledu tako odvisen, da mora ob marsičem, kar mu sicer ne bi bilo všeč, zatisniti oko.
Med ta vprašanja spada brez dvoma vprašanje slovenske narodne manjšine v italijanski pokrajini Furlanija-Bene-ška Slovenija. To je pretekli teden obiskal predsednik vlade SR Slovenije v Ljubljani Stane Kavčič. Pri njegovem slovesnem sprejemu v prostorih deželnega odbora v Trstu je predsednik tega odbora Berzanti posebej podčrtal prispevek tega obiska k “politiki prijateljstva, sodelovanja in miru, ki jo že dolgo vodi italijanska vlada nasproti Jugoslaviji, Jugoslavija pa jo v enaki meri uresničuje”. Berzanti je trdil, da vodi njegovo politiko načelo jamčenja polne enakopravnosti državljanov slovenskega jezika, pa tudi načelo jamčenja “posebne oblike zaščite”, ki lahko zagotovi obstoj narodne, kulturne in jezikovne značilnosti.
Berzanti je dejal, da dežela Furlanija-Julijska krajina želi v tem duhu, da bi osrednji državni organi, ki jim je pridržana pristojnost v tem primeru, sprejeli ukrepe, ki bi lahko vedno bolj pripomogli k uveljavitvi pravic, ki so že priznane po državni ustavi in po statutu dež.-ele slovenski manjšini.
Predsednk ljubljanske vlade Stane Kavčič je v svojem odgovoru na besede gostitelja pripomnil, da je prišel na o-bisk z željo, da “prispeva k okrepitvi prijateljskega ozračja, zaupanja in razumevanja, ki so ga stotisoči na obeh straneh meje že ustvarili”. Svečanega sprejema S. Kavčiča v Trstu se je udeležil jugoslovanski poslanik v Rimu Srdja Priča, udeležili pa so se ga tudi predstavniki in vodniki slovenske manjšine v Trstu in Gorici. Vse se je vršilo v prija-
* KAKO SE DA “ZELENI DOLAR” RAZTEGNITI in pa, da se ti prehitro ne izmuzne iz roke? Kajne, kakšno vprašanje! Marsikdo zna reči k temu: Kaj se ti po po glavi vrti, ko to vprašuješ? Kakor komu prija, lahko odgovori na to vprašanje. Vendar res pa je, da milijone in milijone ameriških mož, še bolj pa ameriške gospodinje, prav občutno žulijo gospodarske razmere, v katerih smo. Naš “zeleni dolar”, ki za nas Ameri-kance ni več zlat, le papirnat, na katerem se da izbrisati ali pa mu pripisati njegovo vrednost. Zadnjih nekaj let, odkar nas vse jaha bolj in bolj inflacija, se mu ne da pripisati večjo vrednost. Le vsak dan je njegova vrednost manjša, vsak dan z njim manj kupiš.
O tem je nedolgo tega predaval ravnatelj večerne šole za razne poklice v bližnjem Evan-stonu. Predavanje je bilo namenjeno zlasti mladim, ki so zaostali po lastni ali drugih krivdi v učenju že v osnovnih in nižjih razredih višjih šol. Predavatelj je poudarjal, da življenjske razmere dajejo in nudijo nam toliko, kolikor je vsakdo izmed nas vreden po znanju in pridnosti. Kar in kolikor znaš, toliko veljaš. To pravilo, se spominjam, so nam poudarjali še naši starši v starem kraju.
Predavatelj je omenil v predavanju, da mnogo ameriške mladine se je v zadnjih 40 letih vse premalo zanimalo za razne poklicne tečaje v naših večernih šolah. Tisti, ki so se zanimali, so danes na mnogo boljši stopnji, kakor oni, ki se niso. Omenil je tudi, da je na mestu posečati razne športne prireditve in igre ob večerih, ampak ne vsak večer. Vsaj dvakrat na teden je zelo priporočljivo, da se mladci več zanimajo za pouk na večernih tečajih za razne poklice, kakršni že jim ugajajo. V teh večernih šolah se uči in poučuje o vsem, o raznih obrtih, o tem in onem. In vse, kar mlad človek odnese iz teh šol v svoje poznejše življenje, mu dobro služi in pride prav.
Mimogrede je nekako bolj milo omenil (najbrže se boji zamere med črnci), da koliko manj raznih žalostnih pojavov bi bilo, ko bi se med onimi, ki menijo, da se jim krajšajo “civilne pravice”, bolj zanimali za večerne šole za razne poklice. Omenjal je tudi slučaj, da pred kratkim so v nekem predmestju tu blizu Chicaga imele razne industrijske in stavbinske družbe precej težav z neizurjenimi mladci, ki so prihajali, da bi dobili zaposlitev. Ko so jih na zaposljevalnih uradih izpraševali, kaj znajo, so odgovarjali mladi prosilci za zaposlitev tako, da jih niso mogli sprejeti v službe. Ne ene ne
Jesenska prireditev
druge obrti se niso nikdar učili. Brez vsakega znanja za ta ali oni poklic. Ker jih niso sprejeli radi tega v službe, so protestirali in celo starejši sorodniki in drugi so prihajali demonstrirat, predbacivali so družbam, da njihove mladce zato odklanjajo in ne sprejemajo v službe, ker so druge barve. Te obdolžitve so bile seveda krivične. Predavatelj je omenil, da noben prosilec, ki je bil odklonjen, se ni razumel niti na kake mere, niso razumeli načrtov, ne tega ne o-nega. Kako naj taki delajo po raznih načrtih raznih poklicev. Vendar (večinoma črnci) so demonstrirali naprej in zahtevali nekaj, s čemur jim ni bilo mogoče ustreči.
Predavatelj je nato ob zaključku razlaganj in pojasnjevanja poudaril: “Starši, vi imate veliko odgovornost za svoje otroke. Skrbite, da bodo pohajali v šole, da se bodo pridno u-čili, .karkoli jih bo že veselilo. Bodočnost bo zahtevala od vsakega človeka več in več znanja o tem in onem in kdor ga ne bo posedoval, bo ostajal v ozadju. Danes šteje vsak le toliko, kolikor zna in kolikor ve. Kdor malo ve, malo šteje. Le dobre šole dajo človeku, da več ve.
Kar zanimivo predavanje. Ko bi ga ljudje le prav vzeli na znanje. Nekateri ga bodo, mnogi ne.
Prav tole, kaj znaš in kaj ne znaš, da tudi odgovor na vprašanje, če se da ‘“zeleni dolar” kaj raztegniti, da ostane malo dalj časa v tvojih rokah in da z njim kaj več kupiš, kakor drugače, če ga ne znaš s svojimi rokami prav sukati.
Boš najbrže rekel: Tako, kako ga je pa treba sukati?
Tako, da dalj časa ostane v tvojem žepu. Dolarja sicer ni “treba sukati”, ampak ti in jaz se morava znati bolje “sukati”, da kaj sama narediva okrog naših domov in v njih, da ni treba po mizarja, tesarja, kleparja, barvarja, če je tu in tam potrebno kak žebelj zabiti v steno ali kam drugam, ali če se ti gumb pri hlačah odtrga, teči takoj h krojaču po postrežbo. Take postrežbe so dandanes kaj slane. Naj navedem en primer:
Ko so v Chicagu čakali astronavte, ki so imeli priti iz New Yorka, se je nekemu gostu iz St. Louisa, ki se je stegoval skozi okno hotela, odtrgal gumb pri hlačah, na katere je zapenjal naramnice. Šivanke ni imel s seboj. Poklical je hotelskega postreščka, da naj mu nese hlače k bližnjemu krojaču, da mu prišije gumb nazaj na hlače. Ko se je postrešček s hlačami vrnil, mu je izročil tudi krojačev račun. Nekaj nad $3 ga je tista postrežba stala. Gost je s kislim obrazom sam sebi mrmral, da to
CLEVELAND, O. — Krajevno društvo protikomunističnih borcev — Tabor v Clevelandu vabi na svojo prvo prireditev v tem poslovnem letu, v soboto, 4. oktobra.
Naj bi bila to prireditev, kjer si bomo stari prijatelji spet segli v roke, naj bi bilo to srečanje tudi zagon za novo delo, ki je pred nami. V tem poslovnem letu se bomo spominjali 25-letnice našega zdomstva, prav tako in še posebno pa onih, ki so leta 1945 sredi lepega maja odšli na zadnji krvavi pohod iz Vetrinja. Zato letos vsi na delo, na okope, da razkrinkamo laž komunističnega režima, vrnemo čast našim pomorjenim bratom in napravimo vse, da ti ne bodo nikoli pozabljeni.
Naj nas razni “dialogi” ne napravijo omahljive, prazne in neznačajne. Komunizem spreminja svojo taktiko, se prilagodi razmeram in okolju, toda cilj je isti: nadvlada, svetovna revolucija! Ne dajmo se uspavati, ne postanimo plen naivnežev, povprečnežev, ljudi, ki hodijo po svetu z zavezanimi očmi, ki sprejemajo vse sladke besede domačega režima kot medico, ki jih uspava in upijani.
Na svidenje na družabni prireditvi v soboto, 4. okt., v Slovenskem domu na Holmes Ave.!
Član
STATEMENT OF OWNERSHIP, MANAGEMENT AND CIRCULATION (Act of October 23, 1962; Section 4369, Title 39, United States Code)
1.	Date of filing: October 1, 1969.
2.	Title of publication: Ameriška Domovina.
3.	Frequency of issue: Daily except Saturdays, Sundays, Holidays« and the first week in July.
4.	Location of known, office of publication (Street, city, county« state, zip code): 6117 St. Clair Ave., Cleveland, Cuyahoga, Ohio, 44103.
5.	Location of the headquarters or general business offices of the publishers (Not printers): 6117 St. Clair Ave., Cleveland, Cuyahoga, Ohio, 44103.
6.	Names and addresses of publisher, editor, and managing editor: Publisher (Name and address): Mary Debevec, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, O. 44103; Editor (Name and address): Mary Debevec, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, O. 44103; Managing editor (Name and address): Mary Debevec, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, O. 44103.
7.	The owner is: (If owned by a corporation, its name and address must be stated and also immediately thereunder the names and addresses of stockholders owning or holding 1 percent or more of total amount of stock. If not owned by a corporation, the names and addresses of the individual owners must be given. If owned by a partnership or other unincorporated firm, its name and address, as well as that of each individual must be given.): Mary Debevec, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, O. 44103.
8.	The known bondholders, mortgagees, and other securhy holders owning or holding 1 percent or more of total amount of bonds, mortgages or other securities (If there are none, so state): None.
9.	Paragraphs 7 and 8 include, in cases where the stockholder or security holder appears upon the books of the company as trustee or in any other fiduciary relation, the name of the person or corporation for whom such trustee is acting; also the statements in the two paragraphs show the affiant’s full knowledge and belief as to the circumstances and conditions under which stockholders and security holders who do not appear upon the books of the company as trustees, hold stock and securities in a capacity other than that of a bona fide owner. Names and addresses of individuals who are stockholders of a corporation which itself is a stockholder or holder of bonds, mortgages or other securities of the publishing corporation, have been included in paragraphs 7 and 8 when the interests of such individuals are equivalent to 1 percent or more of the total amount of the stock or securities of the publishing coporation.
10.	This item must be completed for all publications except those which do not carry advertising other than the publisher’s own and which are named in sections 132.231, 132.232, and 132.233, postal manual (Sections 4355a, 4355b, and 4356 of Title 39, United States Code):
Single issue nearest to filing date
Average no. copies each issue during preceding 12 months
A.	Total No. copies printed (Net press run)
B.	Paid circulation
1. Sales through dealers and carriers, street vendors and counter sales
2. Mail subscriptions
C.	Total Paid Circulation:
D.	Free Distribution (including samples)
by mail, carrier or other means
E.	Total distribution (Sum of C and D)
F.	Office use, left-over, unaccounted,
spoiled after printing
G.	Total (Sum of E & F — should equal
net press run shown in A)
I certify that the statements made by me above are correct and complete.
Signed: MARY DEBEVEC, Mng. Editor (Signature of editor, publisher, bu'siness manager, or owner'
2,971	2,971
1,073	1,073
1,848	1,848
2,921	2.921
0	0
2,921	2,921
50	50
2,971	2,971
Pismo iz Venezuele
Župnik g. Vinko Zaletel v Argentini
CLEVELAND, O. — Konec zadnjega tedna smo dobili iz Argentine od znanega koroškega župnika g. Vinka Zaletela sporočilo, da je v soboto, 13. sept., zdrav in zadovoljen pristal v Argentini. Na letališču na Ezei-zi so ga pozdravili številni prijatelji in znanci, v katerih imenu ga je s prisrčnimi besedami pozdravil predsednik Zedinjene Slovenije g. Božo Stariha. Predavanja, ki jih je imel pri njih g. Vinko ob priložnosti svojega prvega argentinskega obiska v letu 1961, so ostala vsem v lepem spominu.
Tudi ob sedanjem obisku bo imel vrsto zanimivih predavanj z barvnimi slikami in filmi. —• Prvo svojo mašo v Argentini je opravil v Slomškovem domu. Med njo je imel izredno lep govor o škofu Slomšku, iz čigar dežele, kakor je rekel, da prihaja. Bil je tudi koncelebrant pri slovesni zlatoporočni sv. maši g. Valentina in Marije Markež.
Po opravljenerh obisku v Argentini bo g. Vinko skočil še na kratek obisk k slovenskim misijonarjem v Venezuelo. V glavnem se bo tu zadrževal pri slovenskem župniku g. Janezu Grilcu v Caracasu. V začetku oktobra pa se vrne med svoje župljane v Vogrčah v Podjuni na Koroškem.
J. S.
upa, ima uspehe. Tako moram reči tudi jaz. Po par mesecih smo mogli postaviti zasilno kapelo in jo je na prvo “žegna-nje”, na dan farnega ipatrona, blagoslovil sam kardinal Quintero, nadškof v Caracasu. Ne brez razloga mi je neka faranka dejala: Oče, to je pravi čudež.
Bog povrni vsem dobrotnikom!
Bog z Vami in vdan pozdrav’
P. Janez Grilc,
Iglesia San Cayetano j Calle 7 Transv.
Urh. Horizonte (Edo. Miranda) Venezuela	, •
CARACAS, Venez. — Presenečen sem čital v Vašem listu članek izpod peresa profesorja Severja Janeza o meni in o mojem imenovanju za župnika na novoustanovljeni fari Sv.
Kajetana v Caracasu. Vam, gospodu profesorju in vsem, ki so z razumevanjem sledil tej novi poti Previdnosti, Bog povrni!
Zdi se mi, da sem zbudil preveč pozornosti s tem imenovanjem in več, kot sem jo zaslužil.
Pa Bog že tako vodi naše korake, da ob težavah in skrbeh pošilja tudi tolažbo. To sem prejemal vse skozi od prvega dne do danes. Ko me je g. nadškof imenoval, oziroma mi ponudil mesto, sem bil kot v zraku in gledal, kako bi “pristal”. Brez cerkve, brez stanovanja, brez po-j je dobila sporočilo, da je umrls znanstva ... A ker sem v imeno-|v Mt Sinai bolnici v Chicagu, vanju videl božjo voljo me_|Ill., njena prijateljica Angel3 sta nisem prosil, niti sanjal o Zugich, roj. Leksan v Brezju pN
Leskovcu pri Krškem, stara 71 !et. Zadnja 4 leta je živela v pregovor. Tudi tu, na novi fari, Berwynu, 111., 3701 So. Cuyle1 je bil in je še. To velja še po- Ave., kjer ji je pred 14 meseci sebno za venezolansko cerkev, umrla 45 let stara nečakinj3'
Prijateljica ji je umrla
EUCLID, O. — Rojakinja Anna Godlar, 20971 Wilmore Ave.,
njem — sem zaupal in začel. “Vsak začetek je težak”, pravi
Pravno je sicer redna cerkvena pokrajina, a dejansko še misijonska:	brez čuta odgovornosti
rejenka Lillian Vankat.
Mož umrle Jožef Zugich jc preminul pred 10 leti, bil Jc
za lastno življenje. Praktično je| bratranec ljubljanskega pom-odvisna od zunanje pomoči, ta-j škofa dr. Stanislava Leniča. Ta ko materialne (ki pride pred- se je v nedeljo sestal s še edi-vsem iz ZDA in Nemčije). Kot nim bratrancem Johnom zlasti v duhovnikih. Tu ni do- chem v Lemontu. mačih poklicev, ne moških ne ženskih. Vse je “uvoženo”. Res je to še misijonska dežela “nerazvita”. Duh ovniki prihajajo predvsem iz Španije in zadnje čase tudi iz vaše dežele. Tu v Caracasu upravljajo severno-amerikanski duhovniki več župnij.
Vendar, kdor ima vero in za-
Zugi'
Pokojna je zapustila v Berwynu sestro F. Gorenc, nečake in nečakinje. Pogreb je bil v soboto, 27. septembra. Zal se ga podpisana nisem mogla udeležiti.
Bog daj pokojni večni mh« njenim žalujočim sorodnikom pa naj pošlje tolažbo!
Anna Godlar
AMERIŠKA DOMOVINA.
rt' 'A*'J.1'4' iAiii.,iA>iA"i."i,,,t"A"A,,jliiAiil.iil.,,Ai*!i"AMjl."Aiil.iili"A"li,>l.,,li,iA,il"l"i',i’,H,rl^fl!,»t^Ai
^^ZIJ REMEC:
VELIKI PUNT
**+++++++++
Zlata poroka Franca in Marije Kastelic v Chicagu
dniScasoma že pojde... Prve vsakomur hudo, če mu i“ftirje... jaz sem po rajni in dan. A
kdo
2Mdetki žaloval leto aJi p° petnajstih letih, se je b.0minjam brez žalosti, kakor 0kat*^^ na ^ePe’ (l0l)re angele, kvi Pridigaj° gospod v cer-jjjlop’,' ^ako se bo tudi tebi go-
Morda,, ” je ^ejal Ivan in sPet pogreznil v molk.
km°u 1 ^ že odbilo> ko ie
korit I V0iska> kar je je še bilo, p ala počasi skozi Ročinj. q} ^r°zdu je še gorela luč.
2a. ,Ce ^ozd je ustavil konja in dan(!lal: “Hei> fantje, kdor bi
ftienii vad pil’ nai se ustavi pri Y ' f^ocoj točim zastonj.”
koveika gruča fantov in moža-
a ve-
lie u86 Posl°vlla in odšla da-nrnogi so bili trudni in Priti kmalu domov.
took 16 ^lla Pripravljena izpiti še al bokalov pri Grozdu,
,lna se j
je> kajti 50 želeli
C1 Gradnik se je hotel po-injs.. b kajti v svoji žalosti ni 1 na Anico.
^Grozd ga ni pustil.
2ah ai-’ Vsem drugim da bi se ne,V3lil tako ali drugače, a tebi e’ lVan, ne smeš še domov. ne PUsdm te, dokler ti ne povr-d°brega, kar si mi danes r sem se sam name-
S?
vratapec Luka je odprl široka nja a’ °be Grozd je zlezel s ko-ne ’ Vana za roko in rad ali tla lG rnoral tudi ta skočiti na
CHICAGO, 111. — V soboto, 20. septembra 1969, sta obhajala to je preveč. Pomislite, oče, da I zlato poroko naša dva dobra imam tudi jaz posestvo in mater znanca Franc in Marija Kaste-doma! Sploh pa danes nisem za I jjc j^er je nevesto Marijo nekaj te prevesele, nepričakovane st- dni prej zadela kap, smo mislili,
varf•••	da ne bomo nič obhajali, toda
Samo v roko udari, Ivan, napravj]j sm0 vse doma. Bilo je drugo se že še pomenimo... lepo, .kar se da. Pri sinu Stanetu Ivan je položil roko Grozdu v |se je vse vršilo. Tam so skakali
desnico.	I
; “No, vidiš, tako je prav!” je dejal Grozd, počasi vstal, šel k škrinji v kot in vzel ključ iz nje.
“Počakaj za trenutek, takoj se vrnem!”
Kmalu potem je stopila Anica
njegovi otroci in njegove žene Olge. Kar s težavo so čakali, kdaj se bo začelo. Hiša je bila vsa v rožah in veliki oltar je bil pripravljen. Do 11. ure dopoldne se je hiša napolnila ljubih gostov. Že prej so bile Mrs.
v sobo z vinom in postavila bo- Zorko in Mrs. Zibert, ki sta pri-kal na mizo.	pravljali kosilo, pristopili sta
Nič več niso bile njene oči Mrs Petrovčič Zofija in njena tako vesele in otroške, ko je po- h£erka, ki sta pomagali, gledala Ivana in rekla tiho: “Za- J lostno novico sem zvedela zunaj, Prišel je g. župnik Tomaž in Ivan, da so ti očeta ubili... Bog prinesel vse s seboj za sv. mašo. te potolaži, moj ubogi fant!” J Gblekel se je in je začel. Pri-Aničine besede so kakor mehke sr0n° ie čestital staiemu ženinu roke Gradniku pobožale srce. Pn bolni nevesti za veliki dan.
Hotel se ji je zahvaliti za tola- Izročil je slavljencema papeže žljive besede, a tedaj je stopil v vo bsti110 k°f blagoslov zlatopo-sobo oče s ključem in škatlico v ročencema. Čisto poleg oltarja
se je blestela lepa slika štirih
Anica je hotela oditi, a oče jo|fanf°v Kastelčevih, ki jih je poje zadržal: “Počakaj. Anka, saj kosila kruta roka v mladem živ-nimaš sile nikamor!”	Ijenju. Mislim, da so oni štirje
Del je ključ na prejšnje mesto najlepše uživali lepoto zlate po-v skrinji, odprl škatlico in dva I roke v nebesih
>k°
Sei0S5 Grozd hlapca, ki je ve-
vpraš-T J6 v hiši, Luka?” je
“2riaZl3UGeno sfrmef vaiJj-
Vse d ab ko ste doma, bo spet je šj0*310' Ta čas, ko vas ni bilo, si je Vse narobe. Hlapec Jurij dajj r°ko zvil, Tone pije noč in j°kai dekle lenarii°. Anica je T a Vse te dni...”
Vsa al prihitela Anica in «Q^ežna objela očeta.
spej j ' °^e’ °^e • • ■ da s^e *e
“l\f 0tna' ’ je vzklikala °’ no... Anka...
Pusti
je že me, no, saj me še je mrmral oče rahlo rinil proč.
Prav
Lrozd iv, ' ■
“Oiw, P ------------------ -
dejai ■ U 6 Se zabvali za vse!” je P°kaz£d na Ivana.
svetla prstana sta se zaiskrila v njej.
Smehljaje se je vprašal Anico: “Povej po pravici, ali imaš Ivana kaj rada!”
Dekle je zardela ih tiho, ko-
Pri zlati poroki sta bila Mrs. Ana Gaber s sinom Tonetom, ki je imel s seboj fotografski aparat, da je ovekovečil ganljivi prizor. Prišla sta tudi Stanovnikova ata in mama, ki sta se rav^
maj slišno odgovorila: “Saj sami no vrnila iz Slovenije. Z njima veste, oče, kaj me vprašujete?” sta bila tudi Buhova Ivanka in “Glej, Anica, je nadaljeval piavrjgova Francka, Stanovniko-oče slovesno, kakor bi bil pre- vj hčerin, potem Gombačev To-slišal njen odgovor. ‘Ivan me je ne jn jena sta prišla, zadnji dve rešil sramote in ječe. Z njim se sta pripeljali s seboj male svoje že dolgo rada vidita, zato sem 0tročičke, in Gombačevi tudi, danes odločil, da se vzameta,	je ijcar mrgolelo. Prišla je
prej ko bo mogoče. Ta dva pr- tudj sorodnica Vera, poročena stana, ki ju držim v roki, sta za" Magajne. Tudi sosedje so bili z ročna in poročna prstana mene Otroci
joča in je z nami delila svojo srečo in veselje.
Vsem, ki so pomagali, ki so se slovesnosti udeležili, najlepša hvala.
P. Odilo Hajnšek, OFM
Lep pogreb je imel
BOŠTANJ OB SAVI, Slov. —
Pokojnega Jožeta Blatnika, brata rev. Franca Blatnika, ki živi v Združenih državah, je na zadnji poti spremila izredno velika množica. Pogreb je vodil salezijanski provincijal g. Martin Jurčak, obdan od 10 duhovnikov.
Blatnikova hiša stoji tik ob železniški progi Sevnica-Treb-nje. Ko so pokojnika nesli iz hiše in se je začenjal pogrebni sprevod, je mimo počasi privozil potniški vlak in se z zategnjenimi signali poslavljal od ranjke-ga, ki je bil železničar. Da je mogel privoziti k hiši ob času, ko se je pogreb začenjal, so vlak v Sevnici celo zadržali in ga spustili z zamudo.
Na grobu je govoril g. Ivan Špan, nekdanji salezijanski provincijal, zdaj pa župnik v Šoštanju. Od pokojnika se je poslovil tudi v imenu njegovega brata duhovnika, ki živi v Združenih
državah, s katerim sta bila so- T,Trr,T . _ ___	_	„	•
šoka od prve gimnazije tja dol . J .	\ !
— - -	p g (socialisti so zaceli zagovarjati
dni”, da bo Nixon imel predih, ki mu je potreben, da začne izvajati svojo mirovno politiko. Poziv je naravno namenjen predvsem republikanskim senatorjem. Predlog o moratoriju je seveda pokvaril račune sklicateljem ponedeljkovega sestanka.
Namen sestanka je bil očiten: ne toliko rušiti Nixonovo politiko kot iskati pot za umik, ako bi Nixonova politika ne doživela uspeha. Umik bo potreben tistim senatorjem, ki bodo morali 1. 1970 na volitve. Tisti senatni republikanci, ki stojijo pred volitvami, so res v nezavidnem položaju: ali naj ostanejo zvesti Nixonovi politiki in s tem veliko tvegajo pri volitvah ali pa naj se pravočasno pripravijo, da bodo mogli vpoštevati voljo volivcev. Ponedeljkova akcija ni torej naperjena proti Nixonu, je bolj izraz skrbi, kaj vse se lahko zgodi republikanskim kandidatom pri prihodnjih kongresnih volitvah. Demokratski senatorji seveda niso v takem precepu, ker jih ne veže strankarska disciplina, da podpirajo Nixonovo politiko.
Nemška marka išče novo, višjo vrednost
nove maše.
Senatni golobje se pripravljajo za nasiop
WASHINGTON, D.C. — Čeprav je predsednik Nixon rekel na svoji zadnji tiskovni konferenci, da se ne bo dal vplivati od nobenega pritiska v svoji politiki glede vojskovanja v Viet-namn, so se vendarle začeli v ponedeljek zbirati senatni golobje, da se pomenijo, kakšna naj bo njihova politika o Vietnamu. Sestanka se je udeležilo 8 demokratskih in ravno toliko republikanskih senatorjev. Po-
dobno število senatorjev je
in tvoje rajne mame. Anka. Vze- I popoinoma “ofenla inVsiVSm>e,1,ia P°Slal0 “ SeS‘anek ^ mita ju vidva v dar za dan vaji- gioboko zbrani prisostvovali lene zaroke in, če Bog da, kmalu L-m obredom. Bil je še eden na vajine poroke! Ta z manjšim	p0rohj — spodaj podpisa-
1% J” Ie stopila k Ivanu a.a r°ko: “Bog ti povrni,
h, kar r°ko:	“ >
Tak 9r S1 s';or^ za nas! ’
Pogled toPlo in ljubeče ga je falo „ a> da je Ivanu zatrepe-
Cg
hlapCe 'jrozd je ta čas zaklical šli n0 ^ deklam, ki so ga pri-§rljev2 ravft: “Le hitro prižgite hesite1Ce V fn v vez^ P1-*-kolje v^na fantom in možem, stonj r k°čejo! Nocoj se toči za-KrJ, Grozdovi hiši!” drug u So sedeli kmetje tesno ^ ob dt'ugem v sobi in v veži Prv0 ^ujnem vincu slavili svojo dvofjg.019®0- Fantje so stali na pe$eipCU v gosti gruči in peli šati rhf9 Pesrhijo, da je bilo sli-V ^ v svetlo noč.
STskl
obročkom je zate, Anka, tale z !•
večjim pa zate, Ivan!”	,
Z nepopisnim čustvom v sr- Seveda je bila pri nas vedno
cih sta oba nataknila prstana in Hi	f' <>b-
Grozdu se je v očeh zableščalo baJ* °'	e°v°nla pa
mokro, ko ju je videl združena bvala Bogu, da je se toliko in ju blagoslovil: lzm°ela. da Jc blla ves<:as Prleu-
sobi sta sedla Ivan, Anica pa jima je P. Vltl°-Počasi be ° odkaaljal ir1 dejal Ivat1) ,.lri Prernišljeno: “Glej, ^duha Ur sena že, bolezen in raje bi me vaasih prime in naj-
€°sPodarS!del. Za peč tev pustil *S Vo 1° skrbi komu druida g nka ie m°j edini otrok,
lvah, vz.lmata 2 ni°’ vež kai’
^šij eiyiffa se! Dames si me koliko leČe’ kjer bi bil- kdo ve b tie j^aSa še čepel: z drugim tehi, da ?rem Povrniti kakor s hiš° id ' dam Anko za ženo, ZaSe na ^ Prern°ženje za doto, d° Sthrti° 1dr^m lo užitek in kot Kar Si ■ a roko> Ivan, udari!” ^aSa žele/6 *Van Gradnik toliko
pred seboj in ju “Bog vama daj srečo, ki vama jo je namenil!”
Tedaj so se odprla vrata in berač Jeramit se je pokazal na pragu z bokalom v roki.
Začuden je zastrmel v nepri čakovani prizor, nato pa vzkliknil:
“Saj sem vedno pravil, da bo kaj iz vsega tega. Bog te živi, Ivan!”
Prikrevsal je v sobo in trčil z Gradnikom, nato se obrnil h Grozdu, trčil z njim in dejal: “Lahko ste veseli takega zeta, kakor je Ivan, general kmečke vojske!”
Hotel je še Anici povedati kako šegavo, a ni je bilo več v sobi, ker jo je bilo sram in je naenkrat izginila.
Jerom je pohitel povedat veselo novico o Gradnikovi zaroki glavnim načelnikom puntarjev, ki so se bili ustavili pri Grozdu.
In prišli so in mu po vrsti voščili srečo Munih, Lahajnar. Kragulj in drugi.
Vsem je Gradnikova zaroka povečala radost, le njemu same-me mu ni hotelo čisto, neskaljeno veselje od srca . ..
(Dalje prihodnjič)
je opazovalce.
Vse to je takoj vznemirilo senatne zagovornike Nixonove politike. Sedanje vodstvo republikanskega kluba z načelnikom senatorjem Scottom in senatorjem ' Griffinom kot njegovim namestnikom je zato predlagalo že v torek, naj kritiki Nixonove politike sklenejo “moratorij 60
višjo ceno za marko, ker gledajo na njeno kupno moč s potrošniškega stališča. Čim več bo marka vredna v dolarjih, tem več bo tudi vredna na nemškem domačem trgu, tem cenejše bo blago, ki ga kupuje navaden potrošnik, ta pa je hrbtenica nemške socialistične stranke. Nagib za stališče socialistične stranke je torej političen in ne gospodarski. Ravno v tem je njegova slabost. Nikjer ni namreč zapisano, da bo cenejši dolar pomenil za Nemce tudi nižje cene za domače blago.
Na podoben način je špekuliral na primer tudi Tito. Rekel si je: čim več cenenega uvoženega blaga, tem nižje domače cene. Pa se to ni zgodilo. Tudi Nemcem se lahko pripeti, da bo sicer dolar cenejši, domače cene pa bodo ostale nespremenjene. Domače cene so namreč odvisne tudi od višine carinske zaščite, od prevoznih stroškov, od kvalitete blaga itd. Poleg tega računajo, da se bo devizna cena za marko dvignila le za 5-7%. To
je veliko premajhen dvig, da bi mogel hitro in vidno vplivati na znižanje domačih cen.
Poleg tega je treba imeti v vidu še tole: svet se sedaj nahaja v dobi visoke konjunkture. Kadar je konjunktura visoka, je tudi zunanja trgovina živahna. Nemško gospodarstvo je od živahne zunanje trgovine močno odvisno. Ako bi konjunktura zastala, bi zastal tudi nemški izvoz, kar bi kvarno vplivalo na nemško domačo konjunkturo. Zastoj v izvozu bi bil tem bolj verjeten, ker bi bila nemška marka za uvoznike na tujem že sama po sebi predraga.
Vsekakor je povišanje cene nemške marke zanimiv poskus, ki nanj nismo v mednarodni trgovini navajeni in nimamo še skušnje, kako se tak poskus v praksi obnese. Zato je najbolje, da počakamo, da vidimo, kaj bo. Čakati seveda ne bo mogla nova nemška vlada, ker bo odgovorna za vsako negativno posledico nove, visoke cene za marko.
Ni izključeno, da se ne bi marka sama po sebi vrnila na staro raven, kakor hitro bo nastopila verjetnost, da marka niha lahko tudi navzdol in ne samo navzgor. Devizni trgi so namreč že po svoji naravi zelo muhasti, kar le predobro vedo razne narodne banke.
Konferenca v Rabatu le ni dosegla smotra
RABAT, Mar. — Arabci so hoteli s sklicanjem muslimanske konference v Rabatu doseči to, kar Izraelci že imajo v svojih sionističnih organizacijah po vsem svetu: zaveznike, ki jim pomagajo na vse mogoče načine, samo oboroženih sil in orožja jim ne dajejo. To, kar so sionistične organizacije za Izrael, to naj bi bili muslimani za Arabce. Cilja v Rabatu niso dosegli.
Ne-arabski muslimani mislijo, da delajo Arabci napak, ker pustijo, da se v vojskovanje vme-
Moski dobijo delo
rehut
ek a mu Je prinesel ta obotavljal se je uda-mu jo je Grozd
bi ^ .?rozd>
‘Ji rni hn^ TM’ nalvečje veselje hišo • d°biti Anico
111 Piemoženje zraven,
za ženo.
Noč je nevarna
CHICAGO, 111.	— Podatki I
Varnostnega prometnega sveta dokazujejo, da je verjetnost težkih poškodb v avtomobilski nesreči ponoči dvakrat večja kot | podnevi.
Parki v Novi Mehiki
V Novi Mehiki je kar devet' narodnih parkov.
Oskrbniki za poslopje
Iščemo oskrbnike za polni čas od 12. do 8. zjutraj. Najvišje plače, zavarovalnina in bolniška zavarovalnina na razpolago. Kličite 692-1200 od 9. do 5. pop. Služba je v East Cleveland blizu busov.	(191)
šavajo arabski gverilci. Ni jim dalje prav, da Arabci nočejo razgovorov o premirju, odnosno, da stavijo za razgovore pretrde pogoje. Zato sta na kongres prišli le dve tretjini muslimanskih držav, odsotna sta bila celo Irak in Sirija. Naser je poslal le čisto navadno uradniško delegacijo, ki v njej ni bilo nobenega vidnega politika.
Po konferenci so arabski nacionalisti začeli napadati maroškega sultana, češ da je on odgovoren za tak potek konference. Sultan jim je sedaj nalil čistega vina in jih obdolžil, da so hoteli konferenco pretvoriti V navadno agitacijsko akcijo za vojskovanje ob izraelskih mejah. Na ta način se je napetost med desnimi in: levimi muslimani le še povečala.
Konji so uporabnejši
SPOKANE, Wash — V gozdovih na severozahodu dežele so ponekod začeli zamenjavati konji tovornjake in traktorje, ker so na ozkih gozdih poteh in v globeli pripravnejši in uporab-nejši.	>	* *
Ženske dobijo delo
IŠČEMO SPRETNO ŠIVILJO IN prirejevAlko
za fina lepa oblačila. Polni ali delni čas.
752-0770
(190)
Sample Maker
near East Side clothing manufacturer needs experienced sample maker. Full time. Experienc-’ ed on all types of sewing machines. Quality workfnahship on men’s and women’s garments. Steady work. Good salary. WORKWEAR CORP. 771-4040
(190)
MALI OGLASI
Wanted
Dishwasher: hours 9 to 3 Mon. thru Fri. Call at Sorn’s Restaurant, 6036 St. Clair Ave.
(188)
Iščejo
Pomivalca posode od 9. do. do 3. pop. od ponedeljska do petka. Vprašajte v Sorn’s Restaurant, 6036 St. Clair Avenue.
(188)
RISBA V PESKU — Mlad risar je napravil tole risbo v pesek na Stinson Beach v Kaliforniji. Ni obstala dolgo, pr,vi večji val jo je uničil, ko je preplavil pesek.
V najem
Štirisobno, na novo dekorirano stanovanje se odda v najem na 73. cesti, severno od St. Clairja. Kličite 431-6798.
(x)
Nujno potrebujemo hiše v krajih: Euclid, Wickliffe, Willoughby, Eastlake, Mentor, Richmond Heights, Highland Hts., Willowick, Painesville, Chardon.
Imamo kupce pripravljene kupiti hiše v teh predmestjih.
KINKOPF REALTY <
30825 Euclid Ave.
944-7900
(x)
Farma naprodaj
Farma za grozdje je naprodaj blizu Geneve, Ohio, 105 akrov, 7-sobna hiša, hlev, etc. Telefon v Clevelandu 781-4355.
________________-(190)
V najem
Oddamo 5 lepih, čistih sob in kopalnico; najemnina $65 mesečno. Samo odraslim. Oglasite se na 1441 E. 52 St.
_________________-(188)
Lastnik prodaja
čisto novo zidano hišo s tremi spalnicami. Kličite 531-8327.
(190)
|Sp ,
V najem
Na 1179 E. 79 St., 3 sobe in kopalnica, najemnina $35 mesečno. Vprašajte v brivnici ali v stanovanju zadaj za brivnico ali kličite 651-1744.	(190)
V najem
Oddamo 4 sobe in kopalnico zgoraj. Kličite po 6. uri pop. 432-3193.	(192)
	
NI TAKO HUDOl — Lee Marvin nima vrvi okoli vratu, le vleče za njo, da bi ga iz tanka nad njim ohladila, voda iz tanka nad njim o-hladila.
Blizu E. 185 St.
zidan bungalow, dve spalnici spodaj, prostor zgoraj za pove Čanje, klet in garaža.
Zidana hiša
za dve družini, štiri spodaj, štir sobe zgoraj, garaža. Se lahki takoj vselite.
STREKAL REALTY 481-1100	692-1020
J _	.	<190
| POD SVOBODNIM | | SONCEM |
lllllllllllll!llllll!lllllllllllllll!lllll!ll!lll!ll!lllllllll!llllllllllllllllllllllll!lllllllllllW
Car ni izpustil pergamenta iz rok. Lice se mu ni zjasnilo. “Kaj je to? Grška prevara ali vdana zvestoba? Zares, trošil je mnogo, prispeval v hipodromu, v vojski, a svile je vendar imel, neizmerno imel. Ce me je ukanil? Graeca tides. (Grška zvitost) Despojni povem, modrejša je od mene.”
Koka mu je segla po novih aktih.
Vtem ko je Upravda delal v pozni noči, tudi despojna ni spala. Na baržunastem blazinjaku je sedela, ogrnjena s plaščem dvornih stražarjev. Ogiavnica je bila potisnjena na hrbet, da so se videli bujni lasje, ki jih je imela spete s tankim zlatim obročkom kakor z majhnim diade-mom (Diadem = kronica, nače-lek); v njem so se iskrili dragulji. Na vitkem jonskem stebriču iz hrizopasa je držala bronasta bakantinja (boginja vina) peščeno uro namesto vinskega grozda. Teodora je bila zaverovana v tanko peščeno nit, ki je tekla skozi drobno grlo v stekleni uri. Krog lepih ustnic ji je ležalo nekaj krvniškega. Tudi poteze na licu so razodevale divjo dušo.
Pred njenimi vrati, zaslonjenimi s težko zaveso, od katere so visele dragocene zlate robice, je ždel sključen na tleh evnuh
CHICAGO, ILL.
MALE HELP
SPRAY PAINTER
i..	Experienced
, Steady Inside Work Inside Union Scale 'i.	Call
KARL HETZEL
927-4090
3100 S. Homan
Chicago, 111. G0623
F"	(188)'
General
Maintenance Man For Factory
Good Starting Salary.
Full Company Benefits.
INMONT CORP.
n	2211 N. Elston Ave.
AR 6-2171 Chicago, Illinois
An Equal Opportunity Emnloyer
(189)
CABINET MAKER
Experienced p	Cabinet Maker
To Work On Display \	Steady Inside Work
i Inside Union Scale Call
i <	KARL HETZEL
927-4090
3100 S. Homan Chicago, III. 60623
r"" (188)
BUSINESS OPPORTUNITY
GROCERY & MEAT MARKET Doing $260,000 per year in sales. In center of town. Est. since 1932.
9706 Franklin Ave. Franklin Pk., 111. 455-2650 aft. 7 PM.
______________________ (188)
BARBER SHOP—
For sale by Owner.
Three chairs.
f 6139 Northwest Hgwy.
?	792-2141
______________________(188)
LIQUOR-TAVERN-Pkg. Comb, well est. air-cond., color TV, ice machine Good fam. trade. Illness forces sale. 334-6061
(	'	(189)
Spiridion. Silasto brado je tiščal med suhi koleni in buljil v mrak. Večkrat se je že vščipnil v stegno, ker ga je zmagoval spanec, in v mislih klel Teodoro, da je ni tako dolgo.
Teodori pa se ni mudilo. Pripravljala se je na slast, katero bo nocoj okusilo njeno srce. Hči medvedarja se je strastno veselila vsakega maščevanja. Dostikrat je bila že ponižana, ko se je še potepala pp cirkusu. Cesto jo je sunil od sebe gladiator, ki je ljubil drugo, a njo preziral. Tedaj je vselej težko čakala, da so se začele igre. Na meti je čepela in gledala v areno. Kadar je zagledala, da je brizgnilo iz rane, da se je pesek pobarval z rdečo lužo in da je padel vznak tisti, ki jo je bil sunil od sebe, je vselej vztrepetala v brezkončni slasti. Majhne roke so se ji skrivile v prstih in rada bi bila zdrknila z mete in šla k umirajočemu gladiatorju ter mu zasadila nohte v pobledelo lice. In te divje narave, ki se je razvila v brlogih, med gladiatorji in igralci, ni uničila krona. Razodela se je vselej, kadar je bila žaljena, zaničevana. Takrat je vselej zakoprnela po maščevanju; trpljenja je hotela, ob mukah nesrečnikov se je želela nasititi. Vendar, odkar jo venča diadem, je nihče tako kruto ni | žalil, kakor tisti, katerega je vzljubila, h kateremu je šla na dom, ona, despojna, kakor vlačuga. Zato rajši smrt kakor pa življenje brez maščevanja!
Teodora je potegnila oglavni-co čez glavo in vstala. Obraz ji je gorel kakor človeku, ki se napravi na pot, da izvrši veliko delo.
Spiridion je šinil pokonci, ko so se zganila vrata, in je sledil despojni kakor senca. Tudi on je imel tak plašč in glavo si je zakril z oglavnico.
Hodila sta neslišno pod dolgimi arkadami, zavila na desiio, zavila na levo, po stopnicah navzdol, ki so se čedalje bolj zoževale. Poslednje so bile vlažne in nepometene. Videle so se na njih črne lise kakor sledovi težko ranjenih. Nekajkrat sta
CHICAGO, ILL.
FEMALE HELP
SECRETARY - TYPIST No Shorthand Required Full Benefits
INMONT CORPORATION 2211 North Elston Avenue Tel.: AR 6-2171 Chicago, 111.
An Equal Opportunity Employer __________________ (189)
Steno-Seoretary
Young Lady — Pleasant Personality — Interesting Work —
Liberal Benefits
Mrs. Connor
Museum of Science & Industry
MU 4-1414
Chicago, Illinois (188)
HOUSEHOLD HELP
PRACTICAL NURSE — Live In N. sub. home. Care for eld. gentleman. Own rm. & bath. Top salary. Call Days 8:30-10 AM 234-9506, Eves. 7-9 PM.
(188)
Male & FEMALE HELP
DISHWASHERS — Male-Female Days 7 to 4 or Eves. 4 to 1. Banquet houseman; hpurs flexible. Bus boys “Club 71” and Kitchen steward. Apply Chef
EXECUTIVE HOUSE 71 E. Wacker Drive
(190
postala pri bronastih vi atcih, katera je evnuh ročno odklenil in odpahnil. Stopnic je zmanjkalo. Spiridion je udaril s pestjo na duri v steni. Za njimi se je oglasil hripavi ječar.
“Odpri!”
“Nikomur!”
“Sveta despojna trka.”
Hitro so zacvilila vrata in ječar je z izbuljenimi očmi gledal prišleca. Spiridion mu je pokazal na carico, ki je snela oglavnico, da se je v luči zablestel diadem. Ječar se je zgrudil na kolena.
“Odpri do Oriona!”
“Oriona, Iztoka—” je golčal ječar.
Z žeblja je snel tdžke ključe in odšel pred njima. Odprl je prva, odprl je druga vratca; a pred tretjimi je postal in si ni upal vtakniti ključa v ključavnico.
“Zrak je strašen, jasna despojna!”
“Odpri!” je viknila nepotrpežljivo.
Zapah je zaškripal, vratca so se odprla in skozi nje je buhnil zrak, smrdeč po vlagi in ples-nobi.
“Daj mi luč — vidva stran!”
Evnuh je izročil plamenico s tresočo se roko despojni in pokorno odbežal z ječarjem.
Teodori so se svetile oči kakor dva plamena. Plašč je potisnila nazaj preko ramen in krepko stopila po šestih lesenih, sprhnelih stopnicah. Obstala je na vlažnih tleh. Obok je bil tako nizek, da je Teodora začutila na glavi vlažne kaplje, ki so jih sprožili od stropa njeni lasje.
Luč je razsvetlila gnusni prostor. Njene oči so iskale žrtve, da bi se napile slasti.
V kotu je slonel, v sami kratki tuniki, otvezen z verigo za vrat in priklenjen na jasli kakor žival — Iztok. Roke je imel na hrbtu vklenjene v debele spone, ki so bile prikovane z verigo na težek kamen. Iz jasli je gledalo nekaj puste zelenjave in obgrizeni kosi repe.
“Kako se zabavaš, magister peditum? Čestitam!”
Despojna je udarila v peklenski smeh.
Veriga na jaslih je zarožljala in se nategnila. Iztok je okrenil glavo, spoznal despojno in zaškripal z zobmi. Na glavi je imel še zlepljene lase od rane, ki so mu jo zadali ono noč, ko so ga na Teodorino povelje zgrabili in zvezali.
“Ali se še spominjaš, kako si
NAVZGOR — Mlad mornar se bos vzpenja po lestvi na jambor jadrnice “Clearwater” tekom nedavnega slavja rečnih ladij na reki Hudson v New Yorku,
pahnil iz naročja despojno, pljunil na njeno ljubezen in zakričal: Prešuštnica?”
Iztok ni odgovoril.
“Ali ti je pošla prevzetna sapa, barbar? Zdaj morda veš, kdo je despojna in kdo si ti, črv, pes barbarski!”
Iztoku so se skrčile mišice na rokah, težka veriga je zarožljala, molčal je.
Le natezaj, ne utrgaš! Kar zvarim jaz, drži na veke! Dolg čas ti je po menihu — po Ireni. Haha, čudno, barbar pogan, pa ljubi krščanskega meniha! Srbijo te roke, da bi jo objel, carico pa zadavil! Le potrpi, Azbad jo že potolaži.”
Ob teh besedah se je vzvalovilo v njegovem osrčju. Irena v Azbadovih rokah! Strašno so zapokale verige, da je Teodora od strahu zadrgetala, boječ se, da jih utrga. Ali vsa njegova silna moč je omagala pod železjem. Zato je obrnil glavo, pogledal z neskončnim zaničevanjem na despojno in pljunil v njeno lice.
“Vlačuga! Nesramnica! Kristus, tvoj Bog, o katerem mi je govorila Irena, te izroči naj nižjemu peklu, lovača! Zadnji pes v barbarih je vrednejši časti od tebe, ki si na prestolu!”
V Teodori je vzkipela divja kri. Pozabila je dostojanstva, pozabila, da je ženska. Poble-dela je od žolča, planila k Iztoku in ga s stisnjeno pestjo udarila po glavi. Crn curek se je pocedil jetniku iz komaj usahle rane po
licu. Teodora ni mogla izprego-voriti besede, v grlu jo je davilo. In ko je zagledala na licu črni curek in na lastni roki krvav madež, je zbežala iz ječe. Plamenico je vrgla evnuhu v obraz in bežala, da jo je komaj dohajal. Iz vseh voglov, iz vseh temnih kotov je videla, da vstajajo sence in kriče, da odmeva: Vlačuga, nesramnica! Krist, tvoj Bog, te izroči peklu! Kakor tisoč erinij (boginje preganjalke zločincev) so se ji zdele sence, ki jih je prožila trepetajoči plamenica v rokah evnuhovih.
Zasopla je pribežala v stan. Plašč ji je zdrsnil med durmi z ramen, sesedla se je na kipeče blazine pod svetilnikom. Iz zlatih kelihov so pogledovali ple-menčki in se čudili krvavemu madežu na beli Teodorim roki. Dvigale so se lučke in skrivale za robove kelihov na svetilniku, kakor bi jih bilo strah, ker so zagledale na roki vladarice kri nedolžnega.
Drugi dan je govoril Justini-jan s Teodoro.
“Premodra, kaj sodiš o trgovcu Epafroditu? Kvestor ni našel kosmiča svile pri njem.”
“Pri kom? Pri Epafroditu?” “Pri njem, moj svetli angel!” “Laž! To je laži! Epafrodit vara vsemogočnega despota.” “Preiskali so skladišča in vilo.” “Zakopal je v zemljo!”
(Dalje prihodnjič)
------o------
NA ORGLICE IGRA — V otroškem parku v New Delhiju v Indiji imajo slona Uvašija, ki igra otrokom dvakrat uu teden na orglice in pri tem pleše po lastni glasbi. Na sliki vidimo slona pri igranju na orglice.
Naročite *e na dnevnik ' Ameriška Domovin*
Sprostite se. Imate še 10 dodatnih dni
la napraviti vlogo.
Vložite k Vašemu hranilnemu računu do desetega oktobra in dobite obresti že od prvega oktobra.
Cleveland Crust
Member F.D.l.C*
CERKEV PELJEJO — Tole ni v Ameriki, ampak na Angleškem. Cerkvica je le model, ki so ga zgradili za otroško igrišče.