Leto XIV. Štev. 108
TELEFON UREDNIŠTVA:	25-67
UPRAVE:	25-67	In 28-OT
POSLOVALNICA CELJE. PreSernova 3. tel. 280 POSTNI ČEKOVNI RAČUN 11.409
Maribor, sreda 15. maja 1940
NAROČNINA NA MESEC Prejeman v upravi ali po pošti 14 din. dostavljen na dom 16 din. tujina 30din
Cena din 1.—
Holandija je kapitulirala
Vrhovni poveljnik holandskih čet jje izdal ukaz za ustavitev sovražnosti — V Amsterdamu se pripravljajo na sprejem nemške vojske — Glasovi o kapitulaciji
LONDON, 15. maja. Reuter. HOLANDSKO POSLANIŠTVO V LONDONU JE IZDALO NASLEDNJE SPOROČILO: »VRHOVNI POVELJNIK HOLANDSKIH CET JE IZDAL DNEVNO POVELJE, DATIRANO S 14. t. m. POPOLDNE, V KATEREM JAVLJA USTAVITEV BOJEV. NEMŠKA VOJSKA JE V VELIKI PREMOČI PREKORAČILA MOSTOVE PRI MERWEDYJU IN ZASEDLA ROTTERDAM, KI JE BIL PREJ HUDO BOMBARDIRAN. ZARADI TEGA JE BILO OSREDNJE BOJIŠČE HOLANDSKIH CET V BRABANTU IN ONIH ZA VODNO PREGRADO V NEVARNOSTI, DA BO OBKOLJENO IN NAPADENO ZA HRBTOM. V TAKŠNEM POLOŽAJU IN V CILJU, DA SE PREPREČI POPOLNO UNIČENJE DRŽAVE, SE JE VRHOVNI POVELJNIK HOLANDSKE VOJSKE ODLOČIL, SPORAZUMNO Z VLADO PREKINITI SOVRAŽNOSTI V OBKOLJENEM OZEMLJU. HOLANDSKA BO PA OSTALA ŠE DALJE V VOJNEM STANJU Z NEMČIJO.« TUDI HOLANDSKA MORNARICA SE BO BORILA DALJE PROTI NEMČIJI
PARIZ, 15. maja. Havas. HOLANDSKO POSLANIŠTVO V PARIZU JE TUDI OBJAVILO SKLEP VRHOVNEGA POVELJSTVA HOLANDSKE VOJSKE, V KATEREM PRAVI, DA JE HOLANDSKA VOJSKA POLOŽILA OROŽJE, DA BISE PREPREČILO NADALJNJE PRELIVANJE KRVI IN PUSTOŠENJE ZEMLJE. HOLANDSKA VLADA, KI JE ZDAJ V LONDONU, BO PA NADALJEVALA VOJNO Z NEMČIJO.
Razglas generala Winkelmanna
LONDON, 15. maja. Reuter. Vrhovni poveljnik holandske vojske general Win-kelmann je sinoči po radiu izdal povelje, da naj holandska vojska pred premočnim Bovražnikom položi orožje, prebivalstvo pa naj mirno pričakuje okupatorje. V utemeljitev tega usodnega koraka navaja holandski vrhovni poveljnik, da je so-
vražnik včeraj bombardiral Rotterdam tako silno, da je bila prizadejana ogromna materialna škoda mestu, med civilnim prebivalstvom pa so bile številčne žrtve. Da torej reši civilno prebivalstvo pred nadaljnjimi grozotami, se je odtočil za ta usodni korak.
Amsterdam pričakuje Nemce
HAAG, 15. maja. Reuter. Holandski radio je javil, da sta poveljnika Amsterdama in mestni župna sporočila zunanjemu ministru v Berlin, da nemške čete ne bodo naletele na odpor pri vkorakanju v mesto. Podvzeti so bili ukrepi, da bo prihod Nemcev izvršen brez incidentov. Prebivalstvo bo ostalo mirno. Predstavništvo mesta bo pred Amsterdamom pričakovalo Nemce. Vrhovni poveljnik holandske
vojske, general Winkelmann, je pozval nemško poveljstvo, naj pošlje opolnomo-čene delegate, da se pogajajo o načinu predaje holandske vojske. Nemške zra-koplovne sile so še po objavi predaje bombardirale holandske baze pri Helder-ju in položaje v Zeelandu. Zato je treba nujno doseči sporazumen konec sovražnosti.
Komentarji italijanskih listov
RIM, 15. maja. Stefani. Vsi italijanski | kapitulaciji Holandske, ki. je izzvala po listi objavljajo z velikimi naslovi vesti o | vsej državi veliko senzacijo. Listi poudar-
jajo, da ni bila dokazana efektnost obram be vodnih front, Holandska je v petih dneli morala potožiti orožje. Angleži so spet prišli prepozno. Holandska je izginila z zemljevida, ostane ji še vlada v Londonu in njene kolonije. Kolonialno
gospodstvo brez osrednje vlade pa n« more obstajati. Za Anglijo je nastopila neposredna nevarnost napada po zraku. Bitka, ki se razvija med Moselo in Menzo, je odločilnega pomena.
Mnenje o kapitulaciji v Angliji
LONDON, 15. maja. Reuter. Londonski tisk z razumljivim zanimanjem spremlja dogodke na Holandskem. Listi naglašajo, da je predaja holandske vojske težak udarec za zaveznike, vendar ne bo zadel v živo. Tragedija Holandske je pokazala,
da nikakor ni imela ta država dogovorov z zavezniki, kakor so trdili Nemci. Odločitev ne bo padla na Holandskem, nego južneje od tod, kjer bodo zavezniške sile storile vse, da pribore sijaj zmage svojemu orožju.
Glas nemškega tiska
BERLIN, 15. maja. DNB. Nemški listi na kratko komentirajo odhod holandske vlade na Angleško. »Berliner Borsenzei-tung« pravi, da »je komaj dan od tega, ko je vlada pozvala narod k odpOru, že se je sama znašla v Londonu. Vlada je s svojim strahopetnim dejanjem dovolj jasno pokazala, kakšna je. Profesionalni politiki vidijo v narodu samo predmet svojih po-
litičnih potez. Vendar na kraju ne bodo ušli usodi tistih, ki so krivi sedanje vojne.«
MEDNARODNO SODIŠČE SE SELI
LONDON, 15. maja. Vrhovno mednarodno sodišče v Haagu se bo po vseh znakih sodeč preselilo v Genevo.
Nadaljevanje bojev v Belgiji in Franciji
včerajinjih silovitih napadih In protinapadih se je položaj danes nekoliko ustavil na
črti Namur — Sedan — Longvy
LONDON, 15. maja. Reuter. Velikanska bitka, ki je začela včeraj na 600 km dolgi fronti od Zuiderskega jezera do Longwy-ja, je danes v polnem teku. V akciji je na obeh straneh rekordno število motoriziranih edinic in letalstva, še nikoli se niso bili boji z večjo ogorčenostjo in v večjem
obsegu, kaor te dni. Dočim izgleda, da holandski odpor ponehuje, pa so se belgijske ter angleške in francoske čete na včerajšnjih položajih močno utrdile In odbijajo sovražne napade z velikimi izgubami zanj.
Nemško vofno poročno
BERLIN, 15. maja. DNB. Vrhovno poveljstvo poroča: Pod silnim utisom napadov nemških padalcev in pripravljajočega se napada motoriziranih čet je mesto Rotterdam kapituliralo, da se obvaruje pred uničenjem. V severni Belgiji so nemške oklopne edinice v zasledovanju bežečega sovražnika dosegle mesto Ligny, zgodovinski kraj iz leta 1815. Dalje so 'nemške čete na svojem bliskovitem poho-tiu dosegle včeraj Maaso in Dinant, Glvet,
ter Sedan. Po zavzetju Rotterdama in nevarnosti za holandsko glavno mesto, je holandski vrhovni poveljnik Izdal ukaz za ustavitev bojev. Samo še v holandskem Zeelandu se boji nadaljujejo. Holandija je s tem iztočena iz bojev.
BERLIN, 15. maja. DNB. Po nemških poročilih se ena izmed trdnjav v obrambnem vencu Llegea še trdovratno brani in se nahaja mesto še pod ognjem iz te trdnjave.
poskušali z dvema silovitima napadama predreti naše črte, bili pa so zavrnjeni 8 strahovitimi izgubami. Južno od Namurja smo prešli v protinapad, prav tako tudi v
okolici Sedana. Nemci so pri tem pre. trpeli težke izgube. Zapadno od Moselje je bito več krajevnih napadov, ki pa smo jih vse odbili z izgubami za sovražnika. Naše letastvo je nadaljevalo z operacijami svo noč ter izbito na tla 40 sovražnih letal. Naše protiletalska obramba je zbila na tla 15 letal.
Naše operacije na Norveškem:	Naše
napredovanje pri Narviku se uspešno nadaljuje.
Belgijsko vojno poročilo
Angleško volno poročilo
LONDON, 15. maja. Reuter. Vojno mi nistrstvo jc sinoči izdalo sledeči komuni, ke: Premikanje naših Čet na nove polo. žaje se v teku celega dneva v redu vršilo v smislu nastavljenega načeta. Ves dan so se nahajale naše čete v stiku s sovražnikom. Nemci so metali velike mase svojih čet zlasti južno od Llegea. Po strašni bitki je sovražnik zavzel Sedan.
LONDON, 15. maja. Reuter. Admirali-teta javlja, da so angleške podmornice na Norveškem v teku tega meseca potopile 9 nemških transportnih ladij samo z zadnjem tedu so angleške podmornice potopile 135 tisoč ton nemškega Ijrooovja. S tem je Nemčija na hrodovju izgubila 790 t'soč ton ali eno petino brodovja.
Francosko v©*r&© poročilo
PARIZ, 15. maja. Havas. Sinoči je vrhovno poveljstvo francoske annaae izdata sledeči komunike: V Bcgliji nadalju-
jimio ob veeni severnem toku reke Meuse z premikanji in organizacijo v sm's!u določenih načrtov. Nemci so v tem predelu
BRUXELLES, 15. maja. Belga. Sinočni komunike belgijske vrhovne komande javlja: V noči od 13. na 14. maja so se belgijsko vojne sile premaknile v popolnem redu in brez izgub v smislu predvidenega načrta na nove položaje, kjer sodelujejo z jzavozniškimi četami. Namur je bil včeraj izpostavljen silovitemu napadu nemških letal in tankov. Naše letalstvo in kopne sile so izvedle protinapad, ki je nemški napad odbil zlasti so se sijajno uveljavile naše čete pri kraju Guet-te.
BRUSELJ, 15. maja. Havas. Minsier narodne obrambe jc izdal odlok, s katerim poziva vse Belgijce od 16. do 35. leta, da takoj pohite pod zastave. Odlok velja tudi za one obveznike, ki so bili začasno,oproščeni vojaške .službe, ali pa so bili stalno osvobojeni. Prihod močnih
edinic zavezniških letal je napravil konec oblastnosti nemškega letalstva tudi v krajih, ki so bili žrtev prve nemške invazije. Trdnjave Namurja in Liegea se še upirajo sovražniku, čete se zbirajo vzdolž druge obrambne črte, ki se vleče od Anverse do Louvaina. Poročila o akcijah nemških padalcev so bila pretiraha. Begunci stalno prihajajo v Bruselj.
PIERLOTOVO POROČILO i BRUXELLES, 15. maja. Belgijski ministrski predsednik Pielot je sinoči po radiu izjavil, da se belgijska vojska sijajno bije na položajih, ki jih vstrajno drži. Nemci so včeraj neprestano bombardirali Namur in Anvers pravtako pa je nemško letalstvo bombordiralo nemške čete. Pri tem so angleški letalci zbili na tla štiri, krat več nemških letal kakor so imeli sami izgub.
Holandski odpor na Zeelandu
LONDON, 15. maja. Ho poročilih, ki so j iz Holandske davi prispele v London se vkljub včeraj izdanemu povelju o položitvi orožja davi boji proti Nemcem še na več krajih nadaljujejo, zlasti v Zeelandu. Uradno naglašajo v holandskih krogih, ,ia včerajšnji korak ne pomeni strtja holandske vojne sile, kajti povelje o položitvi orožja ne vključuje niti holanske
vojne mornarice niti letalstva. Obe holandski orožji sta stopili na zavezniško stran, kjer bosta vstrajali do konca.
ANGLŽI DEMANTIRAJO
LONDON, 15. maja. Angleško zunanje m nistrstvo službeno zanika vse vesti, ki govore o nekem nameravanem izkrcanju angleških in francoskih čet v Španiji.
Prolizavezniške demonstracije v Italiji
Ostri glasovi italijanskega tiska proti Angliji in Franciji — Pisanje vatikanskega glasila
Mnenje v Zedinjenih državah — Gibanje diplomatov
RIM, 15. maja. Ass. Press. Protizavez-niške demonstracije dijaštva in mladine se v Italiji nadaljujejo. Nove demonstracije so bile v Rimu, Neaplja, Milanu, An-koni, Turinu, Bariju, Palermu, Florenci, Trstu, na Reki In drugod. Pri teh demonstracijah so bili tudi obdržani govori, v katerih so govorniki ostro napadali Angleže in Francoze zaradi blokade in zaradi vojaških ukrepov na Sredozemlju, ki ogražajo Italijo. Tudi italijanski tisk napada ostro zaveznike, posebno Anglijo, o kateri piše, da je doslej delal za njo čas, ker se je čutila varno na svojih otokih, toda sedaj se je položaj popolnoma spremenil. čas ne dela več za Anglijo. Angleški vojni načrti bodo vsi po vrsti propadli.
STALIŠČE VATIKANA
VATIKAN, 15. maja. Havas. Uvodnik v vatikanskem glasilu »Osservatore Romano« hvali junaški odpor Holandije in Belgije, dočim vsi italijanski listi, ki izhajajo na italijanskem državnem ozemlju
nimajo niti ene same dobre besede za Holandijo, Belgijo in Luksemburško. —
Vatikansko glasilo imenuje nemško vojno kot »brezobzirno totalitarno vojno do iztrebljenja, ki se vodi brez spoštovanja mednarodnega vojnega prava,« »ODSEKANE ROKE«
RIM, 15. maja. DNB. »Popolo di Roma« opisuje pod naslovom »Odsekane roke« položaj1 Anglije, ki je sedaj podoben onemu 1914. »Zdaj je prišel trenutek, da se za vselej preseka z angleškim manevriranjem proti neodvisnosti narodov. V španski državljanski vojni se je vodila strahovita.propaganda proti Italiji, List opisuje .nato poedinosti angleških; metod med svetovno vojno, ko-so na razne načine hujskali v Ameriki. »Provokacije z blokado na račun Italije'mora biti konec.«
komentar Agencije stefani
RIM,i 15. maja. Diplohiatski ' urednik agencije Stefani piše: »Začela se je velika drama na zahodu. Prvih pet dni dokazuje, da je prevladujoča sila na nasprotni
strani zahodnih demokracij, ki so hotele to vojno. Belgija in Holandska, ki sta stopili na stran Francije in Anglije, doživljata usodo svojih predhodnic. Države, ki so v raznih delih sveta zatrle svobodo in uvedle v evropskih vodah gusarski sistem, nimajo pravice govoriti o svobodi. Francoski tisk opozarja Italijo na 1. 1914, toda Italijani se dobro zavedajo, da so bili po 1914 prevarani. Naj ne pozablja francoski tisk tudi na 1. 1935 in 1936, ko je bilo z uvedbo sankcij sproženo pravo gu-sarstvo proti Italiji, če naj se Evropa osvobodi, potem bo storila to proti načrtom Francije in Anglije ter ukinila nasilje in gusarstvo nad narodi raznih ras.«
SODBA AMERIKE WASH1NGT0N, 15. maja. Ass. Press. Mnenja glede namer Italije so tu deljena. Medtem ko menijo nekateri, da ie postopanje Italije sedaj posvečeno samo cilju držati na italijanski meji oddelke francoske vojske in na ta način razbremenjevati nemško vojsko pri njenih ope-
racijah v Belgiji in severnovzhodni Franciji, trdijo drugi, da so demonstracije samo priprava javnosti za italijanski vstop v vojno, katerega je mogoče pričakovati vsak trenutek. Tretji pa menijo, da bo Italija še počakala na izid sedanje velike bitke na zahodu in se bo po tem izidu ravnala glede svojega vstopa ali nevsto-pa v vojno na strani Nemčije.
VVASHINGTON, 15. maja. Reuter. Na današnjem sprejemu je zunanji minister HulI izjavil novinarjem, da je vlada USA Svetova’a vsem ameriškim državljanom v Italiji, naj zapuste to državo. Vlada USA računa z možnostjo vstopa Italije v vojno.
ALFIERI ODPOTOVAL V BERLIN
RIM, 15. maja. DNB. Italijanski poslanik v Berlinu, Alfieri, je odpotoval v Nem čijo. Na kolodvoru sta se poslovila od njega grof Ciano in nemški poslanik v Rimu, Mackensen. Slovo je bilo zelo prisrčno.
PARIZ, 15. maja. Havas. O sestanku grofa Ciana s francoskim poslanikom v Rimu, Francoisom Poncetom se izve, da je bil razgovor glede zavezniške blokade povsem tehnične narave.
Sovjetska zveza gradi nMe
STOCKHOLM, 15. maja. »Atenbfadet« je prejel brzojavno obvestilo iz Talinnd, da Sovjetska unija z mrzlično naglico v vseh novopridobljenih oporiščih Vzhodnega morja gradi najmodernejše pomorske baze, obalne utrdbe, kasarne n protiletalsko obrambo. Oči vidno se pripravlja na vsa možna presenečenja. Prav tako javlja isti vir, da je stopila sovjetska vla. da v politična pogajanja s švedsko vlado. Sovj. unija je po teh vesteh življensko in-teresirana na suverenosti švedske. Zelo zapažen je bil tudi včerajšnji uvodnik ofi-ciozne moskovske »Pravde«, ki je izražal
do precejšnje mere zadovoljnost z novo osnovano Churchillovo vlado.
STOCKHOLM, 15. maja. Havas. švedski list »Aftenbladet« poroča, da švedska in sovjetska Rusija pohitevata z zgraditvijo svojih baz na Baltiku. Gradijo se hipermoderna letališča, velike kasarne, obalne baterije so močno pojačene.
MOSKVA, 15. maja. DNB. Davi je prispela v Moskvo švedska trgovinska delegacija pod vodstvom ministra Erikksona, ki bo vodil pogajanja med švedsko in Sovjetsko unijo.
Protest panameriške unije
Delo pete kolone na Luksemburškem
PARIZ, 15. maja. Posebna dopisnik agencije Havas na zahodnem bojišču objavlja podrobnosti o delovanju tako imenovane »pete kolone« na Luksemburškem: Ob priliki vdora nemških čet na Luksemburško, so pričakali mnogoštevilni člani »pete kolone«, oboroženi celo z avtomatičnim orožjem in protitankovskimi topovi, francosko konjenico, ki je prihitela na poziv luksemburške vlade, da bi zaustavila nemško napredovanje. V noči pred nemškim napadom se je spustil oddelek nemških padalcev, samih častnikov, na luksemburškem ozemlju, kjer jih je že sprejela četa 2000 članov
»f>ete kolone«, kateri so se postavili na čelo. Ta peta kolona pa ni samo zadrževala francoske čete in vršila sabotažne akte, ampak je skušala tudi zadržati odhod posameznih Luksemburžanov/ki so hoteli pobegniti v Francijo. Avtomobili, v katerih so se Luksemburžani vozili, so bili napadeni s streli. Sam francoski poslanik je bil na ta način ujet, vendar verujejo, da mu bo ohranjena pravica imunitete in bo lahko odpotoval. (»Peta kolona« je sestavljena povsod po nemških državljanih in članih nemške narodne manjšine v napadenih državah).
Nevarnost okoli Holandske Indije
TOKIO, 15. maja. Stefani. Japonski tisk se bavi vedno intenzivneje z vprašanjem Nizozemske Indije in zasedbo otokov Cu-racao in Ormba. Listi trdijo, da je zasedba teh dveh otokov prvi znak za priprave Zedinjenih držav Severne Amerike za zasedbo Nizozemske Indije. »Kokumin šim-bun« poroča, da so v Slngapuru zbrane angleške čete, ki so pripravljene za akcijo na Javi. List pravi dalje, da bo Japonska budno pazila na razvoj dogodkov v Evropi, posebno pa še v Nizozemski Indiji in na vse tisto, kar je v zvezi z japonskimi interesi. Japonski zunanji minister Ari-
ta bo obvestil nizozemskega poslanika v Tokiu o stališču japonske vlade. Agencija Domej pa že poroča, da je nizozemski poslanik obiskal A rito in mu uradno objasnil okoliščine o izkrcavanju zavezniških čet v Holandski Indiji. To se je zgodilo zaradi tega, ker tam ni bilo dovolj vojakov za sedanji položaj. Istočasno se pa širijo v Tokiu tudi vesti, da se opaža med Malajci na Javi in drugih holandskih otokih gibanje za samostojnost.
KJEVENHAVN, 15. maja. DNB. Nemce, ki bivajo v Holandski Indiji, so oblastva zaprla in internirala.
Protipadalska obramba v Angliji
LONDON 15. maja. Reuter. Sinoči je uritanski vojni minister Anfhoy Eden po radiu objavil ustanovitev prostovoljcev krajevne obrambe (Local defence volun-teers) proti padalcem. Dejal je: Nemčija je uvedla nov način vojevanja s spuščanjem specialno oboroženih padalcev za nasprotnikovimi Unijami. Tl padalci imajo nalogo, vse pripraviti za čete, ki jih dovažajo letala. Tako v Belgiji, kakor v Holandiji. Nevarnost obstoja tudi za nas, vendar je ni treba napihovati. V to svrho ustanavljamo prostovoljski zbor krajevne obrambe, ki bo oborožena s posebnim orožjem. Naši načrti so že gotovi. Gotovo pa ne prčakujete, da Vam jih izdam. Pozivam Vas, da se takoj v cim večjem
številu prijavljate v to novo obrambno organizacijo. Željni so vsi moški med 17 in 65 letom, ki iz kateregakoli razloga ne spadajo pod vojno obveznost. Čeprav boste uniformirani, boste vendar imeli pred nost, da branite domove na licu mesta.« Takoj že med ministrovim pozivom se je priglasilo na stotine prostovoljcev v vseh krajih.
CILJ NEMCEV JE ANGLIJA
NEW YORK, 15. maja. DNB. Ameriški listi pišejo o orkanskem prodiranju Nemcev in pravijo, da je položaj zaveznikov zelo kritičen. Padec Holandske je samo še vprašanje trenutka. Cilj Nemčije ni Francija, nego Anglija.
BUENOS AIRES, 15. maja. Havas. Uradni krogi javljajo, da bodo države Panameriške unije vložile skupen protest proti Nemčiji zaradi vdora v Holandsko, Belgijo in Luksemburško.
WASHINGTON, 15. maja. Reuter. Ameriška vlada je pristala na urugvajsko besedilo protestne note, ki je bodo vse vlade obeh Amerik izdale v protest proti
nemškemu vdoru v Belgijo in Holandijo.
BUENOS AIRES, 15. maja. Reuter. Pre-zident republike je v daljšem govoru včeraj zavzel stališče napram dogodkov v Evropi ter rekel, da gre tam za boj med silami reda in nereda. Mi smo, je rekel prezident, nevtralni. To pa nikakor ne pomeni, da nismo prizadeti.
Novi boji na Norveškem
STOCKHOLM, 15. maja. Ass. Press. Izkrcavanje nemških okrepitev 150 km južno od Narvika se smatra kot prvi znak povečanja nemških naporov za naglo osvojitev severne Norveške. Norveško vojno ppveljstvo trdi, da je bilo več nemških transportov ob priliki poizkusa izkrcanja potopljenih, dočim so bile one Čete,'ki so se le Izkrcale, takoj obkoljene. Splošno se pa zdi, da se je položaj Nemcev pri Narviku zopet poslabšal. Oskrbovani z živežem , le zelo težavno. Severno od Narvika so pri Gra-
tangenu zavezniške čete zopet napredovale. Na področju Moosjena so se poizkušale izkrcati one nemške čete, ki so bile namenjene za okrepitev nemških čet, ki prodirajo od Stetekjera, toda norveške čete so izkrcanje preprečile ali pa Nemce obkolile. Iz Osla so pričeli Nemci del svojih čet pošiljati nazaj v Nemčijo.
LONDON, 15. maja. Reuter. Davi je bila torpedirana nemška prevozna ladja ob norveški obali. Opažati je prevažanje nemških čet iz Norveške na zapadno fronto.
Amerika se mora pripraviti
WASHINGTON, 15. maja. Reuter. Poveljnik ameriške vojske na francoski fronti v svetovni vojni, general Pershing, je v svoji izjavi dejal, da »je treba vse sile države pripraviti za možnost vstopa USA v vojno. Nihče he ve, kdaj bomo lahko potegnjeni v vojno, ki se je strašno razvnela v Evropi. Položaj je tak, da ne smemo niti trenutek odlašati s pripravami^
LORD LOTHIAN AMERIČANOM
WASHINGTON, 15. maja. Reuter. Angleški veleposlanik v USA lord Lothian je včeraj imel po raidiu na ameriško publiko govor v katerem je naglašal, da se bo usoda Nemčije odločila v teku bližnjih tridesetih dni. Če bi se pa vendarle zgodilo, kar smatra za izključeno, da bi bili pri tem zavezniki premagani, potem naj se Američani zavedajo, da bo ostala Amerika sama, osamljena in izolirana.
VELIKA KITAJSKA ZMAGA
ČUNG-KING, 15. maja. Havas. Kitajsko vrhovno poveljstvo javlja, da je včeraj Izvojevalo severozapadno Hankova svoje dosedaj največjo zmago nad Japonskim orožjem v tej nenapovedani vojni. Kitajci so pri tem zajel) 64 tankov, 800 tovornih avtomobilov, 52 topov ter nepregledno količino strelva.
NOVA ŽELEZNICA NA PRIMORSKEM
RIM, 15. maja. Stefani. V teku so priprave za gradnjo nove železniške proge, ki bo potekala iz Trsta do jugoslovanske meje, in sicer čez sedanje železniško križišče Herpelje-Kozhta na Sap jan e.
NOVI ANGLEŠKI MINISTRI
LONDON, 15. maja. Reuter. VVinston Churchill je sinoči svojo vlado izpopolnil z imenovanjem devetih novih ministrov. Imena novih ministrov so:	Minister	za
letalsko proizvodnjo lord Beaverbrook, minister za gospodarsko vojno Dalton,
minister za Škotsko Brown, minister za vojvodino Lancaster lord Hankey, minister za trgovinsko mornarico Cross, minister za gradnjo ladij Hudson, minister za promet sir John Reath ter viscount Cadogatt (ki se je prej imenoval sir Thomas Inskip).
BOLGARIJA HOČE OSTATI NEVTRALNA
SOFIJA, 15. maja. DNB, Predsednik bolgarskega sobranja Logofetov je izjavil v svojem govoru, ki ga je imel v Vidina, da vlada sedaj v Bolgariji popolna soglasnost med parlamentom in vlado in delajo vsi na ohranitvi miru ter nevtralnosti, da bi se država ohranila daleč od svetovnega požara. Bolgarski narod je zedinjen okoli svojega kralja in politike mira ter nevtralnosti.
ŠPANIJA OSTANE NEVTRALNA
MADRID, 15. maja.. Havas. V zvezi z vestmi, da utegne Španija izpremeniti svoje dosedanje stališče, izjavljajo na odločujočih mestih, da vlada nikakor ni in ne namerava izpreminjpti svoje politike nevtralnosti. Franco je sam nedavno izjavil, da hoče ostati država ob strani vseh dogodkov strogo nevtralna. Španija se noče vtikati'v potek razvoja evropske vojne. •
OSTER ODGOVOR ŠVICE
BERN, 15. maja. Stefani. Vrhovno poveljstvo švicarske vojske in vlade sta izdala proglas, v katerem zavračata vse glasove, češ, da Švica ni nevtralna, »vica je bila že po svoji tradiciji vedno nevtralna In takšna tudi hoče ostati. Vsi tendenčni manevri imajo samo preračunane cilje, vplesti državo v tuje načrte.
BERN, 15. maja. Tudi Švica je začela z organizacijo obrambe proti padalcem. Organizacija povsod hitro napreduje.
Mariborska napoved:	Spremenljivo
oblačno in nestanovitno vreme. Včeraj je bila najvišja toplota 13.8, danes najnižja 5.5, opoldne pa 14.0.
Pozdravljeni, predstavniki duhovne elite bratskega hrvatskega naroda!
Prvič v zgodovini prihajate danes, zastopniki in tvorci sodobne hrvaiske književnosti, v našo severno slovensko središče, da nam prinesete svojo zvočno besedo in svojo bratsko ljubezen. Dasi smo si bili vedno in smo si ter si bomo vekomaj ostali najbližji med brati, naši stiki vendarle niso bili doslej taki, kakršni bi po vseh naravnih in božjih zakonih bratstva morali biti. Ali naj se zaradi tega izgubljamo v medsebojnih očitkih? Naj si naštevamo, kaj smo na obeh straneh opustili in zagrešili, da nismo ustvarili med nami in med Vami trdnejših in tesnejših stikov? Časi niso taki, da bi dovoljevali rekrimi-nacije.
Ti časi, ki jih preživljamo skupno z ostalimi narodi stare, izmučene in zbegane Evrope nam nalagajo dolžnost, da v enem samem trenutku pozabimo na vse, kar smo kdaj v preteklosti opustiti ali zagrešiti ter hitimo z vsemi svojimi silami zamujeno nadoknaditi. Terjajo od nas, da se oklenemo drugi drugih, da postanemo eno samo jekleno hotenje in si iz src v srca prisežemo: Skupna je naša usoda, skupaj jo bomo graditi in skopaj branili! Kajti karkoli bi usodnega zadelo nas, bi zadelo tudi Vas, bratje Hrvati, in karkoli bi zadelo Vas, bi zadelo tudi nas Slovence.
V tem znamenju Vas sprejemamo tu na naših severnih slovenskih državnih, narodnih in kulturnih postojankah kot prve reprezentante duhovne elite bratskega naroda ter s tem vsega najvišjega Hrvatstva. Pozdravljamo Vas kot najdražje goste, kar smo jih kdaj imeli v svoji sredini. Pozdravljamo končno kot znanilce lepših ki srečnejših dni našega bratsko - sosedskega sožkja. V tem znamenju se zgrinjajo okoti Vas misli vsega slovenskega Maribora ki njegovega obmejnega zaledja.
Obmejne žene hrvatskim umetnikom
OL1NKO DELORKO
Pocdiov g. dr. Vekoslava Kukovca
G. minister v p. dr. Vekoslav Kukovec
jemno v trdno in nerazrušljivo zvezo.
Ob vašem odhodu vam duša slovenske žene prilaga k popotnici to naročilo: Pozdravite v našem imenu hrvatske žene, može ki otroke tako, da bo v naj-svetejšem kotičku njih duše večno tlela zavest, da smo po krvi in duši nerazdružni del našega plemena, ter da bomo pripravljen! žrtvovati sebe in svojce za blagor naše zemlje.
Vsi pa sprejmite k poklonu ki pozdravu naših src — poklon in pozdrav naših obmejnih planin in dolin.
Jdsipina Čerin še k.
♦PRIHOD HRVAT9KIH KNJIŽEVNIKOV
Hrvatski književniki prispejo v Maribor danes popoldne z brzoviakom. Na kolodvoru jih bodo sprejeli zastopniki Umetniškega kluba, društev, korporacij, oblastev itd., a gotovo tudi mnogi iz vrst našega meščanstva. V pozdrav jim bo zaigrala godba in zapeli jhn bodo pevci. Po sprejemu se bodo gostje odpeljali na Pobrežje, kjer bodo položili venec na grob pesnika m generala Rudolfa Maistra. Zvečer ob 20. uri bo v Narodnem gledališču recrtacijski nastop. Pozivamo še enkrat vso našo javnost, da se v čim večjem številu udeleži teh prireditev!
Danes, ko živimo v enem najvažnejših zgodovinskih razdobij, ko z elementarno siio vznika novo življenje ter stremi nova vsebina vsega žkja v novo obliko — nas posetite kot glasniki svoje dobe v vašem delu za duhovno obnovitev vezi med nami, dragi bratje, umetniki iz Hrvatske.
Vi, ki ste najlepše od vsega lepega položili v svoj materin jezik, da dvignete v narodu v er o v neizčrpno globino njegovega največjega zaklada — jezika, zaupanje v njegovo sik) hi ljubezen do njega, pozdravljeni!
' Slovenske žene čutimo ob tej priliki velika duhovno vez z vsemi hrvatskkni ženami, katera vez hočemo spletati v za-
je poslal Umetniškemu klubu sledeči dopis: »Ker sem osebno zadržan m ne morem sam pozdraviti braifcskih hrvatskrh knjiBevmkov ob njihovem prihodu v Maribor, jih pozdravljam tem potom, smatrajoč njihov obisk kot blagoslov za slovenski in hrvaški narod ter čestitajoč Mariborčanom na prireditvi sprejema, ker so s tem ma pravem potu, katerega naj več ne zapustijo.«
ževnikov, Id prihajajo danes med nas v Maribor. Danes predstavljamo še zadnje tri.
IVAN GORAN-KOVAČIČ
Kovačič je najmlajši med hrvatski-.roi književniki, ki prihajajo danes v Ma-
ribor. Njegova glavna moč je v povesti, a je tudi močan pesnik in kritik. Posebno je velik umetnik besede. Njegov jezik je Pisan in poln dinamike. Vendar so njegove novele izrezki iz resničnega življenja, v prvi vrsti onega v Gorskem Kotarju. Je fin psiholog. Pri njem prevladuje realistična nota, ki jo je prinesel s seboj iz rodnega kraja. Zbirko novel »Dnevi jeze« je napisal, ko je imel komaj 23 let, pa je dosegel z njo izreden uspeli. Mimo tega piše stihe, posebno posrečene v kajkavščini, ki so polni plemenite prisrčnosti in naivnosti. Iz francoščine in angleščine je prevedel več lirskih pesmi, a piše tudi eseje. Živi od
boj ima še veliko bodočnost.
V	Prekmurju pojejo na vasi mani ko drugod v Sloveniji- Tudi društva še niso mnogo storila. Največ goje slovensko pesem po šolah. Bolj ko pesem gojijo v Prekmurju godbo, zlasti seve cigani. Od prevrata dalje se je tudi na glasbenem področju storilo največ v M. Soboti. V Soboti je godba na pihala, ki bi se dala s primerno šolo dvigniti. Meddruštveni odbor je lani pomladi ustanovil pevski zbor, ki ga vodi absolvent konservato-rist g. sodnik Grm. Uspelo mu je združiti soboške pevce in pevke. Po prvem in prav uspelem nastopu lani na Prekmurskem tednu je zbor redno vadil in v kratkem se nam obeta nekaj koncertov v večjih krajih Pomurja. Zbor bo nastopil tudi ob odkritju spomenika prekmurskim književnikom dne 2. junija t 1.
Za razmah soboškega glasbenega življenja zadnje leto pričajo kar tri zaporedne glasbene prireditve — in že se obetata četrta in peta. Nedavno je na javni gimnazijski akademiji uspešno nastopil gimn. pevski zbor pod vodstvom prof. U. Justina.
1. maja je bil koncert naraščajskega odseka Sokola. Koncert je pripravil in vodil g. Grm. Mladinski orkester je dokazal, da zmore uspešno in lepo zaigrati tudi težje skladbe. Orkestru se pozna skrbno in energično vodstvo, disciplini-
Med mlajšo generacijo hrvatskih lirikov je Olmko Delorko gotovo edini.
ki se trdno oklepa klasične forme. Od svoje prve zbirke »Pesmi«, ki je izšla pred več leti, pa preko »Užaloščene Eu-terpe« do pesmi, ki jih je objavil v zadnjem času v revijah, je ostal zvest svojim gladkim in zvonkim verzom. Zaradi tega se Delorko vse bolj poslužuje soneta. Oan je lirik v poeziji in v zasebne:n življenju. Vsa njegova pota vodijo v stih. Njegovo pesniško delo je precej obsežno in celotno. V neki meri pomeni celo nadaljevanje Nazorjevega dela. Delorko spada med odločne branitelje staire hrvatske književnosti, opozarja na njene vrednote ter se ogreva za hrvatsko književno tradicijo. Obenem s Tijadinovičem poroča po zagrebškem radiu o stari m novi hrvatski književnosti.
DRAGUTIN TIJADINOVIC
Dragutin Tijadinovič je nedvomno najoriginalnejši talent mlade hrvatske pesniške. generacije, med katero zavzema eno prvih mest. Ta intimni in meditativni Krik, ki je opeval vojno mladost na vasi (»Dani djetinjstva«) in ustvaril erotične pesmi evropske vrednosti, ustvarja svoje vizije in evokacije v tonu, ki se razlikuje od vseh drugih hrvatskih pesnikov. Njegova poezija je na meji proze, je na prvi pogled preprosta in primitivna, toda v resnici silno komplicirana in poduhovljena. Njegovo originalno pesniSko podobo je pokazala že prva •zbirka »Lirika«, še bolj jasna je pa postala v naslecl. jih: »Sonce nad njivami«, »Pepel srca« in »Dnevi detmstva«. Manj je pomembno Tijadinovičevo kritično delo. Nastopil je prvič skupno v »Liriki šestorice« z Olinkom Delorkom, Kovačičem, Perovičem, Martijaševičem in Fro-
ranost in volja, preizkušati se v težjih skladbah. Tri skladbe je odigral violinist J. Kološa, sedmošolec V u t k o v i č pa dve na klavirju. Obvladanje glasbila in prav dobro interpretacijo sta pokazala čelist g. Dorrer Tone in njegov brat prof. M. Dorrer, ki ga je spremljal. Štiri pesmi je zapela sopranistka gdč. Pavlica Kovič iz Ljubljane: lahkotno, z dovolj močnim in prijetnim glasom v vseh legah.
Prav tako dobro je bil obiskan koncert mladinskega pevskega zbora soboške osnovne šole. Prišli so tudi delavski in kmetski ljudje, ki sicer manj zahajajo na soboške prireditve. Po uvodnem nagovoru šol. uprav. g. Gabrijelčiča Je pod vodstvom g. učit. Bračka nastopilo preko 100 malih pevcev in pevk. Peli so prekmurske ljudske, ljudske Iz drugih naših pokrajin in tudi umetne. Deklica, ki je pela sama, ima redko lep glas in ne bi bilo prav, da bi ostala brez pevske vzgoje.	/
Za 14. maj se obeta koncert v soboški cerkvi v počastitev lavant knezoškofa apostolskega administratorja Prekmurja dr. Tomažiča. Koncert bo vodil prof. Ub. Justin, ki bo izvajal orgelske skladbe J. S. Bacha, Liszta, Kimovca, Premrla. Nastopil bo tudi solist prof. Močan, sodelovali bodo prof. Hronek, E. Na-
,Jangonin kroglice*
že decenije priznane kot uspešno sredstvo pri kapavici in bolezni mehurja. Jangonin kroglice izdeluje že 30 let z uspehom lekarna Mr. L. Gayer, Zagreb, Iliča 79.
dai, E. Perc in pomnoženi mladinski orkester.
Glasbeno življenje v Soboti se je tolikanj razmahnilo, toliko staršev je, ki žele otrokom nuditi glasbeno vzgojo, toliko glasbeno vnete mladine in tudi odraslih ter tudi nedvomno sposobnih pevskih in glasbenih učiteljev, da je postala ustanovitev Glasbene Matice upravičeno že splošna želja. Glasbena Matica je za pokrajinsko središče z gimnazijo s 700 učenci, s trgovsko šok) in z razvijajočim se kult. in gospodarskim življenjem resnična kulturna potreba. Treba je začeti s sistematično glasbeno vzgojo, ki bo uspešna in zlasti r e d n a in stalna najbolj zanesljivo pod okriljem Glasbene Matice. Zato je Meddruštveni odbor na nedavni seji sklenil, da bo izvršil delo pripravljalnega odbora za ustanovitev Glasbene Matice, ki je bila v načrtu že lani ob ustanovitvi pevskega zbora.
Univerzitetna uredba
Ministrski svet je s posebno uredbo ukinil § 51. zakona o vseučiliščih kakor tudi vse določbe splošne uredbe o vseučiliščih in uredbe o medicinskih fakultetah v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani, ki so v soglasju s § 51. zakona o vseučiliščih. Prosvetni minister je dobil pooblastilo, da s posebno uredbo odredi vse potrebno za postopno otvoritev 5.—10. semestra medicinske fakultete v Ljubljani.
Po tej uredbi se glasi § 145 splošne uredbe o vseučiliščih: Za izpraševanje kandidatov, ki žele polagati ta izpit, obstajata dve izpraševalni komisiji: izpra-ševalna komisija v Beogradu, ki bo izpraševala vse asistente vseučilišča v Beograd« in na fakultetah v Subotici in Skoplju, ter druga izpraševalna komisija v Ljubljani, ki bo izpraševala vse asistente vseučilišča v Ljubljani.
Prosvetni minister Maksimovič in večina ostalih ministrov je uredbo že podpisala.
Učiteljska napredovanja
Pri napredovanjih slovenskih učiteljev so bili prav posebno prizadeti oni iz VIII. in IX. skupine ter ogromna armada uradniških pripravnikov. Dolga leta so čakali brezuspešno na napredovanje. Pred kratkim so mladi slovenski učitelji doživeli z veselo presenečenostjo napredovanja v večjem številčnem obsegu kot so jih bili do sedaj vajeni. Po poročilih iz ministrstva prosvete je napredovalo 188 učiteljev v VIII. skupino ter 216 pripravnikov v IX. položajno skupino. Po učiteljski statistiki pa čaka 1155 učitelj na V. skupino, 753 na VI., 820 na VII., 650 na VIII. in 270 na IX., skupaj 3648 ali 75% vsega slovenskega učiteljstva. Tako velikega števila čakajočih ni v nobeni drugi stroki drž. uradnikov. Od tega števila jih čaka 715 nad 5 let, 740 štiri leta, 1035 tri leta, 578 dve leti ih 580 eno leto. Nekateri čakajo na napredovanje 1 leto, drugi pa 5 let. Učitelj pride v V. skupino po 34 letih službe, poštni uradnik pa po 21 letih. Ni napredovanj, ne izboljšanih plač, ne pravičnega reda pri napredovanjih. Vse to povzroča nevoljo.
Roman tihotapcev
V	soboto, 18. t. m., prične izhajati v »Večernikuc znameniti roman poljskega pisatelja Sergkisza Piaseckega, ki ga je pisatelj napisal v ječi. Z napeto pozornostjo boste slediti dramatičnim poglavjem iz resničnega življenja tihotapcev na pdjsko-sovjetskl meji ter boste nestrpno pričakovali vsakega nadaljevanja.
Na zamudita novoga romana
ter si takoj naročite »Večeraik«, ki vam bo skozi štiri mesece prinašal z novim romanom podobo resničnega življenja, k! se je pred nedavnim odvijalo na poljsko-sovjetski meji.
V	sobotni in včerajšnji številki našega ‘lista smo predstavili del hrvatskiih knji-
književnosti in za književnost. Pred se-
lom.
Kultura
Za Glasbeno Matico v Murski Soboti
Novice
Slovenija prednjači glede draginje
iTorej tako je zdaj z nami: v svetovni dra-ginjski tekmi je Jugoslavija zasedla drugo mesto. Pred kratkim je bila šele na tretjem mestu, za Romunijo (30:26), zdaj smo tudi že Romunijo prehiteli (34:30) in pridemo takoj za Kitajsko, ki prednjači na prvem mestu. Saj ona ima pa tudi že tri leta vojno in ni čuda, če se je življenje tam podražilo za 126 odstotkov. Če bi mi stopili v vojno, ni dvoma, da bi v tem pogledu kmalu tudi Kitajsko posekali. Pri tem tempu, kakor ga ubira draginja 'pri nas že danes, ko imamo še ljubi mir, hvala Bogu! Res odličen tempo, lahko se postavimo. Kako daleč zaostajata za nami naši sosedi Madžarska in Grčija, dasi sta v enakem položaju kot naša država: pri njih so se v primerjavi s prvim polletjem 1939 cene povprečno zvišale le za 4 odstotke! Tako pravi statistika Zveze narodov.
če pa primerjamo posamezne banovine, tedaj se pokaže, da je v draginji naša dravska na prvem mestu. To se pravi, da smo Slovenci, ki smo na glasu dobrih organizatorjev in eksaktnih upravnikov, prvovrstno organizirali — draginjo, dasi je bila naša naloga in potreba, organizirati boj proti draginji. Je bilo pač majhno nesporazumljenje, kaj še hoče!
Slišimo pa dosti opravičevanj, češ, največ je kriva pomanjkljiva uredba o pobijanju draginje, ki ni postavila zadostnih sankcij. To je seveda razumu navadnega smrtnika bolj težko doumljivo, ki s» giavi:	,če manjkajo
črke zakona, je pa tu namen zakona. To mora energični roki zadostovati. Kjer je volja, tam se zmeraj najde tudi kaka pot. Zakaj pa so v hrvaški banovini na podlagi iste uredbe lahko ukrenili marsikaj, kar se pri nas ni zgodilo. So jo pač znali primerno raztegniti. Praeter legem non ets eontra legem, tako učijo juristi. Preko postave še ne pomeni proti postavi. Naposled pa so paragrafi vendar zato tu, da se. lahko krivijo. Tako je vendar zmeraj bilo od pamtiveka, odkar so na svetu postave. In da bi se ravno pri proti-draginjski uredbi noben paragrafek ne dal skriviti? čudno!
Nekaj že pri vsej stvari ni bilo v redu: postava se doslej pač ni izvajala tako, kakor bi se morala, sicer vlada ne bi našla za potrebno, dati na svetlo novo uredbo, ki ima namen nadzirati izvrševanje protidraginjske uredbe, uredbe proti brezvestni špekulaciji itd. To nam je všeč, to utegne protidraginj-sko uredbo, ki smo jo doslej poznali samo na papirju, v praksi pa je ni bilo videti nikjer, vendarle mobilizirati. In upamo, da je tudi poskrbljeno, da izvrševanje te nadzorne uredbe ne bo položeno v roke istim organom, ki jim je dana naloga izvrševati protidraginjsko uredbo, da hi tako kontrolirali in nadzirali sami sebe. Tako pričakujemo postavitev samostojnih protidraginjskih komisarjev, kakor so to že napravili po drugih državah. In naj se tem komisarjem oziroma kontrolorjem dajo široka pooblastila, da bodo lahko energično nastopali in postali strah in trepet vseh,
ki se neposredno ali posredno pregrešijo proti zadevnim predpisom.
Živimo v hudo kritičnih časih, ko je potreb no ohraniti našemu narodu žive in zdrave vse njegove fizične in moralne sile za obrambo domovine, in ker draginja te sile v veliki meri ograža, jo je treba zatirati in zatreti z vsemi sredstvi. Doslej ni bilo pri nas še nobene prave, smotrne, organizirane protidraginjske akcije, čudna malomarnost se je pojavljala malone povsod, in vse preveč obzirnosti in prizanesljivosti je bilo! Kako bi sicer bilo mogoče, da se je draginja v kratkem času tako razpasla na vse življenjske potrebščine. In da med nevtralnimi državami Jugoslavija, ena najbogatejših dežel Evrope, nosi draginjski rekord! Žalosten rekord.
Če takole premišljujemo sedanje cene raznih življenjskih potrebščin, za katere ni nobenega opravičila in ki jih je zgolj brezvestna in v ničemer in ki jih je zgolj brez-pognala kvišku, si kar želimo postav in šeg, kakor so jih imeli v srednjem veku. Ko so krvosese, oderuhe in gulikože javno razstavljali na sramotnih odrih sredi trgov. In je tak blagoroden tip, privezan na kol, bil izpostavljen zasmehovanju ljudstva in si tudi ni mogel pomagati, če ga je nagajiva deca s pavovim peresom žgečkala pod nos. Taka kazen je zalegla, zato pa jo je le redko kdo ris-kiral. Bi bilo posnemanja vredno tudi pri nas. Samo zagrozitev take kazni, stavimo, da bi hitro povzročila padec cen.
C]0.
Štiri leta robije za uboj
Pred okrožnim sodiščem v Celju se je zagovarjal radi uboja 231etni posestnikov siri Jože Koren iz Trebč v brežiškem okraju. 8. aprila so kopali kopači v Geršakovem in Korenovem vinogradu. Po končanem delu so odšli Korenovi kopači v Korenovo hišo, kjer so bili postreženi s~pijačo. Med njimi je bil tudi Jože Koren. Ko so šli pozneje mimo Korenove htše Geršakovi kopači, je Edvard Berd-
nik, ki je bil med njimi, zavriskal. Jože Koren je pohitel iz hiše in klical na »korajžo«. Dohitel je Berdnika in ga udaril s kolom po glavi, da mu je zdrobil lobanjo. Berdnik je drugi dan v brežiški bolnici vsled dobljene poškodbe umrl. Jože Koren je bil obsojen na 4 leta robije, 2 leti izgube častnih pravic in povrnitev stroškov 'pogreba in kazenskega postopanja.
SMRTNA NESREČA
Pred dnevi se je peljal z avtomobilom 401etni hotelski uslužbenec Ivan Koprivc iz Vranskega. Na nepojasnjen način je padel iz avtomobila. Pri padcu mu je počila lobanja, dobil pa je tudi hude notranje'poškodbe, katerim je sedaj v celjski bolnišnici podlegel.
TU.iSKOPROMET.Nl TEČAJ V LUČAH
V	četrtek, 16. t. m., bo v Lučah ob Savinji enodnevni tečaj za pospeševanje turizma in gostinstva. Tečaj priredi kraljevska banska uprava v sodelovanju s Tujskoprometno zvezo »Putnik« v Mariboru, krajevne priprave za tečaj pa je prevzelo Tujskoprometno drlištvo v Lučah. Za udeležbo na tujskoprometnem tečaju v Lučah daje interesentom vsa podrobna pojasnila Tuiskoprornetna zveza »Putnik« v Mariboru.
c Šoferski izpiti za kandidate iz območja predstojnišlva celjske policije • ter celjskega in laškega okraja, nc bodo v.ponedeljek, 20. I. m ampak v sredo, 22. 1. m., ob S. pri preds tajništvu mestne policije v Celju.
c Umrl« sla na Mariborski cesti 19, 40IeLni preddelavec Jurij Rebernik, v bolnišnici pa 08 letni čevljarski, mojster Josip Cvelber iz Ostrožnega v celjski okolici.
c Električno uro bodo te dni namestili) na stolpu Marijine cerkve, v Prešernovi ulici. Delavci že postavljajo oder okrog slolpa. Ura bo ponoči razsvetljena na vse štiri strani, c Prvo gobe — jurčki so se le dni pojavile nu celjskem trgu.
c Ambulantna prodaja sladoleda. Mesini svet celjski je v svoji seji 2li. aprila t. 1. sklenil, da se prepove .prodaja sladoleda l*> sledečih ulicah in trgih: Trg kralja Aleksandra, Ulica dr. Gregorja Žerjava^ Prešernova ulica, Krekova cesta do odcepi proti gimnaziji, v vseh ulicah na otoku,'v Vodnikovi ulici, na Cankarjevi cesti, Kralja- Petru cesti iu na prostoru med obema ljudskima šolama. Prepoved je' sedaj stopila v veljavo.
c. Borza dela. 10. maja jo bilo v evidenci skupno GOO .brezposelnih in sicer 514 moških in 122 žensk. 30. aprila jih je bilo skupno v evidenci 7^0, . moških 59G, žensk 130. — Delo je na rižpolago: 4 hlapcem, 10 kovačem, 10 ključavničarjem, 2 čevljarjema, 1 žagarju* 1 podkovskemu kovaču, i() deklam, 8 kuharicam, 1 sobarici, 4 služkinjam in 1 natakarici.
c Iti/.iko dela. V apnenijiu v Pečovniku pri Celju je prišel lil lefril1 knrjašld pomočnik Tomaž Kolar 1/, Zagrada'med dva transportna vozička, ki sta ga stisnila in mu poškodovala prsni koš. Oddali so ga v bolnišnico.
c Razne nesreč?. 20 letni Učitelj Stefan Švegl iz Rečice oh Savinji, je padel v Mozirju z motorja iu si zlomil desno ho
go. — ^Oletni sin posestnice Rudolf Vo-laušek iz Brega pri Šmarju je padel s kolesa in se močno poškodoval po glavi. — 25 lelni delavec Mariin Sitar iz Pei'm> vega, občina Velika Pirešica, je padel s kolesa in si zlomil levo roko. — Vsi se zdravijo v celjski bobiišnici.
c Žrtev napadalca. V neki gostilni v Gaberju je v prepiru zabodel z nožem neki delavec 20 letnega opekarniškega delavca Franca Pogorelca v glavo. Hudo poškodovanega so oddali v celjsko bolnišnico.
c S pištolo se je ustrelil v obraz 19 letni zidal' Maks Spoljar iz Tekačeva pri Rogaški Slatini. Težko poškodovanega so oddali v celjsko bolnišnico.
PLANINSKI TABOR SPD NA KOČEVSKEM
Planinski tabor Slovenskega planinskega društva bo letos v nedeljo, 16. junija, na Kočevskem in sicer na ■St.o.j»ni v bližina Kočevja (od koder je prostran .razgled po vsej Dolenjski tja do Snežnika. V okolici Stojne so krasni izleti v bogate podzemske jame, n, pr. v jamo »Treh bratov« itd. Za iz-letnike pa bo preskrbljen tudi prevoz v Borovec, da morejo na Krempo, kjer bodo takrat narcise v polnem cvetju. Za ta-ninci prijavijo v čim večjem številu. Pri-ninci prijavijo v čimvečjem številu. Prijave sprejemajo društvene pisarne podružnic SPD v posameznih krajih.
SLOVENSKI ŽUPANI V BEOGRADU
V	Beograd je dospela skupina slovenskih županov pod vodstvom ljubljanskega župana dr. Adlešiča, senatorja Mihelčiča in predsednika županske zveze Nandeta Novaka. Sprejeti so bili pri gradbenem ministru dr. Kreku, pri beograjskem županu Djuričiču, pri predsedniku senata dr. Korošcu, pri predsedniku vlade Cvetkoviču, danes dopoldne pa jih je sprejel podpredsednik vlade dr. Maček. Vsem županom je priredil beograjski župan Vojin Djuričič slovesno večerjo v hotelu »Srpski kralj«.
VELIKO ZANIMANJE ZA NAŠA KRZNA
Izvoz naših krzen predstavlja veliko postavko v našem narodnem gospodarstvu, saj dobimo za krzna vsako leto nad 30 milijonov din. Letos je zanimanje za naša krzna večje kakor navadno in se zlasti Anglija močno zanima za lisičja krzna. Kune Izvažamo v glavnem v Ameriko. Zaradi velikega povpraševanja se je cena kož naše divjačine močno dvignila.
SLADKOR SE ZA ENKRAT NE BO PODRAŽIL
Cena sladkorne pese se bo v prihodnji kampanji zvišala od dosedanjih din 20. • na din 32.— za metrski stot. Radi tega se je površina zemlje, posejane s sladkorno peso, znatno povečala. Pričakovati smemo pridelek 100 do 110 tisoč vagonov sladkorne pese, kar bi dalo 12 do 13.000 vagonov sladkorja, doeim je znašala dosedanja normalna potrošnja okoli 9000 vagonov letno. Tako bomo dobili prilično rezervo. Ker imamo nekaj rezerve tudi že iz zadnie kampanje, za enkrat ni pričakovati zvišanja cene sladkorja, pač pa na račun zvišanja cen sladkorni pesi v začetku prihodnjega leta.
o. Selnica ob Dravi. Dež je blagoslov. Odvisna voda topi zemljo in jo vali naprej v naročje Drave. Žal se umazana voda steka tudi v selniški vodovod. Ves čas deževja Selnica nima pitne vode. Ali res ni mogoče na vznožju planine izkopati studenca, kjer bi naselbina dobila zdravo vodo. Ali bomo morali večno uporabljati umazano potočnico?
o. čebelarska podružnica Rogaška Slatina priredi enodnevni čebelarski tečaj v nedeljo, 19. maja, od 10. do 16. pri čebelnjaku g. čonča v Cerovcu. Predava gosp. Peternel in drugi strokovnjaki. Skupni odhod s kolodvora v Rogaški Slatini po prihodu vlaka, ki po novem voznem redu prihaja okoli 9. ure iz Grobelnega. Vabljeni vsi čebelarji od blizu in daleč. Radi obeda se naj javijo udeleženci pri predsedniku na kolodvoru. V slučaju slabega vremena se vrši tečaj ob istem času v šoli pri Sv. Križu.
o. Pod vlak zaradi brezposelnosti je šel v Litiji je šel 20-letni Silvo Jančar. Ko je dal prometnik znak za odhod vlaka, sc je povzpel na stopnice ter skočil med dva vagona. Kolesa so ga razpolovila.
o. Iz Laškega. Te dni sta se poročila na Brezjah dimnikarski mojster g. Josip Benedik iz Laškega ter trgovska sotrudnica gdč. Fani Peterlinova iz Roba na Dolenjskem.
o. Spomenik prekmurskih književnikov v Murski Soboti že stoji. Odkritje bo začetkom junija. Načrt za spomenik je napravil domačin arh. Novak.	...	.	^
o. Meddruštveni pevski zbor iz Murske Sobote bo gostoval 18. maja v Gornji Radgoni. Pel bo slovenske ljudske in umetne pesmi. Pozneje bo gostoval tudi drugod v Pomurju, junija pa bo nastopil tudi v Murski Soboti.
o. »Kadar se utrga oblak« je naslov drami, ki prikaže notranjo razrvanost malomeščanstva. Dramo vprizori v Ljutomeru D. R. K. (Učiteljski zbor deške šole) iz Apač v nedeljo, 19. t. m., ob 4 pop. čisti dobiček je namenjen razširitvi šolskega odra v Apačah. Predprodaja vstopnic v trgovini Susec.
IZVOZ PO ZNIŽANIH CENAH ZffiBRA-NJEN
Devizna direkcija Narodne banke razglaša, da je treba specialnega dovoljenja za izvoz blaga, ki je radi kvara na vrednosti toliko izgubilo, da bi se prodajna cena znatno razlikovala od predpisanih cen v ceniku finančnega ministrstva. Na
n Osem metrov dolgega morskega psa so
ujeli blizu Senja. Tehtal je okoli 15 stotov. Samo jetra so težka 250 kg.
n. Iz vlaka je skočil, preden sc jc ustavil, Franjo Propner v Draganiču blizu Slavonskega Broda. Kolesa so ga razkosala.
„ Orkester berlinske filharmonije bo priredil IS. in 20. maja v dvorani KolarcevC ljudske univerze v Beogradu dva koncerta.
Piu/
p. Iz bolnišnice. V bolnišnico se je
moral
zateči Žnidarič Jožef, 50-letni invalid iz Bukovcev. Ko je šel iskat v Stojnce svojo ženo, ki je popivala v krčmi, se je sprl s sopivci. Z njim so krvavo obračunali. Korošec Anton iz Majšperga se je peljal z vozom lomov. Pridrvel je tovorni avto in sunil voznika 7. vozom vred v obcestni jarek. Voznik je ža-
devizno direkcijo je treba vložiti preko ^ež^Sna^avi.
pooblaščenih zavodov prošnje z navedbo vrste blaga za izvoz, cene' po uradnem ceniku, cene na podlagi zaključka, številke in datuma event. izvoznega dovoljenja, v kolikor je za tisto vrsto blaga predpisano, ter utemeljitve prošnje. Šele na podlagi posebnega odobrenja glede znižanja vrednosti blaga, za katero se mora odgovarjajoča vrednost vpisati, je dovoljen izvoz.
p. Zvočni kino Ptuj predvaja danes in jutri »Beli eskadron«. Italijanski film o bojnem pohodu v srce Afrike.
p. Za binkoštne praznike je večina Ptujčanov preživela najlepšč urice v privlačni ptujski okolici, ki je zdaj vsa v cvetju.
p. Družinska žaloigra. Rezjaka Ivana, 56-letnega posestnika iz Podgorcev, je obstrelil ljubček njegove žene R. K.,doma od istotaip. Dobil je dva strela v glavo in roko. P?" škodbe so težje. Prepeljali so ga v tukajšnjo bolnišnico.
V mislih in dejanjih služi domovini
V	časih, ki jih preživljamo, morajo vsa naša dejanja, vsa hotenja in vse naše misli služiti samo potrebam naše narodne obrambe in okrepitvi naših telesnih in duhovnih vrednot, ki so nam v dnevih težke preizkušnje tako zelo potrebne. Vsa svoja prizadevanja moramo danes podrediti enemu velikemu dlju: ohraniti v sedanji svetovni vihri svoj narod neokrnjen ter telesno in moralno zdrav in krepak.
Temu cilju mora letos služiti tudi protitu-berkulozni teden. Ti dnevi ne smejo biti samo suhoparni nabiralni dnevi za potrebe slovenskega protijetičnega skrbstva, ali dnevi, v katerih se samo mimogrede spomnimo trpljenja bednih bolnikov. Letošnji protituberkulozni dnevi morajo biti en sam prazničen dan, v katerem hočemo sebi in svojim narodnim sosedom pokazati, da smo notranje zdrav in samozavesten narod, ki visoko ceni svoje telesno zdravje, katero je najboljše jamstvo za naše moralne in gmotne odporne sile. V protituberkuloznem tednu mora biti ves narod razgiban, poln veselega. razpoloženja in pripravljen za največje žrtve. V protituberkuloznem tednu hočemo kazati svojo
pripravljenost za pomoč potrebnim, v proti-tuberkuložnih dneh hočemo simbolično izražati svojo voljo, da hočemo vedno in povsod krepiti narodno samozavest in jačati naše skupne telesne in duhovne sile. Protituberkulozni teden mora biti veliki dan za naše ljudsko-zdravstvene potrebe, s tem pa tudi veliki dan za naše slovenske socialne potrebe, ki so tesno povezane s telesnim zdravjem posameznega človeka. Protituberkulozna zveza želi, da je letošnji protituberkulozni teden v vseh ozirih tako organiziran, da bo po svojih gmotnih in moralnih uspehih nadkrilil vse dosedanje podobne prireditve. Priprave za protituberkulozni teden ne smejo biti suhoparne, brez ognja in srca, one morajo biti vsestransko pestre, premišljene in take, da bodo dejansko razgibale ves narod. Posebno važnost polagamo na kraje ob naši narodni meji. V teh krajih mora ljudstvo čutiti, da ima v svojem narodu mnogo smisla za vzajemno samopomoč in polno zaščite, kadar pridejo v njegovo hišo težki dnevi bolezni in pomanjkanja. V protituberkuloznem tednu morajo dejansko sodelovati vse naše kulturne, športne in telovadne organizacije, vsak posameznik mora za potrebe našega proti
ljubezen do narodne skupnosti, izražati svojo1 jetičnega skrbstva nekaj prispevati. Nihče se
ne sme izmikati, vsakdo mora sam poiskati priliko, da položi svoj dar potrebam naroda na oltar. Protituberkulozna zveza naproša vse krajevne protituberkulozne lige, vse slovenske občinske odbore, vsa naša narodna, kulturna, športna in telovadna društva, vsa podjetja, vse zdravnike in vse posameznike, da se s posebno vnemo pridružijo prizadevanjem za čim veličastnejšo in uspešnejšo izvedbo letošnjega protituberkuloznega tedna. Nasa razgibanost v protituberkuloznih dneh mora biti vidna preko vseh'naših narodnih in državnih meja. Vsak naš korak v protituberkuloznem tednu mora simbolično izražati naso sposobnost za velike žrtve, ki jih od nas zahteva veliki čas.
Protituberkulozni teden se vrši v času od 19. do 25. maja. Obračamo se na naso javnost, cfa v teh dneh osredotoči svoje misli na trpljenje svojega naroda in si prizadeva, < to trpljenje v čim večjem obsegu laj^a m zmanjšuje.
Prosimo razna društva in organizacije, da v teh dneh ne prirejajo svojih prireditev au pa samo v korist slovenskega protijetičnega skrbstva.
Protituberkulozna zveza v Ljubljani.
Mawbor
Mariborčanil
V sredo 15. t. m. ob 16 uri bomo sprejeli na koiodvoru hrvaške književnike, ki bodo priredili istega dne ob 20. uri v Narodnem gledališču svoj književni večer. S tem stopa za Ljubljano tudi Maribor v najožje kulturne stike z Zagrebom. Obisk hrvaških književnikov naj bo manifestacija slovensko - hrvaškega prijateljstva, poglobitev medsebojnih stikov in učvrstitev novih vezi, ki baš v sedanjem času morajo tesno povezati Slovence, Hrvate in Srbe. Zato poziva-
mo vse Mariborčane, da se udeleže spre-joma na kolodvoru in zvečer literarnega večera v častnem številu.
Umetniški klub, Prosvetna zveza, Zveza kulturnih društev, Prosvetni odsek Sokola, Prosvetni odsek podzveze Slov. fantov, Študijska knjižnica, Muzejsko društvo, Zgodovinsko društvo, Ljudska univerza, Narodno gledališča, Glasbena Matica, Pedagoška centrala, Pevska društva Maribor, Drava, Jadran, Delavsko kulturno društvo »Vzajemnost«.
Se enkrat o studenški tržnici
Važno je. da je začela delovati. Veli-; ko prodajalcev prvi dan res nismo imeli, j zato pa tem več kupce v. Preden so se j poštene branjevke zavedle, so bile pro-j dajalne mize prazne, enako tudi košare, j v katerih je priromalo na studenški trg i blago. Torej — že prvi tržni dan*je po-1 kazal, da je bila tržnica v Studencih potrebna, odnosno, da dobro blago na tej tržnici kaj hitro dobi dobrega odjemalca.
Prvega tržnega dne se je udeležil tudi spoštovani gospod »Opazovalec«, ki je po svojem opozorilu v »Večerni-ku« pogrešal gotove bonitete. Iskal je, pa naj ne zamerijo... javno stranišče Obrnil se je na najbolj merodajno osebo v občini, kjer mu je bilo postreženo vljudno in ljubeznivo. Gospod »Opazovalec« je lahko videl krasno izdelane načrte javnega stranišča, proračune in tudi sklepe, ki so dovolili izvedbo na Črtov... Toda, v Studencih jc že tako, da sam vragee moli svojo taco vnies in zavira krščansko dinamiko našega predmestja. Lastnik zemljišča, kjer naj bi stalo javno stranišče, se je zbal za moralo. Je res tako... v Studencih ima marsikateri človek poleg svojega poštenega poklica še enega, tajnega: čuva moralo. Ti, povejmo pošteno, nikakor nepotrebni, še manj pa poklicani čuvarji javne morale, so povzročili, da bi mdrala občina zgraditi javno stranišče pod popolnoma nesprejemljivimi pogoji. Mora-
la bi prevzeti odgovornost, da »v slučaju«, če bi bila kršena javna morala ... takoj poruši javno stranišče, zemeljsko površino postavi v nekdanje stanje itd. itd. Le malo je manjkalo, da niso zahtevali postavitev opozorilne sohe, seveda iz trdnega materiala, z napisom: »Na tem mestu se je grešilo proti javni morali, zato je bilo stranišče porušeno, površina stavbišča pa postavljena v pred-grešno stanje«.
Ta zadevica z javnim straniščem pa ima tudi neko resno stran. Ko bodo zahajali obiskovalci studenškega trga v začasno javno stranišče na dvorišče gostilne gospoda O muleča, bodo gospodi skrbni čuvarji javne morale v Studencih videli, da so ustrelili prav izdatnega kozla. Videli bodo. kako sc jim roga kralj »Alkohol«, ki je, kakor vsi vemo, največji zaščitnik vsake morale.
»Opazovalec« je pogrešal tudi — vodo. Za enkrat jo pogrešamo vsi na vidnem mestu, toda, če nam bo vinorodna okolica tako ljubeznivo stregla s svojim pridelkom, kakor mi, Studenčani, našim dragim gostom z vodo, potem bo med nami bratska ljubezen in potem bo popolnoma odveč vsaka pretirana skrb za javno moralo, kajti kjer je ljubezen, tam ni greha in če je vendar greh, ta nastane samo zato, ker so prvič grešili 'oni,, ki so preprečili izvedbo pametnih načrtov naše občine.
Drugi opazovalec.
Trojni Jubilej gospodarstvenika
Te dni slavi znani mariborski kino-podjetnik g. Gjuro V a 1 ] a k trojni jubilej: 25 letnico delovanja v Mariboru, 25 letnico samostojnosti in srebrno poroko. Jubilant je pred 25 leti po prihodu v Maribor prevzel restavracijo v Narodnem domu in se istočasno osamosvojil'. Takrat se je tudi oženil z gospo Berto/k kate-
ro slavi srebrno poroko. G. Valjak ima za mariborsko gospodarsko življenje velike zasluge, zlasti pa je nepogrešljiv v gostinskih krogih, kjer je znan kot velikopotezni in požrtvovalni 'gospodarstvenik. Z ustanovitvijo velčmestne Espla-»ade^kmopalače. je slavljenec mnogo doprinesel k olepšavi mesta.
ODPRAVA POŠTNIH PAKETOV IZ MARIBORA
Radi ukinitve ambulančne pošte pri vlaku, ki odhaja iz Maribora ob 20.55, bo morala kolodvorska pošta od 19. maja dalje, odpravljati pakete za smer proti Ljubljani in Zagrebu ob 17.55 v dveh ambulančnih poštah.
Opozarjamo odpošiijatclje, da bi po možnosti predajali svoje pakete mariborskim poštam že predpoldne ali popoldne vsaj do 16. ure. da bodo lahko odpravljeni z najugodnejšo priliko.
POMOČ REVNI DECI
Prvi dan nabiralne akcije jc lepo uspel. Ker pa še marsikdo ni imel zavoja pripravljenega, najvljudneje prosimo cenjeno občinstvo, da .pripravi darilu, da sc nam s.tem delo nekoliko olajša.
žensko društvo.
»VSAKOMUR NEKAJ« V STUDENCIH
Sokolsko društvo v Studenci priredbv sobeto, 18. maja, v svoji dvorani pester večer pod naslovom »Vsakomur nekaj«.
Sodelujejo: Slavko Lukman, znani tenor in koncertni pevec. Još Povhe, znani slovenski komik in režiser ter bivši član ljubi j. in tnarib. gled. Pri glasovirju pa bo žvrgolela ga. V r a b č e v a. — Na sporedu so lahke melodiiozne operne, operetne arije in pesmi, kupleti in humoristični prizori s petjem. Zastopani so komponisti: Verdi. Flotovv. Schubert. Lehar, Štritof. Pregelj. Kurtis. Flajštnan. Gregorc. Suppe. Jankovec. Jiranek in Be-neš. — Odličr.o izbran spored in njega splošno priznani izvajalci bodo zadovoljili vsakogar. Začetek točno ob 'A21 uri.
Predprodaja vstopnic se bo vršila osebno in na dan prireditve pri večerni blagajni v Sok. domu.
PET LET JEČE ZA ŠTEVILNE VLOME
N
je na znanstveni osnovi sestavljeno idealno sredstvo za čiščenje zob, ne škodi zobni sklenini in napravlja zobe biserno bele. Uporabljajte za čiščenje zob vsak dan zobne kremo ODOL.
ZA REVNE OBMEJNE MATERE
Cas, ko sc spominjamo naših mater je posvetil ženski krožek društva »Jadran-Nanos« obmejnim revnim materam in siromašnim materam sploh. V ta namen je pripravil spevoigro »V kraljestvu palčkov«, ki je že doslej dvakrat napolnila gledališko dvorano in o čemer smo že poročali. Ker jc čisti dobiček teh iger namenjen obdaritvi revnih obmejnih mater, je javnost to socialno akcijo toplo pozdravila, zlasti pa so pokazali veliko razumevanje naši industrijalci, ki drug za drugim kupujejo kar cele predstave za svoje uslužbence. Tako jc zagotovljenih še nekaj uprizoritev, seveda, če bo gledališka uprava uvidela potrebo te akcije in dala gledališče na razpolago. Pozdraviti je treba tudi gesto ženskega krožka omenjenega društva, ki bo v kratkem nudila brezplačno predstavo za vse revne matere iz Maribora in okolice.
SESTANEK SDS V MARIBORU
Sinoči je bil v restavraciji »Novi svet« ožji sestanek pristašev Samostojne demokratske stranke, na katerem sta govorila o zgodovini, ideologiji in ciljih tega našega političnega gibanja člana Akcijskega odbora za Slovenijo, predsednik dr. Vladimir Šuklje iz Ljubljane in poli-, lični tajnik Akcijskega odbora v Mari-, boru Radivoj Rehar. Sklenjeno je bilo širiti dalje organizacijo stranke in pripravljati ustanavljanje novih odborov, zlasti okrajnih.
Mali kazenski senat je te dni obsodil 281etnega delavca Karla Žlabra na 5 let težke ječe, ker je zagrešil z dvema pajdašema vrsto vlomov in tatvin v Slovenskih goricah. Obtožnica mu očita, da je od ,mala do konca preteklega leta izvršil nič matij ko 36 vlomov v vinske kleti in shrambe ter kradel vino, žganje, pijačo in razna žita. Tu in tam je izmaknil tudi kakšno kračo ali pleče, pa tudi obleke se ni branil, denarja pa pri kmetih itak ni najti. Vsi trije vlomilci so povzročili nad 12.000 din škode.
LISTNICA UREDNIŠVA
Na pisma, ki jih dobivamo brez podpisa, se ne moremo ozirati in zato tudi ne moremo ustreči anonimnim prošnjam za objavo dopisov.
m Iz poštne službe. Za zvaničnike I. skup. so napredovali na pošli Maribor 1. Jakob Pinler, na pošti Maribor II. Josip Gajser; za zvaničnike nadzornike pri mariborski sekciji pa Albert Kos, Josip Ma-lierla, Jakob Skodič in Henrik Vimer; za služrlclje I. skup. pri pošli Maribor II. Anion Sulc, Ivan Koletnik in Avguštin Novak; za služitelje pri pošli Maribor I. Ivan Kovačič, Maks Kočevar. Ludvik Kur-bus, Ivan Martinšek, Henrik Perko, Viljem Skrabel in Joža Purkat, na pošli Maribor II. pa Ludvik Veber, Frane Gornik, Franc Kotnik, Franc škarlč, Josip Šetinc in Jeraj Ciril.
m V mesecu uprilu so bili najdeni U -le predmeti: srebrna zapestna ura, kovčeg, moška žepna ura, steklo za avtosvetilke, krznen ovratnik, očala, ženska jopica, 2 ključa, 2 para ženskih rokavic, zlata zapestnica, denarnica s 5‘75 din, zapestna krom. ura, stara aktovka, otroški čevlji in nogavice, pes volčjak, žametna vrečica z malim zneskem, 1 aktovka in nikcljnasla zapestnica. Te. stvari se dobijo na policiji.
m Dovoljeno /.višanje eenc mesa. Banska uprava jc dovolila tvrdki Josip Benko, Mui\ska Sobota, da sme prodajali goveje meso po 14 din zadnji del, oziroma 12 din sprednji def; volovsko Ineso I. vrste, ki še. kot takšno z žigom označi pri mesnem ogledu po 10 din zadnji del, oziroma 14 din sprednji del; telečje meso po 14 in. 16 din, svinjsko meso po 16 in 18 din, slanino po 20 din, salo po 20‘50 din, masi po 22 din, pri prodaji na debelo pa po 20 din kg.
m Posestva gredo iz rok v roke. Po-
sestnica Alojzija Vincetič je prodala soprogi policijskega upravnika Branki Voj-
m Napredovala Je v i), položajno skupino otroška vrlnarica Josipina Antcnslaj-ner v Studencih.
m Ljudska univerza. V petek, 17. I. m., bo predaval znani biolog dr. Boris Zarnik, univerz, profesor iz Zagreba, o temi \,Kaj podeduje, otrok od očeta in kaj od matere11. Predavanje bodo pojasnjevale skioptične slike
ni. Društvo »Sola in dom« v Mariboru pri
redi v četrtek, Im t. in., ob 20. v dvorani »Ljud
ske univerze prednvtinje o temi:	»Dijaki	in
njih profesorji«. Govoril bo prof. Jan Še-
divy.
m Nov. krompir na trgu. Te dni so pričeli prodajali na mariborskem trgu nov italijanski krompir po S do 0 din za kg.
novičevi iz N5vcga Sada hišo v Miklošičevi ulici 6 za 680.000 din; upokojeni mag. uradnik Ivan Erker je prodal unok. poštnemu inšpektorju Matevžu Vrbnjaku zemljišče ob Gozdni ulici za 110.000 din; Mešiček Avgust je prodal pekovskemu mojstru Ivanu Horvatu hišo na Tržaški cesti štev. 46 za 363.000 din..
m Ogenj jc v Mctavi pri Sv. Petru uničil svinjak in živinske hleve posestnika Marka Klemenčiča ler napravil zelo veliko škodo.
m Znani mojster g. Svengali sc je pravkar urnil z večmesečne turneje.
m Ure izgubljajo. Trgovski vajenec Franc Poulia je našel na Glavnem trgu zlalo damsko liro, zasebnica Grete Larič pa pred Kino Union damsko zapestno uro. Lastnici nuj se zglasita pri policiji.
ui Pes mu obgrizel obraz. Na Teznem je pes napadel 6 letnega ključavničarjevega sina Slavka Pihlerja iz Šolske ulice in mn obgrizel obraz. Dečka so prepeljali v bolnišnico.
m Nesreča z avtomobilom. Avtomehani-karski pomočnik Maks Terglavčnik je v Pesnici imel na avtomobilski vožnji smolo. Padel je z vozilom vred hi se poškodoval na glavi. Zdravi se v tukajšnji bolnišnici.
m Tombolska sreča na nedeljski tomboli Glasbene Matice v Mariboru je doletela tkalko Eliz.abcto Prahovo, ki jc dobila 5000 din. Učenka 1. razreda ljudske šole Ana Grunlnerjeva je dobila 8000 din, ključavničarski pomočnik Lovrenc Stoktas 1000 din, delavka Ana Vervcgova 1000 din, delavec Josip Muhič, zasebnica Neža Petrovič in delavec Tomaž Bratec po 500 din, gospodinja Štefanija Perger in tkalka An-
gela Kraner po 300 din itd. Razdeljenih' je bilo še več manjših denarnih in praktičnih daril.
m Tatvina plašča. Gostilničarjevemu sinu Viktorju Sliblerju je nekdo iz gostilniške sobe na Rotovškem trgu ukradel letni plašč.
m S kolesa je padel v Studencih 10, letni železničarjev sin Kurt Reuf in si zlomil levo roko.
* CTK BONBONI SO VAM DOBRO ZNANI. JERAS, JERAS JIII IMA V LJUBLJANI. Zaloga za Jugoslavijo: Maks Jeras. Ljubljana. Miklošičeva 34, telefon 38-3«.
* Ure In zlatnino prejmete poceni, tudi na obroke, pri M. Ilger-jev sin, urar in juvelir, Gosposka 15. m Nočna lekarniška služba od U. do,
do vključno 17. t. m.: Mestna lekarna pri Orlu, Glavni trg 12, tel. '25-85; lekarna pri Sv. Roku, vogal Aleksandrove in Meljske ceste, tel. 25-32.
Kino
* Esplauadc kino. Binkoštni spored: Najnovejši Harry Pici film „Arena smrti ’, IIarry Pici in nešteto dni ranih živali izvajajo vratolomne akrobacije.
* Grajski kino. Samo še v sredo ..Kralje-, vič in berač"., Erol Flyn. Od četrtka dalje „Cajkovski“.
* Kino Union. Do vključno petka „Je-zebcl" (,.Demonska žena") prekrasna filmska drama z znamenito Bete Davis v gl. vlogi. Pride: veliki puslolovni film ,.Alarm"
Mariborsko gledališče
Sreda, 15. maja, ob 20.: „Literarni večen hrvaških književnikov".
Četrtek, 16. maja: Zaprto. (Prcdgencral-. ka.)
Petek, 17. maja: Zaprto. (Generalka.)
Sobota, 18. maja, ob 20.: „Krisalida‘, Krstna prelistava.
Zasedba v .jKrisalidi" je sledeča: Iluzionist, ki pričara kralju, da življenje brez sanj, brez iluzij ni resnično življenje, je Rado Nakrsl. Kralja igra Kovič Pavlo, burkeža na dvoru Milan Košič, Pantalona, ki predstavlja dobri narod, Jusi Košuta, Harlekina ih Kolombtno, ki predstavljata ljubezen, igrata Verdonik Edo in Ema Starčeva. Ilazven teh nastopijo še, kot Mefislo Gorinšek, kot kraljev sluga Blaž, kot doktor Faust Standeker, kot Don Ki-liot Crnobori, kot Saloma Naralova, kot rabelj Turk, kot plesalec Harastovič, kot plesal ku pa Danica Savinova. Krisalido, kol apoteozo umetnosti pričara Branka Rasbergerjcva.
Radio
Sreda, 15. maja Ljubljana: 18. mladinska ura; 18.10 predavanje o Danski; 19. poročila; 20. prenos iz opere, med odmori poročila. — Beograd: 18.05 zabavni koncert; 19.10 poročila; 19.10 lahka glasba; 20. prenos iz opere; 22.10 poročila. — Zagreb: (radioposlu-šaloe opozarjamo, da se v zadnjem času zagrebška postaja že prav dobro sliši I); 19.40 francoščina; 20. prenos iz Ljubljane,
— Praga: 19.05 koncert češke filharmonije; 21.35 lahka glasba. — London: 19.30 variete, 21.35 laiika gl.; 23. plesna gl. — lta-dio-Paris: 21.45 koncert sodobne glasbe; 23.45 komorna glasba. — Rim: 20.30 odlomki iz operet; 21. simf. koncert. — Milano: 20.30 lahka glasba; 21.20 orkester,
— Firenzc: 21. Cilejeva opera „Arlezijan-ka‘\ — Budimpešta; 20.30 Donizettijeva opereta „Ljubavni napoj". — Bratislava: 19.30 plesna glasba ;20. lahka glasba; 21. koncert orkestra ;22.15 slovaška lahka gl.
Zammivosti
Spijonska pretkanost lepe ruske baronice
Kako je Lidija Stahiova pletla vohunsko mrežo v korist sovjetski, Rusiji
Lepa blondinka in izredno razumna žena Lidija Stahl si je priborila mnogo zaslug za Sovjete. Zato njej sovjetski komisarji niso bili nevarni, nasprotno, vsi so jo oboževali. Vsako važnejšo državno misijo je morala rešiti nenadkriljiva Lidija. Brez nje bi Sovjetska Rusija tudi ne imela tako dobro organizirane špijonaže.
Lidija Stahl se je poročila z nemškim baronom Stahlom. Lepotica se je kmalu naveličala zakonskega jarma ter je zbežala svojemu možu. Prišla je nazaj v Moskvo ter se ponudila v službo sovjetskim komisarjem. Poslali so jo v Pariz, da bi tam organizirala
mednarodno špljonsko službo.
Leta 1932 je prišla Lidija Stahiova v Pariz. Da bi zakrila svojo pravo nalogo, je kot izredno inteligentna in nadarjena dama odprla šolo za tuje jezike. Plavolasa Lidija ni bila samo izredno lepa, bila je tudi
občudovanja vredna lingvistka.
Angažirala je celo vrsto svetovnih jezikoslovcev, ki so poučevali v njeni šoli v času, ko je ona razpredala špijonsko mrežo po celi Evropi.
Njen glavni pomočnik je bil Romun Benjamin Berkovič, ki je bil spreten špijon mednarodnega kalibra. On je seznanil Lidijo s 60 letnim profesorjem Louis-em Martin-om, ki je bil strasten jezikoslovec. Dovršeno je obvladal 68 svetovnih jezikov. Zato je bil tudi v službi francoskega vojnega ministrstva kot tolmač. Seveda so mu bile znane vse tajnosti francoske diplomatske delavnosti. Ta profesor Martin je bil najpripravnejši član Lidijine družbe. Takoj mu je znala Jepa in strastna žena ogreti stare kosti in kri. Vnela se je med njima vroča »ljubezen« — seveda samo pri starcu Lidija je
znala profesorja tako omrežiti,
da ji je izdal tajnosti francoskega vojnega ministrstva, ki jih je nato zelo drago prodajala Moskvi, Rimu, Dunaju, Berlinu, Bukarešti in Bruslju.
Profesor Martin je bil vodja Lidijine šole jezikov, ki je tako slovela, da je morala v raznih evropskih prestolnicah odpreti podružnice. Seveda je Lidija zelo mnogo potovala in izpopolnjevala
mreže mednarodne špijonaže
Posli so zelo cveteli in kapital je rasel do neizmernosti. Noben špijon še tako velikega kova ji ni mogel priti do kraja. Vsem je izpred nosa ugrabila kupčije, za katere so špijoni v mislih že preštevali lepe denarce.
Centrala Lidijinega špljonažnega delovanja
je bilo glavno mesto Finske Helsinki. Tam je bila najbolj varna m je zato od tam pošiljala obvestila raznim državam.
Pregovor pravi: lopov lahko ukane lopova. Tako je bilo tudi pri lepi Lidiji. Pred njo je slovel kot nenadkriljiv svetovni špijon Nemec dr. VVeissner. Z Lidijinim nastopom v mednarodni špijonaži je občutil, kako mu posli ne gredo več po sreči in da se kupčije zmanjšujejo. Kamorkoli je ponudil svoje tajnosti, je bil odklonjen, češ, prepozno je, to že ni več novo. Zaslutil je, da prihaja konkurenca iz pariške šole jezikov. Zato je ukazal svojemu pariškemu agentu, da naj nadzoruje vse učitelje in učence slovite pariške šole. Agent dolgo ni mogel ničesar
drugega poročati, kakor to, da ima šola mnogo učencev in da jo vodi *
lepa ruska baronica Lidija,
ki je tudi slavna jezikoslovka. Vedno jo je pariški agent našel pri knjigah m slovarjih.
Dr. VVeissner se s tem ni zadovoljil. Sam je začel zasledovati lepotico in izvohal je, da pogosto potuje v Helsinke. Ko je nekoč spet zvedel, da se Lidija mudi na Finskem, je poslal zanjo tudi svojega agenta, ki jo je našel v nekem odličnem hotelu v družbi dveh skrivnostnih Rusov. Okoli lepotice so se sukali finski oficirji, celo iz najvišjih vojaških krogov in iz vojnega ministrstva.
Špijon dr. Weissnei
je napisal na helsinško policijo anonimno pismo, da se v prestolnici nahaja nevarna mednarodna špijonka z imenom Lidija Stahl. Policija je Lidijo in nekaj finskih častnikov res prijela, dočim sta skrivnostna Rusa z dragocenim materialom še pravočasno pobegnila. Ker ni bilo dokazov zoper Lidijo, so jo izpustili.
Lidija se je vrnila spet v Pariz. Zopet
je bila v svoji šoli in »študirala«. Med tem ji je vojni tolmač profesor Martin izda! neke načrte francoske vojske, ki jih je Lidija bogato vnovčila. Dr. VVeissner, ki se je bal Lidijine konkurence, še ni miroval. Spet je napregel svojega pariškega agenta, ki je tokrat dobil nove dokaze za Lidijino špijonažno delovanje. O tem je obvestil francosko vojno ministrstvo, ki je poslalo v
vilo ruske lepotice
svoje agente. Pri njej so našli znanega profesorja, nadalje desno roko Špijonke Berkoviča in več uglednih osebnosti iz vojaških krogov. Vse so prijeli. Toda, Lidija bi se tudi tokrat izmazala če bi Berkovič ne bil tako neroden. V njegovem stanovanju so našli cele kupe spisov, načrtov in državnih listin, ki so težko obremenjevale Lidijo in vso njeno številno družbo. Naslednji dan so francoski časopisi objavili senzacionalno ves:, da so oblasti prijele veliko mednarodno družbo špijonov, ki jo je vodila plavolaska Lidija Stahiova. Vse so postavili pred sodišče in jih obsodili na daljše in krajše zaporne kazni. Lidija, profesor Martin, Berkovič so bili obsojeni na pet let ječe.
Padalci, senzacija sedanje vojne
M
FR
GENERAL GAMELIN vrhovni poveljnik francoske vojske
Za federacijo arabskih muslimanskih dežel so se zavzeli sirijski in palestinski študenti, ki so poslali predsedniku iraškega parlamenta tozadevno spomenico.
70letnl zaljubljenec Del Rossi je bil obsojen na 8 mesecev ječe, ker je ponaredil pismo, ki ga je pisal v imenu policije obsojenemu možu 321etne Ronilde Via-nelH, naj gre odsedet svojo kazen. Mislil je, da bi potem laže osvojil srce črnolase Ronilde.
V	akcijah na belgijskem in holandskem ozemlju so Nemci iznenadili svet s padalci, četami, ki se dobro oborožene spuščajo za hrbtom sovražnika na tla. Kakor na Poljskem in Norveškem se je tudi tu že v prvih trenutkih vojne spustilo na tisoče vojakov v napadeni zemlji na tla.
Belgijske in holandske vojaške oblasti so se postavile na stališče, da odrečejo padalcem mednarodne pravice vojskujoče se stranke. Nemci trde, da imajo njih padalci posebne uniforme z določenimi značkami na kapi, zato jih mora sovraž-
nik spoštovati kot nasprotnika iz redne nemške vojske.
Angleži so poučili javnost s posebnimi odredbami, kako naj nastopajo proti padalcem. Belgijci in Holandci so organizirali posebne oddelke, ki skrbe za čiščenje vtihotapljencev iz zraka.
Kakor se je pokazalo na Norveškem, imajo padalci s seboj zloženo kolo, plinsko masko, čutarico, daljnogled, majhno radio postajo, zemljevide, poljski šotor, avtomatično puško in strelivo.
Liege, industrijsko središče Belgije
.Tudi 1. 1914 je moral Liege prestati prve napade nemških ofenziv. Mesto leži ob Menzi in odkar je bil zgrajen Albertov kanal, je imelo direktno zvezo z morjem. Središče je vzhodne belgijske oblasti, ki šteje milijon ljudi. V Liegeu biva nekaj nad 200.000 duš, svojčas je bilo sedež škofa in vojvodstva. Tu je skoro vsa težka industrija Belgije, raztresena tudi
po okoliških mestih. Samcf mesto leži na mnogih premogovnikih. V Ličgeu so znane velike belgijske tovarne orožja, vagonov, tramvajev in lokomotiv. Vsa me-talurgična industrija je koncentrirana v mestu, ki ima v okolici vrsto tovarn za čokolado, mik), olje, papir, kavčuk, rafinerije soli. Tu služi svoj kruh blizu 2250 Jugoslovanov.
Česa se je naučila Holandska od Poljske
Holandski zunanji minister van Klefens je predstavnikom tiska dejal, da »so se Nemci spustili s padali v bližini rezidence kraljice in vlade, pri Haagu. Obstajala je bojazen, da bo kraljica zajeta. S kolonialnim ministrom sva odšla v London, nato pa pojdeva v Pariz, da stopimo v čim tesnejše stike z zaveznike. Iz vojne na Poljskem je dobila Holandska dober
nauk: poljska vojska sc je bila vsa zbrala na meji, dogodki so pa pokazali, da bi bilo' bolje, če bi zavzeli položaje, ki se lahko dalje časa branijo. Holandci niso nikoli imeli namena, držati večjo vojsko ob meji. Država Ima osem in pol milijona prebivalcev, njena meja je pa prav toliko dolga, kakor framcosko-nemška.«
GENERAL GORT
vrhovni poveljnik angleške vojske, je rekel v dnevnem povelju na vojake: »Nahajamo se pred najtežjimi časi zgodovine našega imperija. Borba bo težka in dolga, toda lahko verujemo v končno zmago.«
Velika važnost Albertovega kanala
Največja belgijska luka, Anversa (Ant-werpen) ima globoko zaledje Belgije in srednjega Porenja. Trgovina med An-verso in rensko oblastjo se je vršila v glavnem preko Holandske. Da bi se pot skrajšala, so 1930 začeli s kopanjem kanala, ki je dobil ime po pokojnem belgijskem kralju Albertu I. Predlanskim je bil 126 km dolgi prekop dovršen. Globina kanala znaša 5, širina pa 70 m. Po njem lahko plovejo tudi večje trgovske ladje.
Ob vsem prekopu je le sedem zatvornic. Gradnja je stala 2, odnosno 3.5 milijarde belgijskih frankov. Poleg gospodarskega je dobil kanal tudi strateški pomen. Država je zgradila ob njem velike utrdbe, 70 velikih, lepih mostov je bilo postavljenih tako, da jih ob prvi priliki lahko vržejo v zrak...
Usoda je hotela, da je kanal, ki bi naj služil zbližanju med narodi, postal vojno prizorišče hudih bojev.	>
Tajinstvena osvojitev Eben Emmela
_ Tako je treba napraviti, ljuba gospodična. Graciozno in lahko, kakor metulj ...
Italijanski list »Messaggero« piše, da je bila trdnjava Emmel, ki je v sklopu trdnjavskega vozla Ličgea, zavzeta na tajinstven način vojskovanja. Zdi se, da se je oddelek Nemcev spustil v samo trdnjavo s pomočjo heliokopterja, letala, ki se dviga navpik z mesta in prav tako lahko pristane. Na še nepojasnjen način so nemški padalci premagali trdnjavsko posadko, ki je štela 1000 mož in jo prisilili k predaji. Z zavzetjem te trdnjave je bilo Nemcem omogočeno, prodreti v
utrdbe Ličgea. List pravi, da je treba v Belgiji pričakovati velikih bitk prav na onih mestih, kjer so bili v zgodovini že strašni boji. Nemci vodijo sedanje ofenzivne sunke po starem načrtu generala von Schlieffena.
Nove petrolejske vrelce so odkrili v
Arabiji. Saudova vlada že vodi pogajanja z neko tujo velesilo v svrho izkoriščanja vrelcev, ki predstavljajo veliko bogastvo za narodno gospodarstvo.
Kačo v mrtvaški krsti so našli ko so izkopali nekega mladeniča v italijanskem Casinu, da bi ga sežgali v krematoriju. Uganka je bila, kako je prišla kača v dobro zaprto krsto. Truplo je bilo nepoškodovano.
Papagaji se najlaže uče španski, najteže pa angleški jezik.
Iz političnih razlogov je bilo od začetka vojne aretiranih v Parizu 2170 oseb. Prvega maja so zaprli 28 komunistov, o katerih so listi naslednjega dne pisali, da bodo ustreljeni.
ČEK ZA 1000 FUNTOV V SRAČJEM GNEZDU
Angleški pastor s podeželja je dobil prred tedni ček nekega vernika, glaseč se na 1000 funtov sterlingov. Podaril ga je v dobrodelne namene. Duhovnik je položil ček na mizo, ko je pa prišel čez nekaj časa v sobo, ga ni bilo več.
Prijavil je zadevo policiji, ki pa ni mogla najti sledu za tatičem. Tatvino so odkrili kasneje na neobičajen način. V fa-rovškem gozdu so podirali košato bukev, na kateri je bilo sračje gnezdo z jajci. Ko so si gnezdo pobliže ogledali, so našli v njem vpleten tudi ček, ki ga je bila sraka pograbila s svečenikove mize.
ANTHONY EDEN novi angleški vojni minister
WBBW—BW	__
Razočaranje ob razširitvi Siajmerjevega doma
Zakaj morajo biti novorojenčki »obremenjeni” s povprečnino od 300 do 500 dinarjev?
Gospod urednik! — Prepričana sem, da sami dobro'poznate celotno vprašanje slovenskih bolnišnic, ki je vse prej kot razveseljivo. V ta sklop spada tudi vprašanje porodnišnic. Zato je bila odločitev o razširitvi uglednega sanatorija »Šlajmerjev dom« v Ljubljani ter. o uvedbi lastnega porodniškega oddelka'vse hvale vredna. Moški svet morda te visoke pridobitve ne more oceniti v toliki meri kot me matere in žene. Prve vesti ter zlasti poročila in že tudi podobe ob otvoritvi smo sprejele z velikim odobravanjem in radostjo. Koliko pa je bilo naše presenečenje, ko so nam prvo radost skalile vesti o uvedeni povprečnini po 300 oziroma 500 dinarjev za članico Trgovske bolniške podporne blagajne oziroma za svoj-ko člana TBPB.
TBPB in njen »Šlajmerjev dom« tvorita izrazito socialno akcijo v pomoč 'n Ugodnost svojemu članstvu. S podrobno statistiko seveda ne morem postreči, lahko pa brez skrbi trdim in rečem, da ie večina članstva TBPB finančno šibka ter v tem ozira potrebna socialne pomoči. Kar se tiče bolezni, je to pomoč našla ta večina vsestransko. Z otvoritvijo porodniškega oddelka pa smo; pričakovale tudi me matere in porodnice primernega upoštevanja in pomoči, najmanj take kot Smo je b?le deležne pred otvoritvijo porodniškega oddelka ŠD v državni porodnišnici. Tu je šlo brez stroškov, toda ne samo t-O, ampak smo dobile od TBPB še neki znesek.
Ker je drž. porodnišnica stalno prenapolnjena, je bilo • seveda,- pričakovati, da bo v tej smeri otvorjeni porodniški Oddelek ŠD izpolnil veliko vrzel ter jemal poslej pod svojo streho pod enakimi pogoji članice iit svojke. TBPB. To je vendar osnovni Jn poglavitni namen ŠD! S tega stališča zato težko razumemo, zakaj je bila uvedena pri ŠD povprečnina za novoirojenčke, ki pomeni za ogromno »n pretežno večino članic in svojk TBPB silno težak udarec ter nikakor ni v skladu s socialnim poslanstvom, ki ga vrši TBPB kot izrazita socialno-zdravstvena institucija.
Me matere se zavedamo v polni meri svojega človeškega poslanstva, ki ga vršimo v družbi, v prav taki meri pa se tudi odzivamo na smernice naše narodne Populacijske politike, ki veleva čim več rojstev, da se vsaj delno zatre belo kugo in izumiranje ter usoden padec rojstev. Naša ušesa in srca niso gluha za Ulice naroda in države, tcda odkritosrčno in z
vso pravico pričakujemo, da bomo spričo tega deležne vsestranske podpore!
Odveč bi bilo podrobno opisovati, v kako težkih gmotnih in socialnih razmerah povijajo slovenske matere dojenčke, jih negujejo, vzgajajo in pripeljejo kot odrasle člane v narodovo in državno občestvo. Večina mater in žena že več mesecev pred priliodcm novorojenčka skrajno premišljeno zbira dinarčke in si utr-guje od Ust za »balo« novega zemljana. Me članice in svojke TBPB pa smo sedaj dobile, če hočemo roditi v svojem porodniškem oddelku ŠD, še posebno skrb s predpisano povprečnino v znesku 300 do 500 dinarjev. Prehud udarec za večino članic in svojk TBPB!
Če je TBPB izrazita socialna ustanova v pomoč socialno šibkim, potem naj ostane taka tudi pri svojem porodniškem oddelku. Kakor ni luiksus bolezen, tako tudi porod ni luksus, ki bi ga bilo treba obremeniti poleg neštetih izdatkov še s posebno povprečnino! Spričo visoke povprečnine, ki je bila uvedena in je večina članic in svojk TBPB ne zmore, TBPB in ŠD ne bosta dosegla namena, ki je bil splošno pričakovan. Nikakor pa
si ne morem misliti, da bi bil porodniški oddelek ŠD otvorjen zgolj za premožnejše in socialno trdno zavarovane matere, ki jim je seveda predpisana povprečnina igrača, dočim je večini ostalih pretežko breme. Porodniški oddelek ŠD zatorej ne sme biti privilegij bogatejših in močno situiranih, ampak blagodat za vse, kajti le na ta način bo ta prepotrebni oddelek res služil pravemu namenu In podprl slovenske matere v poslanstvu, ki ga odgovorno vršijo narodu in državi v ugled in korist!	Mati.
a. Pri birmi v ljubljanski stolnici je bilo na binkoštne praznike vsega skupaj 237$ otrok. Botrski rekord je odnesel ljubljanski trgovec g. Olup, ki je zavezal birmo 11 dečkom.
a. Smrtna nesreča sc je pripetila včeraj ponoči na ljubljanskem glavnem kolodvoru. Pri premikanju vlakov zaposleni 36-letni pre-mikač Jože 'Petrovčič je padel pod vagon in so mu kolesa odrezala obe nogi pod kolenom. Zaradi prevelike izgube krvi je kmalu zatem umrl.
a. Cesta vzdolž kazinskega vrta je za vozni promet zaprta, ker jo potrebujejo za skladanje gradiva pri urejanju okolice za kraljev spomenik.
Športno pismo Iz Slovenjega Gradca
Iz Slovenjega Gradca smo prejeli sledeči dopis, ki ga brez komentarja objavljamo:
„CIanek v ,,Večeruiku“ z dne 6 .maja je dvignil v Slovenjem Gradcu mnogo prahu, saj se v njem trdi, da moštvo Slovenje-ga Gradca ni prišlo na igrišča, da je prišlo Ic moštvo Slovana in da je sodnik tekmo odžvižgal s 3:0 za Slovana. Doslej se še nihče ili dvignil, da bi zaklical in povedal resnico in točno, podal, zakaj moštvo Slovenjega Gradca ni nastopilo, kakšno je bilo igrišče in kakšno je prišlo v Slovenji Gradec moštvo Slovana. Že dan pred tekmo smo po pregledu igrišča lahko vsi uvideli, da je za prvenstveno tekmo neuporabno, kar je potrdil Uidi sodnik, zato smo menili, da se tejana ,nc^4»o jyršila in seveda je tudi "vodStVo 'klima tibvešlilo vse, da je klub sklenil, da ne nastopi proti Slovanu, dokler zveza'ne reši spora. Po poročilu v časopisu smo menili, da smo lekmo izgubili in da se ne da pomagati. Sedaj pa so nekateri očividci povedali^ da je prišlo na igrišče Ie 7 igralcev Slovana in še ti niso bili slečeni ob 15., ko bi se bila morala tekma začeti. Iz tega torej sledi, (la ni bilo ob 15., torej ko bi se bila morala tekma pričeti, nobenega od nastopajočih moštev na igrišču. Športna javnost si želi samo, da bi SNZ v Ljubljani m MNP v Mariboru objavil, zakaj sc ni ugo-
dilo prošnji Slovenjega Gradca, odposlani 29. aprila. Izgovor, da zveza dopisa ni prejela, ne bo držal, ker je bila v »Vestniku" objavljena verifikacija igralcev, ki smo jih poslali v verifikacijo istega dne. Nc dolžimo nikogar ,čc pa smo bili poraženi brez fcjkme, v kateri ni nastopilo nobeno moštvo, pa menda tudi ni govora o porazu. V tern slučaju, ko se ni javilo niti ono komplelno moštvo, tekme tudi nihče ne more soditi.1'	B.
! očarjuje
m
s
Mladini tenis!
Ce je kaka športna panoga posebno pripravna za mladino, je to gotovo tenis, ki bolj kakor kateri koli drugi šport vse-bgje. dobrine telesne in duševne okrepitve. Da i>i oniogočrl čim večjemu številu blagodati belega športa, se je ISSK Maribor odločil, da zniža prispevke in s tem nudi tudi manj premožnim priliko, gojiti teniški šport. Prav doraščajoča mladina najde pri tenisu novo torišče udejstvovanja in to ne samo fantje, ampak tudi dekleta, ki jim bo tenis važen faktor v vzgojnem oziru. Staršem, ki jim mora biti vzgoja. mladine vedno pri srcu, bo tenis dobrodošel pripomoček v njihovih prizadevanjih. Cene teniških potrebščin so danes že tako nizke, da ne predstavljajo več nikake ovire za vstop v krog belih
O’
Bilo k u d a KČKc s v u d a I
PROIZVOD »UNION« ZAGREB
mušketirjev... Vsi, ki se zanimate za teniški šport ,prijavite se na lepih igriščih ISSK Maribora v Ljudskem vrtu (vhod uj Čopove ulice).
PROPAGANDNI MEETING V CELJU
SK Celje razpisuje za 26. maja ob 10. na Glaziji propagandni meeting za seniorje in juniorje. Pravico tekmovanja imajo verificirani in neverificirani atleti klubov v AZKJ. Prijavnine in nagrad ni. Prijave je treba poslali na naslov SK Celja. Celje, Gosposka 20, do 24. maja.
NOVO VODSTVO ATLETSKE ZVEZE
V	Beogradu je bilo nadaljevanje svoj čas v Zagrebu prekinjenega občnega zbora Atletske zveze kraljevine Jugoslavije. Sporna vprašanja so bila soglasno rešena. Sedež zveze bo v bodoče po dve leti izmenoma v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani, odnosno v nika je bil izvoljen maršal dvora B. čolak-An-nika je bil izvoljen maršal Boško čolak-An-tič, razen njega so še v upravi dr. V. Jovanovič, Veljko Ugrinič, Danilo Sancin, Ljuba Simič kot tehn. vodja, Kosta Ninkovič kot tajnik ter Šipatovski kot blagajnik.
ITALIJA—MADŽARSKA 3:2
Teniški dvoboj med Italijo in Madžarsko za podonavski pokal v Budimpešti se jo zaključil z rezultatom 3:2 za goste. Izidi posameznih borb so:	Romanoni	(I)—
Szentpelery (M) 4 :6, 6:1, 7:5, 6:3, As-both (M)—Cucelli (I) 6:1, 1:6, 4:6, 6:1 6 :3, Dell Bello-Cucelli (I)—Szigeti-Gabo-ry (M) 4:6, 6 :4, 6 :3, Cucelli—Szentpete-ry (M) 6:1, 6 :4, 6 :4, Asboth—Romanoni 6:2, 6:4, 6:4. Italijanska teniška reprezentanca J>o konec tedna nastopila v Zagrebu proti našim mušketirjem v tekmi zq podonavski pokal.
s Kolesarska zveza kraljevine Jugo slavi, vije (službeno). Dirka za državno prven. štvo j uniorjev B bo v nedeljo, 9. junija, na cesti Zagreb Savski most—Jaška—Za* greb v dolžini 60 km. Start ob 7. zjutraj.. Pravico tekmovanja imajo vozači juniorji, ki so v posesti licence KZ K J za leto 1940. Dirka bo ob vsakem vremenu. Ostale določbe so v propozicijah, ki so jih prejele narodne zveze in podzveze v svrho tol-mačenja svojim članom. — Teh. ref. štur-man, s. r.
s Beograjska Jugoslavija je v prijateljski tekmi premagala' v Novem Sadu Vojvodino s 4 1 (2:1), subotiški 2ak pa j* v Osijeku porazil Slavijo z 2:0 (0:0).
FLORENCE RIDDELL
LJUBEZEN NA EKVATORJU
ROMAN
70
Coliu je vede*, da se bo še dolgo oglašala v njej bolest, izginjala bo in se spet povračala. Kdor izgubi tako bitko, ta še mnogo časa občuti v sebi njen poraz. V srcu pa mu je vendarle vstajalo tiho upanje. Zbežala je k njemu, iščoč zavetja, Pa se je znašla v njegovem objemu. Da, nekega dne bo spet prišla... In takrat jo bo prižel tesneje ter je ne bo več izgubil... Zdaj pa ne sme izrabiti -njene skrušenosti in težavnega položaja, po svojem čistem značaju mora ostati kavalir do zadnjega...
»Jumo bom zbudil,« je rekel. »Ti fantje Vam spijo kot ubiti. Vstane naj in nama skuha kave!«
Glenison ga je prosila, naj tega ne stori, ker bi se sredi noči nerada srečala z drugimi ljudmi. MIchell je moral poiskati gorilnik ter skuhati kavo v sobi.
Michell je medtem, ko je Glen pila kavo, pripravljal v sosedni sobi ležišče. Zase pa si je postlal v kuhinji na tleh. Pri delu je šaril tako nerodno, da je zbudil Robina.
»Kaj počneš, očka?«
»Ničesar, mali.prijateljček! Lepo spi naprej!« ga je Michell miril. Toda Robin se ni dal kar tako ugnati. Videl je v očetovem naročju cel kup preprog, pa je dejal: »Očka, ali pričneva vojno s preprogami, kaj?«
Skočil je s postelje ter pričel bosih
nog plesati po sobi. Skozi odprta vrata je opazil Glenison. Z radostnim krikom je bil v trenutku pri njej ter se ji pognal kar v naročje.
»Ali tebi moj očka postilja? Kaj boš zares spala pri nas vso noč?« je poskakoval od veselja.
Glenison ga je prižela nase. In na dečkovo glavico so jele kapati solze, ki jih je doslej tako pogumno zatajevala. Kako rada sta jo imela ta dva, oče in sin, s celim srcem. Da, to ie bila čisto drugačna ljubezen od one, ki si jo je morala za vsak dan priboriti pri Filipu! Zdelo se ji je, da tli vredna te velike in odkritosrčne ljubezni.
»Oh, očka, pridi sem! Teta Glen jo
« je Robin plašno poklical svojega
očeta.
»Utrujena je,« je nežno dejal Michell, »ti pa jo še nadleguješ. Pojdi v posteljico!«
Robin je skočil iz Gleninega naročja ter odšel v sobo. Zaspal pa ni, ampak jo je čakal ter ji je voščil lahko noč, ko je odhajala k počitku.
»Lahko noč!« ji je zaklical šepetaje. »Kako lepo je, ko si spet pri meni!«
Da, ta jo ima rad in toži po njej. Zlati, mali Robin. Komaj je legla, že je zaspala. *
Zdelo se ji je, da še ni dolgo spaJa, ko se je znenada prebudila. Glej, mar se
zares postelja pod njo premika. Skočffla je iz postelje. Nekje v temi je žvenketal porcelan m steklo, omet je padal s sten in šipe so pokale.
Nekdo je pritekel v sobo, pograbil otroka ter ji s prestrašenim glasom ukazal:
»Takoj! Bežite ven!«
Tla so se premikala in bobnela. Zbežala je skozi odprta vrata za Michelom, ki je nesel Robina v naročju. Nedaleč od hiše so se ustavili.
»Dalje nam ni treba,« je rekel Michell.
»Kaj se je zgodilo?« je vprašala Glenison, dasi je vedela.
»Potres! Več let ga že ni bilo. Kaj takega še nisem doživel. Bojim se, da je naš dom popolnoma porušen. Sreča, da smo zbežali pravi čas, sicer bi se nam zrušil na glavo.«
Robin se je krčevito oklepal očeta.
»Očka, ali bo to še prišlo?«
»Seveda ne več,« ga je tolažil oče. »Ze je mimo. It>da grozno, kaj? Nekaj strahu nam je pognalo v žile, in sredi noči smo zbežali na majhen sprehod. Vsi v pižamah, kar je vendar zabavno, ali ne Robin?«
Glenison je zardela, ko se je zavedla, da je oblečena v Micheliovo veliko pižamo. Robin se je spet smejal. Vrnili so se v hišo; na spanje ni nikdo mislil. Michell je dal Glenisoni svojo domačo haljo. Dom je bil malenkostno poškodovan. Le domorodci so bili popolnoma zbegani ter so si s strahom v očeh pripovedovali o nekem »hudobnem duhu«.
»Kmalu bomo okvare popravili,« je menil Michell.« Jezd pa me, ker nam je
potres odnesel vso udobnost. Nekaj časa bomo brez krožnikov in kozarcev. Resda jih nikoli nisem imel kdo ve kaj, toda sedaj nimam nobenega. Danes so preživeli ljudje v Keniji strahotno noč! Ne pomnim, da bi prišel potres tako nenadna Pred dvema letoma smo doživeli potres, ki pa ga ni moči primerjati z današnjim. Tale je bil pošten, kaj?«
Potem je preurejal in popravljal malenkosti po hiši. Glenison mu je skušal* pomagati, a ji je Šlo le stežka od rok. Nenavadno bleda je bila in raztresena ii Michellu se je zdelo, da ves čas premi* šljuje o farmi na Kilima Nungu.
Ko bi le mogla izvedeti, kaj se je tant zgodilo? Ali je bil Brian prizadet? Kaj. če jih nihče ni pravočasno zbudil, kaj če sta Filip in dete...
»V hišah in kočah iz gline je veejno boljše,« je pričel pripovedovati MicheM,« ničesar se ne bojte. Morda ondi ni bik tako hudo kot pri nas. Zdaj pa vidve izpijta in pojdita v posteljico!« je ponudi dve skodelici mleka Glenisoni in Robinu.
Glenison je odšla kolebajoče k postelji. Da, tale noč je bila zares burna. In povrhu vsega še potres. MaK Brian... da bi se mu le kaj ne zgodilo. Brian in Filip, Ležala je z odprtimi očmi. Čez čas pa j? trdno zaspala.
Iz sosednje sobe je zaslišala korake- ir šepetanje.
»Grozno je bilo
»Pst! Pst!
Da, saj to je bil Jack Roylance. In Michell mu je ukazoval, naj tiho govori. — Ozrla se je na zapestno uro. Osem je žje minila... Zakaj so jo le pustili tako dolgo spati?
manufakturnega blaga radi nemogoče dobave blaga v čisti voini. Prodajamo od 2Q-30°/0 ceneje od znano nizke stare cene. Zato pohitite vsi v
Ne zamudite prilike, dokler zaloga še traja i
Razno
DOBRO POSTREŽBO
nudi gospodom brivski salon Wirth. Kralja Petra trg 9.
2946-1
LEPI TRAJNI KODRL
vodna ondulacila, frizi ranle, barvanje, tnanikiranje. bele-nje ter masaža. Se priporoča salon Wirth, Kralja Petra trg 9._________________ 2945-1
GOSPODINJE!
Želite zdrav, okusen« lahko prebavljivi kruh. potem poskusite Rakušev rumeni kruh. Koroška c. 24.	2129-1
MODRČKI stezniki, rokavice, nogavice, amsko oerilo nalcenefe prt Ketlš-u, Stolna 1. 11406-1
Posest
MALO POSESTVO
za din 10.000. Vprašati pri Špensier. Rače pri Mariboru. ____________________2699-2
ENONADSTROPNA VILA
5 minut od trga in cerkve v Mariboru. Letni donos 40.200 din. Cena 350.000 din. Dve tretjini se izplača, se proda. Maribor. Smetanova ul. 54. gostilna Dravograd. 3208-2
Prodam
CEMENT. APNO apneni prah. vso oi/eko. ves stavbeni in rezan les, premog in drva kupite nalceneje pri Kraser, Studenci. 2158-4
SOBNO KREDENCO
in razno pohištvo se ugodno proda. Orožnova ul. 4, na dvorišču.	3355-4
Prodam 1000 i PRISTNEGA SADJEVCA
po 2 din. na malo po 2.50 din. Priporoča Brumen Peter, Hum-Ormož.	3354-4
Stanovanie
Prodam
HIŠO
z vrtom. Vprašati Zrkovska c. TO, K k, Pobrežje. 3345-2 Dve lepi
STAVBENI PARCELI sončna lega, prodam v Studencih. Jurčičeva ul. Vprašati Studenci, Obrežna 29.
3343-2
NJIVA
fi orala, naprodaj, in posebej stavbišče iz Vase Sp. Rad vanje 47. ivan VerdOnik. _______________________3339-2
PAR LEPIH PARCEL
naprodaj blizu trga v Studen cih. Vprašajte Karažinec Pra pretnikova 8, Krčevina. _______________________3333-2
LEPE PARCELE
kv. m od 12 din naprej. Vpra Sati Maribor, Stritarjeva uli-ca 7. Dolaiš.	3331-2
STAVBENE PARCELE
prodam. Podaljšana Maistrova ul.. Tezno. Jauk. Limbuš Št. 14.	3326-2
4 STANOVANJA
dve 3-sobni (pri vsakem ena soba s posebnim vhodom), eno soba in kuhinja ter soba s štedilnikom in kabinetom, oddam s 15. ali 30. junijem mirnim in snažnim strankam v Makarjeva ul. 5 (zapadno kadetnice). Pojasnila v Mari boru, Delavska 65.	3214-5
STANOVANJE.
eno in dvosobno s kuhinjo, se odda. Smetanova 54. gostilna.	3207-5
Odda se
STANOVANJE
soba in kuhinja z vrtom proti odslužitvi. Počehova 11.
3346-5
V najm dam
SOBO IN KUHINJO
Slovenska ul. 36.	3344-5
STANOVANJE
soba in kuhinja, se odda v najem. Trubarjeva 7. 3336-5
Malo
ENOSOBNO STANOVANJE se odda na Koroški c. 27.
3337-5
Oddam dve majhni
PRAZNI SOBICI
s posebnim vhodom v Tyr-ševi ulici. Vprašati v gostilni Kelc, Gregorčičeva ul. 3341-7
Lepo
OPREMLJENA SOBA
se odda. Stritarjeva ulica 37. nasproti vojašnice. 3322-7
siužjodoft'
Priletna SAMOSTOJNA OSEBA
ki zna dobro kuhati ter se razume na vsa domača dela, se sprejme k manjši družini za stalno. Ponudbe pod »Vest na in poštena« na ogl. odd. »Večernika«.	3189-9
SLUŽKINJA
pridna, čista in vestna, za kuho in vsa hišna dela se sprejme. Naslov v ogl. odd. »Večernika«._________3338-9
BRIVSKEGA POMOČNIKA
sprejmem takoj. Salon Berc-ko, Nova vas. Bolfenkova 2.
333(J-9
Sprejmem	~
SOBARICO IN DEKLO Koroška c. 3.	3324-9
VAJENEC se sprejme takoj, mizarstvo
Zišt, Koroška c. 43.	3352-9
SLUŽKINJA
se sprejme. Vprašati v bifeju Frankopanova ul. 41. 3350-9
Službo IŠHe
ŽENSKA
srednjih let išče službo po-strežnice. Pristaniška ul. 7.
3335-10
KUPIM P05ESTVECE ALI HIŠO
v bližnji okolici Celja za din 30- do 40.000 ali posodim na nepremičnino. Ponudbe na ogl. odd. , »Večernika« pod »filSa ali posestvo«. 3355-2
Kupim
Kupim dobro ohranjen ŠPORTNI VOZIČEK
Ponudbe z navedbo cene na Plrš-Bata. Gor. Radgona.
3334-3
STANOVANJE soba in kuhinja, se odda. Rai čeva ul. 10.	3327-5
TRISOBNO STANOVANJE
se odda takoj. Frankopanova ul. 11.	3323-5
Oddam
TRISOBNO STANOVANJE
z verando in vrtom s 1. ju nijem. Kejžarjeva ul. 4.
3351-5
Veliko
SOBO IN KUHINJO
z balkonom in veliko sobo s štedilnikom oddam. Studenci Kralja Petra c. 24.	3349-5
Sobo odda
M ar i b or
p o i i c i j i)
glavni
MODERNI VOZIČKI
vseh cenah
'Dipl. optik
po meri
E.PETELN
Izvršujemo vsakovrstna popra vila pri mo škem peri lu. Spreje mamo na-
bogokir divjak
MARIB.OR • GRA0SKI TRG ?
Ulica kneie r cclia
Preveč blaga
ima tirma
ročila v Gosposki ulici 24 in Slo venski ulici 28
Tel. 25-78
J.TRPSN
Oglejmo si izložbe I zato prodaja tako poceni
Za vse izolacije proti vodi in vlagi
B ETONIT
Maribor
Zahtevajte navodila pri „BETONIT“, ke mični izdelki za gradbeno industrijo —
Maribor, Vojašniški trg 2 in Valvazorjeva 30
Citajte,,Večeriiik'
IZUČENA ŠIVILJA
želi primerne zaposlitve. Ponudbe na ogl. odd. »Večernika« pod »Hrana in stanovanje«.	3329-10
 V nalem
8BBE6? ■" v; ' VPfiffz*! 's '<{i™ ’r'
TRGOVINO Z MEŠANIM BLAGOM
vpeljano, ob prometni cesti, oddam v najem. Ponudbe na ogl. odd. »Večernika« pod »Mariborska okolica«.
3342-15
Kapital
Grem za
KOMPANJONA
Posedujem din 30.000. Naslov v ogl. odd. »Večernika«.
3332-16
GOSPOD
se sprejme na stanovanje v lepo sončno sobo. Naslov v ogl. odd. »Večernika«. ______________________ 3356-7
LEPO SOBO
s štedilnikom oddam Studenci, Ciril-Metodova 17, nasproti pošte.	3340-7
Damski poletni čevlji od 120"-
puicim reviji	^	■
■-1""
•	Hnfpl	/umore.	Gos	n	os
Hotel Zamorc, Gosposka 30
Oglejte si stransko izložbo!
Vodimo vse vrsfe
• • • v
»TISKOVNA ZADRUGA" Maribor, Aleksandrova c. 13 Telefon št. 25-45
SOBA
v centru se takoj odda. Cankarjeva 1*11.	3348-7
Plutovinaste plošče
za Izolacijo hladilnih naprav
Plutovinasti ščitniki za izolacijo parnih in hladilnih naprav. Izdeluje »HIGIEA«, tvornica čepova d. d. Zagreb I., Ivkanieva 48, pošt. predal 318. Tel. 24-070.
Vsem znancem naznanjamo, da je preminula naša draga gospa
Roz! Rapolusk
vdova komisarja finančne kontrole
v 62. letu starosti.
Pogreb se vrši v četrtek, 16. maja, ob 4. uri popoldne iz pobreške mrtvašnice na frančiškansko pokopališče.
Maribor, dne 15. maja 1940.
2ALUJOCA RODBINA S T R F I C E K
Izdaja in urejuje ADOLF RIBNIKAR v Mariboru, na vračajo. — Uredništvo in uprava: Maribor,
Zlato In srebro,
oriljante, zastavijalne listke išče nujno ta nakup
M. Ugerjev sin,
Maribor. Gosposka ulica 15
Continental
3
na ugodne mesečne obroke
IVAN LEGAT
Maribor. Vetrinjska ni. SO Mllbllana. Prešernov« ni. 44
Tiska Mariborska tiskarna d. d. Kopališka ulica 6. — Teleion
Zahvala
vsem, ki so sočustvovali z nami ob priliki izgube dragega očeta, starega očeta, strica, tasta, svaka, gospoda
Ivana Kosa
Prav posebno pa smo dolžni zahvalo gospodu dr. Fr. Mariniču, ki je ves čas dolgotrajne bolezni z izredno skrbnostjo in požrtvovalnostjo storil vse in še več, kakor je bilo mogoče. Zahvaljujemo se častiti duhovščini za spremstvo z gospodom župnikom Umekom na čelu, gospodu Špariu in gospodu patru Konstantinu Urankarju pa za dobrovoljno asistenco. Nadalje vsem mnogoštevilnim darovalcem vencev in cvetja, vsem, ki so ga spremili na zadnji poti, kakor tudi ostalim, ki so nam na kakršen koli način izrazili sočustvovanje ob bridki izgubi.
Maribor, dne 15. maja 1940.
ŽALUJOČI OSTALI.
V	globoki boli naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da nas je za vedno zapustil nad vse ljubljeni soprog, oče, stari oče, stric, svak, gospod	n,
Miroslav Spefec
bančni nameščenec podružnice Prve hrvatske štedlonice v Mariboru in jetniški paznik v pokoju
v torek, 14. maja 1940, ob pol 20. uri v 56. letu starosti po dolgi mučni bolezni.
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v četrtek, 16. maja, ob pol 16. un iz hiše žalosti, Sokolska ulica 4, Pobrežje, na magdalensko pokopalis . Maribor, Gor. Radgona, dne 15. maja 1940.
Globoko žalujoča soproga MARIJA, hčerka FRIDA, zet KARL in vnuki ter ostalo sorodstvo.
predstavnik STANKO DETELA * Mariboru. - Oglasi po ceniku - Rok»pisise uredništva štev. 25-67 In uprave S*c. 28-67- - Poštni čekovni račun štev. ll 409-