Cena 30 Rpf POROČEVALEC INFORMACIJSKI VESTNIK OSVOBODILNE FRONTE S t. 17. 2. julija 1944 Slovanska brata in naša borba x ireeiBsSkSmi osiajalei V veličastni borbi naprednih na- rodov sveta za človečanske pravice dela velikih duhov na novo oživ- ljajo in pridobivajo na pomenu. Se nikdar nismo poslušali Pre- šernove zdravice 8 takim razume- vanjem kot danes, ko sami ustvar- jamo njeno slovensko in človečan- hko vsebino. Se nikdar nismo praznovali sv. Cirila in Metoda s takim navdušenjem kot danes, ko zmagovito dokončujemo borbo slo- vanstva z nemštvom, ki sta ji onadva na kulturnem torišču polagala te- melje. Tisoč let sta bila slovanska apo- stola simbol borbe z nemškim na- siljem, krutostjo, zvitostjo in ve- rolomnostjo. Njuno delo danes tik i prod mogočnim razcvetom slovan- skih narodov žanje končne sadove. Posvečeno je s krvjo milijonov naših borcev, ki tronne od Trsta do bregov Volg« v sveti slovanski zemlji, na katero ne bo nikdar več stopil tujec. Delo Cirila in Metoda pada v dobo. ko so si Slovani na vzhodu Nemčije skušali ustanoviti lastne države', pa so v neenaki borbi pod- legli. To je doba, ko so Nemci prvič z veliko silo, z zvijačo, 8 podkupovanjem slovanske reakcije in izrabljanjem vere v osvajalske namene hoteli zbrisati slovansko ljudstvo s sveta. Do Cirila in Metoda Slovani nismo imeli svoje abecede in knji- ge. Ciril in Metod, po rodu Grka iz Soluna, sta ustvarila slovanskim jezikom prilagojeno abecedo ter 1>revedla za bogoslužje potrebne :njige v makedonsko narečje, ki je bilo razumljivo tudi drugim Slo- vanom. Moravski knez Rastislav, ki je poskušal postaviti trdne temelje samostojni državi, ju je poklical na svoj dvor, da bi ustanovila slo- vansko bogoslužje in Moravsko tudi v verskem oziru osamosvojila od Nemcev. L)o tedaj so po slovanskih deželah širili vero z ognjem in mečem nemški duhovniki v ljud- stvu nerazumljivem nemškem je- ziku. Velika zasluga slovanskih apo- stolov je v tem, da sta hotela zgra- diti slovanskim ljudstvom v nji- hovem jeziku nemški enakovredno kulturo, -da sta dvignila prapor svobodnega razvoja slovanskih ljudstev in z delom na kulturnem torišču mogočno podprla napore tedanjih slovanskih knezov Rasti- slava in Koclja za politično osa- mosvojitev. V dobi Cirila in Metoda vidimo v slovanskih državah tudi začetek tistega zla, ki je borbo slovanskih narodov spremljal do današnjega dne. Ko so se pričeli nemški na- padi na Moravsko, se je Rastisla- vov nečak Svetopolk zvezal z osvajalcem in omogočil poraz do- movine. Svetopolk. simbol slovan- ske reakcije, seje zaradi trenutnih osebnih koristi zvezal z nemštvom in pomagal uničiti veliki politični napor Rastislava in mogočno kul- turno delo Cirila in Metoda Prav tako kot današnja, je tudi tedanja slovanska reakcija sodelovala z okupatorjem pri izrabljanju vere v protinarodne numene. Svetopolk je na nemško zahtevo namesto Metoda predlagal za moravskega škofa Wichinga, zaupnika nemške države, ki je Metodove učence iz- gnal iz Moravske in na tem delu slovanske zemlje uničil Metodove kulturne napore. Ta reakcija se vleče kot črna nit skozi ves zgodovinski razvoj Slovanov. Danes pada borečim se narodom v hrbet v obliki poljskega Nikolaiezika, slovaškega Tuke, češkega Hache, »srbskega Nediča, hrvatskega Paveliča in slovenskega Rupnika. Le tista slovanska drža- va, ki je pravočasno uničila svojo (Nadaljevanje na 2. struni) Crr» teden Rdeča Armada je prekosila samo sebe Dne 24. VI. 1944 je šlo v.cvet Sta-' linovo povelje, da so čete I. bal- tiške, 1,11. in III. beloruske fronte pričeie z ofenzivo na 400 km dolgi fronti. Komaj šest dni je poteklo od tega in vsakodnevno večkratno grmenje topov v Moskvi naznanja sovjetskemu ljudstvu in vsemu svetu, da se rdeče zastave zopet vijejo v Vitebsku. Orši, Mogilevu, Zfobinu, Bobrujsku in v tisočih drugih krajev v Beli Rusiji. Enote Rdeče Armade pa so že daleč na- prej na zapadu in se bližajo Min- sku, vratom, ki vodijo v Kouigs- berg, Varšavo in Berlin. Vitebsk, Orša in Mogilev so bile dve leti utrjevane trdnjave, ki jih je še letos nemški general Dittmar imenoval .nezavzetni ključ k nem- škemu vzhodnomorskemu prosto- ru". Ta ključ je sedaj v sovjetskih rokah in Dittmarjeva napoved se bo dobesedno izpolnila. za KitEeria Nek ruski general označuje ta poraz in divji beg nemških divi- zij v Beli Rusiji kot največji po- raz v zgodovini vojska. Nemce je na Berezini, ki so jo sovjetske čete že desegle, doletela usoda Napo- leona. Pri Vitebsku je bilo v 40 urah uničenih 5 nemških divizij, nadalj- njih pet je zmlel general Roko- »ovski pri Bobrujsku. V oči pada ogromno število ujetnikov. Cherbourški polotok očiščen Po treh tednih uspešnih bojev v Franciji so amerikanske čete za- vzele važno pristaniško mesto Clier- bourg. Pri Caenu se vrše hude tankov- ske bitke. Čim pade Caen, pravi- jo londonski komentarji, bodo bolj odprta vrata v notranjost Francije in proti največjemu francoskemu pristanišču Le Ha vre. V Franciji je doslej samo en ar- rnadni zbor invazijskih čet Ogrom- Stran 2 SLOVENSKI POROČEVALEC ______ - na sila še čaka na britanskih oto- kih in general Montgomery bo v kratkem pokazal Nemcem vso moč zavezniškega bloka. V Italiji proti Livornn in Steni 5. amarikanska armada nevzdrž- no prodira ob zapadni obali in se bliža Livornu. Severno od Trans- imenskega jezera lomi srditejši odpor Nemcev in se odločno po- mika proti Sieni. Na jadranski o- bali ima 8. angleška armada naj- težji teren in na i bolj žilavo obram- bo Nemcev. Toda tudi tu se Nemci samo umikajo. Finsko čaka katastrofa ^e nedavno je finska vladajoča klika poskušala dajati izraza raz- burjenju, kadar so jo imenovali hlapca fašistične Nemčije. Finski »demokrati" so poskušali dokazo- vati, da vojskuje Finska svojo vojno neodvisno od Hitlerja in različno od njega. Zdaj so padle krinke z obraza finskih vladajočih tolp. So- glasje med finsko vlado in Ribben- tropom, ki se je z njo pogajal v Helsinkih, je prišlo do izraza v laomunikeju, ki pripoveduje o po- polnem razumevanju v vseh točkah. Kakor javljajo iz Stockholma, so nemške čete že vkorakale v Hel- sinki in je to rezultat pogajanj. Na ta način so finski Hitlerjevi hlapci popolnoma stopili v njegovo službo. Značilno je priznanje finskega lista „Suomi Sozialdemokraten", da je Finska proti svoji volji zašla v vojno. Da, vladajoči finski krogi so šli v vojno proti volji naroda. Kako se bo končala ta avantura, ni nobenega dvoma. Finsko čaka katastrofa in popolno uničenje ka- kor njene berlinske gospodarje. Nemci ne morejo več pomagati svojim finskim podrepnikom. Pri Vitebsku so pokazali, kako malo možnosti imajo pomagati Finski. V na jboljšem primeru bodoeestapovei nekaj časa branili vladno kliko pred razburjenim prebivalstvom, ki so ga končnoveljavno prodali Hitlerjevi Nemčiji. Poljska reakcija — zvest učenec Gobbelsa „Izvestja" z dne 29. junija pi- šejo: Ves svet z napeto pozornostjo in občudovanjem spremlja zmage pro- dirajočih sovjetskih čet. Nezado- voljni pa so s tem prodiranjem kro- gi okrog emigrantske poljske vlade v Londonu. Dne 24. junija ie pod- talni radio „Swit*\ ki predsta\lja politiko emigrantske poljske vlade, odkrito pokazal, daje zvest učenec Gobbelsa. Povedal je, da ima danes nemška vojska še mnogo svobode manevriranja, dalje je ugotovil, da se vršijo vojne operacije na ne- zadostni količini front, predvsem pa, da se čuti neaktivnost na vzhod- ni fronti. Poljski pani izza Zaglobe se v svoji nezadovoljnosti pritožu- jejo nad nezadostno aktivnostjo Rdeče Arroade. Zares prizor, vreden bogov. ZDA pripravljajo predsedniške volitve Dne 26. junija je bil v Chicagu shod republikanske stranke, na katerem je bil izvoljen za kandi- data pri bodočih predsedniških vo- litvah newyorški guverner Dewis. Shod je ostro kritiziral notranjo politiko Roosewelta, kandidata de- mokratske stranke. V okviru re- publikanske stranke se je pojavila struja, ki zahteva takojšen mir in kompromis s hitlerjevsko Nemčijo. Ta struja pa ni javno nastopila na shodu, ker se je zavedala, da mi- lijoni amerikanskih volivcev zahte- vajo vojno do zmagovitega zaključ- ka in popolno izvedbo sklepov teheranske konference. Tudi borba za predsedniškega kandidata v ZDA bo pomenila samo utrditev zavezniškega bloka. Primorska doživlja grozodejstva Švabi in njihovi hlapci že nekai časa znašajo svoj srd nad Primorsko. Moril- ske in požigalske tolpe krvnikov, ki so bdje v večini primerov ene in iste, vpa- dajo v primorske kraje in vasi zdaj na •everu zdaj na jugu. zdaj na vzhodu zdaj na zapadu. Spremljajo jih ogenj in kri. grozote brez primere. Ukloniti ho- čejo borbenost primorskega ljudstva za (Nadaljevanje s 1. strani)- reakcijo — Sovjetska Zveza —je bila zmožna razviti vse svoje sile in zmagovito povesti slovanske na- rode v zadnji, odločilni boj z nemškimi osvajalci. Slovanstvo zmaguje. Nemški ko- los, tisočletni dedni sovražnik slo- vanstva bo kmalu na tleh. Ni več daleč dan, ko bo s pomočjo zavez- nikov nemškemu osvajalnemu zma- ju odrezana glava, ko se bodo po slovanskem svetu prvič v zgodovini razcvetele močne politične tvorbe in omogočile širok razmah slovan- ski kulturi, katere temelje sta so- ustvarjala Ciril in Metod. Plevel slovanskih narodov — Svetopol- kovi nasledniki — pa bodo iz- trebljenj s svojimi nemškimi go- spodarji vred. Tisoč let je trajala borba za izpolnitev dediščine Cirila in Me- toda, tisoč let smo se Slovani uporno, neumorno rvali z zahrbt- nim, zločinskim, pangermanstvom. Že se svita dan, ko bo zmagoslav- no vstala slovanska pravica, prvič v zgodovini oprta na slovansko moč. Doslej smo Slovenci črpali iz dela Cirila in Metoda samo na- vdih za kulurno in prosvetno delo. Danes se ju spominjamo v zna- menju oborožene borbe za našo politično samostojnost, v kateri se bosta tudi naša kultura in prosveta prvič resnično razmahnili. Nismo več samo kulturen, smo tudi ju- naški narod, in spomin na delo, ki sta ga začela slovanska brata, nas še bolj podžiga na končni obračun z nemškim osvajalcem. Marija Vilfan svobodo. Zagotoviti si hočejo prometne žile, ki tečejo skozi to deželo, za umik svojih poraženih armad. Hkrati pa se za vse poraze, ki jih dobivajo od partiza- nov, kruto maščujejo nad mirnim prebi- valstvom. Ti »junaki" nimajo toliko po- guma, da bi se z našimi borci spoprijeli v odkritem boju. V dobrih treh tednih so zagrešili to- liko grozodejstev, da mi jih je na tem mestu nemogoče našteti. Toda vsa so za- pisana, do podrobnosti, do poslednje žrtve in požgone hiše, glas o njih gre v širni svet. — Doživeli so svoj črni dan Brkini, kjer je bilo oplenienih in do tal S ožganih 6 vasi: Gaberk. Huje, Pregarje, ajelšje, Toininje in Podbeže, vsega 273 hiš z gospodarskimi poslopji. In to še ni najhujše. Padlo je tudi 66 žrtev, med te- mi starci in otroci. Ne samo pobite, tudi žive ljudi so metali v ogenj plamtečih domov. — V Gornjem Cerovem v Brdih so Nemci postrelili 10 talcev, med temi nekega kmeta pred očmi njegovih petih otrok. — Nemci in laški kvesturini iz Trsta so požgali vas Gabrovec in pobili 9 ljudi. — Oplenjeni in do tal požgani sta bili vasi Vojščica in Sela na Krasu. — V goriški okolici je bila vpepeljena vas Venišče, 25 hiš z gospodarskimi po- slopji, v Prvačini pa je zgorelo 7 hiš s hlevi in Živino vred. — Na Tolminskem so nemške zveri požgale vasi: Sevrelje, JageTiče. Reko, Otalež, Lažne in Plužne ter pobile veliko ljudi. Isto tam so dve- ma ujetima partizanoma živina izkopali oči in jima nato s sekiro odrobili glave. — V Renčah so zagrešili bogoskrunstvo, o katerem smo poročali že v zadnji šte- vilki. Oskrunili so tudi cerkev v Jager- SLOVENSKI POROČEVALEC Stran 3 ščah in dve cerkvi v bevreljah. Pri vseh teh pohodih so odpeljali s seboj mnogo 3judi, po večini mladih deklet. Straliotna so ta dejstva, grozotne te številke! Pred menoj ležijo fotografije, ■ki so jih partizani zaplenili Šrabora. Ti dokumenti dokazujejo, da se ti razbojniki jiiti malo ne sramujejo svojih dejanj. !Nasprotno — še ponašajo se z njimi. Cinično so se fotografirali med svojim zverinskim divjanjem. Ena izmed foto- grafij kuže švabskega divjaka, ki stoji na pragu nizke hiše in podtika ogenj v streho, pred hišo pa leži na obrazu na pol razgaljena mrtva ženska. Z grozo se vprašujemo; Kako je mogoče, da člo- vek pade tako globoko? Ali so to še ljudje? Le po imenu in po vnanji podo- bi so še ljudje, v resnici pa so divje zveri. In jih ho doletela usoda divjih zveri. Obtožujemo jih! Kličemo: kaien! In kazen pride! Zavezniki so na moskovski konferenci lanskega oktobra slovesno iz- javili, da bodo ..oni nemški vojaki in oficirji in člani fašistične strunke. ki so bili odgovorni za storjena nemška gro- zodejstva, uboje in ropanja, ali so pro- stovoljno sodelovali pri njih, odvedeni v dežele, v katerih so bili ti zločini storjeni, kjer bodo. sojeni v skladu z zakoni osvobojenih dežel in njihovih svobodaih vlad". Ta iajava je bila gro- mek, svarilen opomin vsem razbojnikom. Ako ga ti niso hoteli slišati, tem slabše za nje. Mi smo ga slišali. Trpimo, a zbi- ramo gradivo za dan sodbe. Ta pride, zakaj že se bliža z naglimi koraki. Z vsakim udarcem, ki £a dobijo Nemci, sino bliže svoboai, bliže dnevu, ko bo- mo predložili račun: ji Plačaj, krvnik, za svoja grozodejstva! Primorska zemlja! Primorsko ljudstvo! Težko mi je za nju, vendar me navda- jata s ponosom. Primorci ne klonejo kljub strahotam, ki jih doživljajo. Ne nasedajo zlobni propagandi, češ da so partizani krivi njihovih nesreč, ostajajo zvesti osvobodilnemu gibanju. Trdno verujejo v skorajšnjo svobodo, za katero prena- šaj«« tudi najtežje žrtve. Bili so vedno dobri Slovenci, bili so vneti Jugoslovani in so še bolj danes, ko vedo, da gre za novo Jugoslavijo, boljšo kot je bila prej- šnja. Zavedajo se, daje njihova 6voboda in sreča zagotovljena le v tesni poveza- nosti z ostalimi jugoslovanskimi narodi. Še bo morda prišel kak vihar nad deže- lo, a ta bo zadnji. Na naši zapadni meji stoji močna vojska maršala Tita, železen branik naših pridobitev za ceno tolikih žrtev. France Bevk Od So že do Vardaria dobivajo Nemci smrfcrce udarce Polom nemške ofenzive v Bosanski Krajini Pred enim tednom je Vrhovni štab objavil rezultate petnajstdnev- nih srditih bojev, ki so se vršili v zapadni Bosni med VII. nemško ofenzivo. Objavljeni rezultati jasno kažejo, zakaj je propadla zadnja ofenziva nemških čet. 8.000 ubitih Nemcev, ustašev in četnikov, ve- lik vojni plen in mnogo uničene sovražnikove vojne tehnike, vse to je moralo dovesti do zloma nemške ofenzive, ki se je vršila na ozemlju Bos. Krajine. Boji, ki so se vršili v zapadni Bosni in ki se še nadaljujejo, so zahtevali od naših borcev veliko vztrajnosti, hladnokrvnosti in požrtvovalnosti. Naše brigade in divizije so tudi tokrat pokazale, da imajo vse te lastnosti in da se znajdejo v vsa- kem položaju. Naše enote, ki se bore v za pa d ni Bosni, so podpi- rale tudi enote, ki se bore na drugih frontah v Jugoslaviji, ki so zadale sovražniku velike izgube ter preprečevale premeščanja in koncentracije sovražnikovih čet na enem mestu. Poleg tega je nudilo uspešno pomoč našim enotam v zapadni Bosni zavezniško letalstvo, ki je napadalo sovražnikova opo- rišča in kolone na pohodu. Po polomu nemške ofenzive se je položaj v zapadni Bosni spre- menil, ker so naše enote vzele na več krajih pobudo v svoje roke in niso pustile spvražniku, da bi se utrdil na ozemlju, katerega se mu je posrečilo začasno zavzeti. Glavni boji se vrše na frontnih odsekih Kraševo — Fo jnica —'Gor. Vakuf in na komunikaciji Bihač —Bos. Petrovac—Drvar: Na odse- ku Kraše vo—Fojnica—Gor. Vakuf je sovražnik z močnimi silami poskušal zavzeti položaje naših enot in se prebiti na osvobojeno ozemlje. Vsi ti napadi pa so bili zaman, ker so se naši borci moč- no upirali in prizadejali sovražniku velike izgube. 1 ako so samo na frontnem odseku med Prozorjern in Ramo pustili na bojišču 230 mrtvih vojakov in oficirjev. Prav tako občutne izgube trpi sovražnik zaradi napadov naših enot, ki ne- Brestano drže pod ognjem odsek >rvar—Bos. Petrovac—Bihač. Sa- mo pri enem napadu na nemško motorizirano kolono, ki se je po- mikala proti Drvarju, so naši bor- ci uničili 16 tovornih avtomobilov, 2 tanka, 2 topova, 1 oklopni voz in mnogo municije. Borba -za Majevico se nadaljuje Z boji v zapadni Bosni so ozko povezane operaciie naših enot v vzhodni Bosni. Čeprav razpolaga tukaj sovražnik z močnimi silami, je primoran dovažati nova ojačanja, ker so naše enote dosegle celo vrsto resnih uspehov. Po zavzetju Vlasenice, Srebrenice in Drinjače ter drugih mest na levi obali Dri- ne so naše enote likvidirale vsa sovražnikova oporišča med Tuzlo iu Zvornikom in so zapletene v uspešne boje na Majevici. Poleg tega so druge naše enote ponovno zavzele Fočo, Cajniče in Ustikoli- no. S tem so z južne strani spra- vile v nevarnost nemško-ustaška oporišča na progi Sarajevo—Više- grad. V vzhodni Bosni polaga sov- ražnik največjo važnost na Maje- vico, kajti če naše enote likvidi- rajo vsa sovražnikova oporišča na Majevici, potem bi brez vsake te- žave očistile vso Posavino iu Sem- berijo. Nemci in ustaši, katerim pomagajo četniki Keseriča, krče- vito drže »voje položaje na Maje- vici in da bi se obdržali, dovažujo nova ojačanja. Zato so tukaj sov- ražnikove izgube največje. V šest- dnevnih bojih so naši borci uničili na Majevici 1.500 nemških vojakov in oficirjev ter arhiv in dokumen- te štaba 27. nemškega polka. Srbija vedno močneje udarja V Srbiji dobivajo, potem ko so se formirale nove divizije in naše enote neprestano naraščajo, boji vedno večji razmah, zaradi česar so okupatorji, Nedič iu Mihailovič primorani metati v boj svoje glav- ne sile. Tako so bili bolgarski okupatorji primorani premestiti eno celo divizijo z odseka Užice—Ča- cak na Jablanico, kjer se sedaj vršijo najsrditejši boji. Lep uspeh je dosegla neka naša enota, ki jo pri Lajkovcu uničila sovražnikovo letališče in na letališču pet letul, 10.000 1 bencina in 20 kamionov. V bojih pri Leskovcu je bilo ubi- tih mnogo sovražnikovih vojakov in oficirjev iu zaplenjena izvestna količina sanitetnega materiala. V Džunisu na progi Niš—Stalač je bil uničen vlak in železniška po- staja. Pri tem je bilo pobitih 35 sovražnikovih vojakov, dočim je bilo veliko število ranjenih. V vzhodni Srbiji se prav tako vršijo srditi boji. I ukaj so naše enote pri nekem spopadu uničile 500 sovražnikovih vojakov in oficirjev in zaplenile 25 težkih strojnic, mi- nomet in drug vojni material. Pri Užicu so naši borci iztirili vlak in osvobodili 40 mladincev, ki so Stran 4 SLOVENSKI POROČEVALEC Na slovenskih bojiščih srdite borbe ( im bolj iztiskajo zavezniške čete Nemce iz Italije, tem večjo važnost dobiva zanje Slovenija. Ko- munikacije v Sloveniji postajajo zanje življenjsko važne. Zato so se v zadnjem času z besom ranjene zveri vrgli proti našim enotam, ki so jih prikovale v njihove malo- številne brloge. Na Dolenjskem je XV. brigada 21.junija po ogorčenih celodnevnih borbah likvidirala postojanko Kri- ška vas nad Višnjo goro. Junaški borci so zaplenili veliko vojnega materiala. V tej borbi se je posebno odlikoval z osebno hrabrostjo ko- mandant XV. divizije podpolkovnik Hočevar Franc-Ciril. Njegov suk- njič in škornji so bili nad dvajset- krat prestreljeni. Vzdolž komunikacije Ljublja- na—Grosuplje—Novo mesto se bor- be z vso srditostjo nadaljujejo. Nemci in švabobranci dnevno iz- padajo iz Crosuplja, Stične in Št. Vid«, prihajajo iz Litije preko meje mimo, Leskovca nad Višnjo goro in po temeniški dolini. Toda enote XVIII. in XV. divizije jim ne dajo do sape. Na Notranjskem sta Notranjski odred in IV. brigada „Matija Gu- bec" po petdnevnih težkih borbah, v katerih je sodelovalo 4 do 5 ti- soč Nemcev in švabobrancev s tanki in oklopnimi vozili iz vseh postojank (Rakek, Vel. Lašče, Rib- nica, Kočevje, Ilirska Bistrica), raz- bile vse njiliove poizkuse, da bi osnovali novo postojanko v Novi vasi na Blokah in jih prisilila k begu nazaj borbah je ime t)Os(ojanke. sovražnik V teh okrog 200 mrtvih in ranjenih. Naši hrabri borci so zaplenili: 5 težkih mino- tskoi stopili v vrste Narodno Osvo- bodilne Vojske. Sovražnikove sile, ki bo v Srbiji, »o že zelo demoralizirane, posebno po izkrcanju zavezniških čet v 1'ranciji. Demoralizacija se posebno kaže v četniških vrstah ter med bolgarskimi vojaki in oficirji. Oet- niki, ki so bili prisilno mobilizirani, žele preiti na stran Narodno Osvo- bodilne Vojske, zaradi česar pod- vzemo Mihailovič najstrožje ukrepe proti četnikom, ki omahujejo ali poskušajo preiti na stran NOV. Vojaki nekega bolgarskega bata- ljona in 77 bolgarskih oficirjev se je predalo naši 24. srbski diviziji. metov, 6 težkih strojnic, 9 lahkih strojnic, 120 pušk in mnogo dru- gega vojnega materiala. Posebno pohvalo za te odlične operacije sta zaslužila komandant Notranjskega odreda kapetan lur- lan Ivan-Drago, ki je junaško pa- del na Čelu svojih DOicev in štab se Gubčeve brigade, ki mu načeluje major Hribar Janez. Na Primorskem niče in eeste naprej bila v vipavskem gradu uničena uemško-švabobranska posadka. rušijo želez- V Vipavi je Na Gorenjskem XXXI. divizija hrabro odbija vse poizkuse Nemcev, da se prebijejo na Jelovico in na Selško planino. Proga Ljubljdna—Jesenice je ne- prestano prekinjena. Tako so bili med Kranjem in Podnartom uni- čeni trije mostovi. Tudi na Štajerskem niso Nemci na vlakih varni. Bataljon XI. „Zi- danškove" brigade je tik pred Ma- riborom med Falo in Rušami na- padel vojaški vlak, pobil 32 in ujel 12 Nemcev, večinoma oficirjev in podoficirjev. Po Jugoslaviji Izvršni odbor HSS je ponovno obsodil Mačka Pred kratkim je imel Izvršni Odbor 1JSS svojo drugo sejo. Ta seja je zelo važna, ker jv razčistila mnogo \prašflnj in zavzela odločilno stališče do nazad- njaških in saboterskih elementov okoli Mačka. 10 IISS st»ji zdaj odločneje kot kdajkoli na liniji Narodno Osvobodilne Fronte. V svoji resoluciji obsoja Mačka, ki je 29.9.1929 brez vprašanja ljudstva in pristanka glavnega Odbora HSS skle- nil sporazum s princ« m Pavlom, ne pa s srbskim ljudsivom, poostril zakon ta za- ščito države ter uvedel preganjanje de- lavstva in koncentracijska taborišča na Hrvatskem. Za tem je podpisal trojni pakt ter se takoj nato okoristil s pre- vratom. kj je bil izveden proti trojnemu paktu, da je nekaj dni noto mogel izro- čiti oblast ustašem. Mačkov poziv k so- delovanju z ustaškimi oblastmi ni bil usoden samo za HSS, katero je v tem čnfu zapustil, marveč tudi za obstanek hrvatskega nnrcda in za nadaljnje skupno življenje s Srbi. HSS je v NDH ostala brez besede in vpliva na politično živ- ljenje. — Tedaj je nastopila Ki munistična Partija in organizirala lji,dski upor in narodno osvob«.dilno gibanje. Po sklepu 10 v Plaškr m 12. X. 1943 HSS sodeluje v narodno osvobodilni borbi, v vseh nje- nih manifestacijah in slednjič v edinem narodnem predstavništvu Hrvatske ZAV- NOH-u. Sodelovala je tHdi pri 11. zaseda- nju AVNOJ-a v Jajcu. V resoluciji nada- lje 10 poudarja, da v hrvatskem ljudstvu krepi sodelovanje v narodno osvobodil- nem gibanju, tolmači njegove ideje z načeli bratov Radičev ter bralstto sode- luje s Srbi in Komunistično Partijo. 10 HSS z novoizvoljenim predsedništvom na čelu bo krepil delo HSS povsod, kjer žive Hrvati, da zadnji njen pristnš stopi v vrste narodno osvobodilne borbe. Skrb za zdravstvo med civilnim prebivalstvom na Hrvatskem. ZA\N0M je koj spočetka ustanovil po- seben zdr®\stveni »dsek. Posebne zdrav- stvene ekipe na terenu so skrbele za pobijanje nalezljivih bolezni, za ambu- lantne preglede, za brezplačno zdravljenje, za izvedbo tečajtv. ki naj vzgoje sanitet- no osebje po .okrožjih itd. Te ekipe, 15 po številu, so v zadnjih 6 mesecih cepile v l iki, Ktrduiiu in Biniji tkng 10.030 ljudi proti trebušnemu tifusu, ozdravile nad 13.430 ljudi srbečice, izvršile nad 9.500 ambulantnih pregledov in 803 hišne obiske, imele 200 ses«ankov s 7.600 ose- bami in razušile 6.500 ljudi in 1.258 hiš. Vendar te ekipe niso mogle zadostovati za vse osvobojeno ozemlje. Ko so na- rodno osvobodilni odbori vedno trdneje prijemali za delo, so prevzeli tudi skrb za ljudsko zdravje. Okrajni in okrožni odbori so ustanovili posebne zdravstvene odseke, ki s pomočjo strokovnjakov re- šujejo vsa zdravstvena vprašanja. Ti od- seki so. n. pr. v Slavoniji ustanovili že tri bolnice za nalezljive i-olezni in 8 am- bulant, imeli 28 higienskih tečajev, raz- vili veliko propagando z letaki, stenčnsi itd. Tako se je utrdila mlada organizacija civilnega zdravstva na Hrvatskem in žn- nje uspehe v dobfo našemu civilnenVu prebivalstvu in vojski. »Socialist' dr. Živbo Topalovic agiiira po Italiji za Mihailoviča. France Svetek, prtdsednik ..Splošne delavske strokovne zveze za Slovenijo" in član SNOS-a, je dal za RSJ izjavo, v kateri med drugim pravi: Topalovičeva družba je ves čas po prvi svetovni vojni storila vse, da odrine ljudstvo od vpliva na dr- žavno oblast, zatre njegovo samozavest in mu skratka ugasi domovinsko ljube- zen in s tem smisel za njegovo obrambo. Socialni d» mokrati smo se od prvega za- četka priključili narodno osvobodilnemu gibanju. Prave svob< de narod nikoli ne dobi v dar in mu je nikoli ne pokloni diplomacija. Zato je jugoslovansko ljud- stvo ustanovijo NOV pod Titom in izvr- glo vse, ki so mu preprečevali in še skušajo preprečevati, 'da se uveljavi v njem zavest človeškega dostojatslvo in državljanske časti. Žrtve narodno osvo- bodilnega boja, v katerem sodelujemo, kličejo vse res iskrene sociolne demo- krote v borbo in ne na pota, po katerih hodi Topalo\ič. Razkroj v Nedfčevih in Mihailovičevih vrstah Vdor v Evropo ter ofenzive v Italiji in na vzhodu so zamajale Nedičevce in čet- nike. Iz. Nedičeve w>jske je doslej ob prvih vesteh iz Francije dezertiralo nad 500 vojakov in oficirjev. Deloma so se vključili v NOV, dtlomo pa so storili samo pol koraka. Preoblečeni v civilne obleke SLOVENSKI POROČEVALEC Stran 5 Pisma domobrancem L Vaše domače skrbi, kaj bo z rami. Ko ste jo pred meseci potegnili zdoma in odšli v nemške postojanke, so ie mislili, da ste si s tem rešili življenje. Bili so pod vtisom nemške ofenzive, menili so, da bo nemška vojska do kraja pokon- čala uaše partizane. Skrivali so vas pred našo mobilizacijo, končno pa vam na- polnili nahrbtnike ter vam voščili srečno pot, upajoč, da se boste najceneje prebili skozi te težke čase v domobranski uni- formi — saj se bodo za vas borili Nem- ci, vaša dolžnost pa bo le, držati osvo- jene postojanke. Potem bo nekoč prišel konec vojne, Nemci bodo morda pora- ženi. toda domobranski voditelji se bodo že znali ob pravem času povezati z Angleži, ki jim bodo dali oblast v roke, partizanov ne bo več in vi, možje in si- novi, se boste srečno vrnili domov. Tako so mislili pred meseci vaši do- mači. tako ste mislili najbrž tudi vi. Izbrali ste si pot, o kateri ste mislili, da je najlažja in najcenejša. Toda danes mislite že drugače. Tudi vaši domači so že drugačnih misli. Občutek olajšanja, ko ste jim segali v roke. se je spreme- nil v žalost in tosnobo. Vedno pošastne- je vstaja pred očmi vaših domačih težko vprašanje, k a j bo z vami. sinovi in možmi, ki nosite nemške uniforme in se /. nemškim orožjem zaganjate v Narodno Osvobodilno Vojsko, v tisto armado, ki so jo vsi veliki zavezniki priznali za sebi enakopravno zavezniško ar- mado, ki ji pošiljajo veliko pomoč v orožju in materialu in v katero pozivajo vse domoljubne Jugoslovane, tudi vas, domobranci! Iu vrhu vsega je konec vojne vedno bližji. Začel se je že zadnji, odločilni napad na Hitlerjev tabor, v ka- terega so vključili tudi vas. Pred tem napadom ste še lahko odla- šali. še ste se lahko tolažili z upanjem, da se boste rešili Hitlerjevega smrtnega objema ter prestopili na stran zmagovitih zaveznikov. Zdaj je nastopil trenutek, ko je treba napraviti ta odločilni korak. Iu morda je to zadnji trenutek, zadnja pri- ložnost. Zakaj tudi vaši gospodarji Nem- ci vedo za vaše skrivne namene. Ne, oni vas niso oblekli in oborožili zato, da jim zadnje dni skočite v hrbet, ampak zato. da vas do skrajnosti izrabijo v lastno korist. Oborožili so vas. da se zanje bo- rite, da zanje padete. Čim več vaših gro- bov, tem manj nemških, čim več vaše krvi bo prelite, tem več si bodo ohranili svoje. O. Nemci so mojstri v prebrisa- nosti in hudo se je zmotil vsakdo, ki je mislil, da jih bo ukanil. Nemcu prideš do živega samo na en način: z neusmi- ljenim udarcem. % Ko ste odhajali v domobrance, ste se tolažili z upanjem, da boste na ta način ostali vsaj v domačih krajih, da vam ne bo treba bogve kam v nemške tovarne ali celo no fronto. Tudi zvitorepi Nemci so vam to obljubljali — in to celo isti trenutek, ko so obljubljali nam partiza- nom da vas pošljejo na fronto, če pri- stanemo na premirje do konca vojne. čakajo v Beogradu ali v svojih domačih krajih, da mine vojua. RSJ jih poziva, naj si vzamejo za vzgled tiste srbske oficirje, ki se že tri leta bore v vrstah Titove vojske za osvoboditev Srbije. Vedeli smo, da se Hitler ne bo niti tre- nutek poinišljal, ko ga bo stiska nagnala, da vas pošlje na fronto. In danes se je to začelo dogajati. Prvi transporti domo- brancev so medtem že prispeli na fran- cosko fronto. In čim večja bo nemška stiska, tem več vas bodo, natlačenih v živinske vagone, pošiljali umirat za za- vrženega Hitlerja na svetovna boiišča. Zaman se tolažite z upanjem, da boste ob koncu našli priložnost za prestop k zaveznikom. Preden pride ta priložnost, bodo vaša trupla že morda trohnela na svetovnih bojiščih, vaše postojanke v Sloveniji pa bodo zasedli tisti, ki so na življenje in smrt pripravljeni boriti se za Hitlerja, SS oddelki in gestapo. Res. upravičeno danes jokajo vaši do- mači, ki jih tare skrb za vašo usodo, upravičeno si vi pulite lase in premišljate, kako bi se rešili smrtnih vezi, s katerimi so vas povezali Nemci in njihovi izda- jalski hlapci, krivoprlsežni general Rup- nik in drugi. Upravičeno se vprašujete, kje je rešilni izhod s potapljajoče se Hitlerjeve ladje, na katero so vas prikle- nili. Ali je rešitev sploh mogoča? Da, rešitev je mogoča — toda samo na en način: če takoj zapustite svoje nemške gospodarje ter se pridružite zma- govitim zaveznikom, če se pridružite edini zavezniški armadi v Jugoslaviji, Na- rodno Osvobodilni Vojski. Druge poti k zaveznikom ni. druge rešitve ni. Narodno Osvobodilna Vojska vas je pripravljena sprejeti v svoje vrste, tako posameznika kakor cele oddelke, priprav- ljena vam je omogočiti rešitev iz vašega sedanjega obupnega položaja in to tem bolj. ker hoče vsaj zdaj, ob zadnjem na- skoku. združiti vse Sloveuce v enotno udarno silo, ki bo pognala naše največje narodne sovražnike s slovenske zemlje ter začrtala severo-zapadno mejo južno- slovanske države. Narodno Osvobodilna Vojska ne bo postavljala vprašanja o va- šem dosedanjem početju, če stopite v njene vrste ter se borite kot zavedni slo- venski in jugoslovanski vojaki. Tukaj, domobranci, je rešitev pred po- gubo, to je pot. po kateri mora vsak svobodoljuben Slovenec, ne glede na pre- pričanje in strankarsko pripadnost. Rešite se, domobranci — čas odločit- ve je nastopil! Od vaše odločitve je od- visna usoda vaših zapuščenih družin in domov, odvisno je vaše življenje. Vrata, ki vam jih odpira Narodno Osvobodilna Vojska, pomenijo rešitev vas in vaših družin. Skozi ta vrata boste prišli do izgubljene časti, skozi ta vrata boste stopili v svobodno iu častno življenje. Svoboda je pred durmi, ura usodne od- ločitve je tu! Tone Fajfar Domobranci prihajajo na pravo pot Zadnji dogodki na svetovnih fron- tah so porazno vplivali na domo- brance. Kjer le morejo, beže iz svojih postojank ter se priključu- jejo naši vojski. Po belogardističnih vojašnicah in postojankah se po- javljajo napisi, naperjeni proti Nemcem in Rupniku. V Gorici so Nemci aretirali nekega domobran- ca. ker so ga zalotili pri takšni napisni akciji. Iz večje postojanke so naše oblasti prejele pismo do- mobrancev, v katerem občudujejo našo vojsko in njene uspehe. Ob- ljubljajo, da se ne bodo borili proti partizanom in da bodo ob prvi priliki pobegnili. Svoje voditelje imenujejo krute. Pismo se glasi: ..Zmagoslavni tovariši! Srečen je za nas trenutek, ko vam lahko sporočimo zveste novice od nas vseh, ki smo po kruti usodi in ne- sreči oblečeni v domobrance. Ali v naših srcih je še vedno dober duh, ki hrepeni samo po svobodi. Torej, zvesti tovariši, poslušajte: skoraj vsi smo ene misli in skoraj vsi se zavedamo, da je zmaga va- ša. Ker smo vaši tudi mi, delamo, kar nam je le mogoče, da bi bili v najkrajšem času z vami v zvezi. Ali to se zgodi čira dalje teže. Iludo pazijo na nas naši kruti voditelji. Ko se nam bo pokazala prilika, pridemo k vam. Iz naših pušk ne bo počil strel, ako nismo kruto prisiljeni. Ako bo počil, bo po tistih, ki niso zvesti in niso za nas. Smrt fašizmu — svobodo narodu!" Dne 21. junija se je javilo v Bri- ško-Benečanski odred 16 domo- brancev iu 109 italijanskih vojakov, tako zvanih „Difese terittoriale" skupaj s svojim podporočnikom. Bili so izvrstno oboroženi. Ko so prišli v taborišče odreda, so si firišili na kape takoj rdeče zvezde, zjavili so, da so nadvse srečni, ker so se rešili iz fašističnih kremp- ljev. Iz svojih edinic uhajajo pogosto tudi alpini. Vse to kaže, da se nemška najemniška vojska začen- ja oddaljevati od svojega doseda- njega gospodarja, ki je ne more več navezati nase niti s tem, da ji dovoljuje ropanje in divjanje po mili volji. Praviina sodba Področno vojaško sodišče za Be- lo Krajino je obsodilo na smrt Ano Konda. ker si je prisvojila in skrila 30 novih srajc, ki so jih po- leg drugega materiala odvrgla za- vezuiška letala za potrebe NOV. Poleg tega je bila podpornica skri- vačev. Dajte vse vaše sile za vojsko in zmago Stran 6 SLOVENSKI POROČEVALEC Primorska voli za Titovo Jugoslavijo Vsa Primorska je danes v naraščajočem osvobodilnem boju. Vest o graditvi obla- sti. o svobodnih volitvah je sprejela s takim navdušenjem, koi jo more le narod, ki gaje četrt stoletja stiskala neusmiljena fašistična pest. Kot daje velik praznik pred durmi, tako se pripravljajo Primorci na volitve. Povsod se vršijo sestanki in zbo- rovanja, pletejo se venci in šivajo zasta- ve. Vasi naravnost tekmujejo med seboj, kaiera bo bolje in lepše izvedla zboro- vanje in volitve. Dne 11. junija se je vršilo eno takih zborovanj. Popoldne so se pričeli zbirati ljudje pri cerkvi v mali primorski vasici z zastavami no čelu, z napisi in gesli v sprevodu, s slovenskimi zastavicami na prsih ter polnimi naročji nageljnov in cvetja. Iz 73 vasi so prišli kljub dežju. Prav iz okupatorjevih postojank so pri- šle kolone ljudi po več ur daleč s pe- smijo na ustih in glasno izraženo dobro voljo. Razvil se je mogočen sprevod proti gozdu, kjer se je vršilo zborovanje. Tu si videl sivolaso ženito, ki je komaj no- sila veliko zastavo, tam invalida, ki je igral na harmoniko partizanske koračnice. Dekleta so bila v narodnih nošah, mo- žakarji in fantje so korakali z nageljni v gumbnicah. še celo mali pionirčki so kazali z lesenimi puškami svojo bojevi- tost. Pol ure se je vil sprevod mimo enot naše vojske, ki so -se priključile sprevodu. Zborovanje seje pričelo z mimohodom enot IX. korpusa. Primorci so obsuli svo- jo vojsko s cvetjem. Predsednik NOO za kanalsko okrožje tov. Soča je nato pozdravil predstavnike oblasti: dr. Joža Vilfana, podpredsednika Pokrajinske- ga odbora OF zn Slovensko Primorje, Jožeta Srebrniča, člana Pokrajinske- ga odbora in starega borca za pravice primorskega ljudstva, Franca Popita, člana odseka za izgradnjo narodne obla- sti pri Predsedstvu SNOS, člana angle- ške misije g. majorja Tuckerja. na- čelnika Glavnega štaba NOV in POS generalnega majorja Dušana K v e d r a . Komisarja IX. korpusa Janeza Hribarja in tov. IVI aro, predstavnico SPŽZ. Prvi je govor)! tovariš Joža Vilfan, ki je poudaril, kako so Primorci po prvi svetovni vojni čakali, da jim plebiscit dol»či usodo. A zgodilo se je tako, da do plebiscita sploh ni prišlo in Primorci so bili odtrgani od Slovenije. Sedaj pri- morsko ljudstvo, ki je doživelo že pre- več trpkih izkušenj, ne Čaka več plebis- cita. izvaja ga samo s tem. da že med borbo gradi svojo novo ljudsko oblast. Ta borba nam prinaša novo, demokra- tično Jugoslavijo. V borbi za novo drža- vo hočemo vztrajati in tudi bomo. Za njim je stopil na oder tovariš Jože Srebroič, ki je po svojem, 2 velikim odo- bravanjem množice sprejetim govorom prebral resolucijo: Danes svobodni in strnjeni izražamo svoj odpor do fašističnih nnsilnikov, iz- rekamo svoje scoštovanje nad odločnost- jo, s katero je prenašalo primorsko ljudstvo vse trpljenje in težo osvobodilne borbe. Pozdravljamo prvi uspeh našega bojo: priključitev Primor*ke k federa- tivni Jugoslaviji in danes bolj kot kdaj poprej manifestiramo za novo, drmo«ratično državo, za Titovo Jugosla- vijo. Kot zastopnica primorskih ženo je go- vorila tov. Mara, predstavnica SPŽZ. Resnično presunjen od navdušenja, ki ga je videl v ljudstvu, je stopil na oder član angleške misije major Arthur Tucker in dal izraza svojemu občudovanju naše osvobodilne borbe in svobodnih volitev; Prijatelji zavezniki! Prišel sem v vašo deželo šele pred nekaj urami. V teh kratkih urah sem bil priča dogodkov, ki so me navdali z občudovanjem. Več kot samo častno se mi zdi, da sem med vami. — V Angliji poznajo danes vsi preteklost vaše zgodovinske borbe, vaš današnji boj, vaš pogum, organizacijo in disciplino. Mi se borimo za popolno uni- čenje fašistov in za poraz nacistične Nemčije. Niši vojaki umirajo danes v tisočih na francoskih tleh, Naš boj je vaš boj, naš sovražnik je vaš sovražnik. Tisti je naš prijatelj, ki se srčno bori z nami. Tisti pa, ki mlačno stoji ob strani ali celo misli posredno ali neposredno pomagati sovražniku, je naš smrtni na- sprotnik. Poiskali ga bomo in uničili. Vaša zemlja bo, upam. kmalu rešera so- vražnika. To se boste imeli zahvaliti vaSim čudovitim naporom. 7e sedaj iz- vajate svobodne volitve. Sami se že pri- pravljate na svobodno življenje, ki ga bo prinesel mir. S čudovito vero in organi- zacijo ste izvedli volitve, čeprav tako blizu sovražnika in pod tako težkimi pogoji. — Še besedo iskrenega občudo- vanja vašim ženam in dekletom. Čeprav so vam požgali hiše in odvedli sinove in može ni nikdar klonil pogum vaših žena. — Vse vas pozdravljam in vam zagotav Ijam, da smo mi v Angliji ponosni, da smo z vami in z vašo zgrajajočo se, svobodno ter procvitojočo Slovenijo sredi nove Jugoslavije. Zborovalci so navdušeno vzklikali ma- jorju Tuckerju in zaveznikom. Za njim je komisar IX. korpusa tov. Janez Hribar v jedrnatem govoru očrtal pomen Narodno Osvobodilne Vojske Ju- goslavije, ki je omogočila današnjo gra- ditev državne oblasti. Po končanem zborovanju se ljudstvo kar ni moglo roziti. Še dolgo je prepe- valo narodne in partizanske pesmi, z vseh obrazov je sijalo veselje, v vseh srcih je bil trden sklep, da bodo prišli na vo- lišče vsi in pripeljali s seboj tudi vse tiste, ki se zborovanja niso mogli ude- ležiti. Volitve kažejo, da je Primorska po nezlomljivi volji svojega ljudstva del Ti- tove Jugoslavije, kažejo tudi, kako ničeva je laž sovražne propagande, da Osvobo- dilna Fronta baranta za Primorsko. Žrtve primorske žene za osvoboditev (Govor tov. Mare, predstavnice SPŽZ) Se nobena žena ni tako pozdravila voj- ne, kot jo je pozdravila 1941. leta pri- morska žena. In nobeni ženi ni tako zakrvavelo srce, ko je slišala, da je Ju- goslavija propadla iu da so stokrat oso- vraženi fašisti vkorakali v Ljubljano, da uničijo srce slovenske zemlje. Ni mogla razumeti, zakaj je Jugoslavija propadla in zakaj je za svoje trpljenje in upanje že drugič ogoljufana. Obe roki je stegnila v pozdrav prvim partizanom, ki so leta 1942. prekoračili staro mejo. Prisluhnilu je svojemu srcu, ki je govorilo: „Ti so pravi, ti prihajajo, da bodo rešili tvoj dom, da bodo vrnili tvojim otrokom slovensko besedo, da ti bodo odvzeli skrbi, ki te rozjedajo v nočeh brez sna." Od Trsta do Gorice, do poslednje pri- morske vasi in do poslednje samotne koče zbirajo Primorke za ljubljene par- tizane. Družinskim spominom se odrekajo. Zlato, ki so ga kupile za težko prisluženi denar, darujejo za svobodo. Za svobodo Primorske je darovala in daruje primoiska mati najdražje, kar ima — svoje otroke. Doruje jih že četrt stoletja. Za svobodo Primorske je žrtvo- vala svojega sina Miloševa, Bidovee^. Marušičeva in Valenčičeva mati. Za svo- bodo Primorske je spremljala primorska mati svoje sinove v ječe in internacije polnih 25 let. Za svobodo Primorske jih je žrtvovala in jih žrtvuje danes. Ko se poslavljajo od doma in odhaja- jo v Narodno Osvobodilno Vojsko, ne vije več rok v nemi bolečini. Srečna je, da jih ni rodila za tujca, da je dočakala dan, ko njene žrtve niso zaman. Prav tako mogočno je bilo volivno zborovanje v Vipavski dolini, na ka- terega so prihajali ljudje z zastavami, med katerimi so bile celo društvene za- stave, ki so bile skrite že od prve sve- tovne vojne in so sedaj dočakale dan vstajenja. Za popravo krivic Švobobransko časopisje polni svoje ko- lone s trditvami, na je Osvobodilna Fronta prodalo Primorsko Italijanom. Volitve same. ki se vrše na pobudo Osvobodilne Fronte na Primorskem in utrjujejo oblast Titove Jugoslavije, doka- zujejo nasprotno. ra tudi predstavniki protifašističnih italijanskih sil s svojimi izjavami doka- zujejo, da se italijanski narod zaveda krivic, ki nam jih je prizadejal fašizem in jih skuša popraviti. Italijanski Narodno Osvobodilni Odbor je izdal proglas, v katerem med drugim: »ugotavlja, da je zločinska napa- dalna in raznarcdovolna fašistična poli- tika privedla Italijo v propost, ker je pozabila in potvarjala tradicijo in zgo- dovinsko poslanstvo sporazuma in sode- lovanja vseh svobodnih narodov, povzro- čila težka iu žalostna nasprotja med itn— lijanskim in jugoslovanskim narodom: izjavlja, da svobodna in prava volja italijanskega ljudstva, katerega res- nični izraz je Narodno Osvobodilni Od- bor. ki se kaže v boibi proti naci-fušiznm. zahteva, dn se korenito odstranijo posle- dice imperialistične politike fašizma: pošilja zalo pozdrave in izraze svoje solidarnosti jugoslovanskim rodo- SLOVENSKI POROČEVALEC Stran 7 ljubom, ki se bore za osvoboditev svoje domovine, da si tako pribore narodno enotnost; zahteva takojšnjo tesnejšo zvezo z osvobodilno vlado maršala .Tita zaradi potrebne vzporeditve vojaških operacij za dosego skupnih ciljev: zahteva tudi, da pride takoj do stvar- nega in tesnega sporazuma med obema narodoma, ki se bosta medsebojno ob- vezala okrepiti borbo proti skupnim sov- ražnikom in položila temelje trajnemu sporazumu, ko nastopi mir. Ta sporazum bo omogočal reševanje tekočih vprašanj v duhu pravice in medsebojnega spošto- vanja narodoe enotnosti, upoštevajoč ljud- sko voljo in življenjske potrebe obeh na- rodov, da bosta plodovito sodelovala pri široki gradnji svobodne in složne Evrope, kar bo ob koncu te tragične vojne za vse narode njih neizbežna naloga." Narodno osvobodilni odbor za gornjo Italijo pa poziva tudi Italijane v Sloven- skem Primorju: „Vaša naloga je, da se vključite v ita- lijanske oddelke, ki v vaših predelih bijejo pod poveljstvom maršala Tita skup- ni narodno osvobodilni boj, da z vsemi sredstvi pomagate partizanom, da v me- stih organizirate protifašistične borbene formacije, da preidete k sabotaži in oboroženemu odporu proti okupatorju. Tako boste dali najsvetlejši vzgled pra- vega patriotizma. Armade maršala Tita so del velikih zmagovitih vojska, vojska združenih narodov. Borili se boste ob njihovem boku kot ob boku bratov osvo- boditeljev, ustvarjali boste tako potrebne pogoje za soglasno rešitev problemov med obema narodoma in začeli na ta način novo dobo kulturnega italijanskega živ- ljenja in znosnega mednarodnega sožitja." Tajnik KP. Italije Ercoli je v.svojem proglasu na italijanski narod dejal: Tudi italijansko ljudstvo je sodelovalo.isicer proti svoji volji in proti svojim tradici- jam. le kot orožje v rokah grabežljivega ' fašizma, pri roparskih'podvigih fašistič- nih zločincev in je žito prisiljeno in dolžno zadostiti vsem škodam in izgu- bam, ki iih je prizadejal fašizem naro- dom, nad katerimi so bila izvršena na- silstva barbarskega napada. -Italijanski narod se mora za vedno odpovedati vsa- ki politiki napadalnosti in zavojevanja. Vstopnica v družbo svobodoljubnih na- rodov pa mu mora biti le d->voljni pri- spevek v oboroženi borbi vseh narodov za uničenje nemškega fašizma in neiz- prosno iztrebljanje in iztrebljenje sleher^ nega sledu fašizma v lastni deželi. Svabobranci hujskajo slovenske mno- žic« proti italijanskemu narodu* ker skušajo preprečiti skupno borbo- proti nemškemu fašizmu, čigar hlapci so. Ita- lijanski in jugoslovanski narodi pa bodo v borbi proti skupnemu sovražniku in proti vsem ostankom italijanskega fašizma rešili tudi medsebojne spore, ki so -jih ti fašizmi zasejali med nje. . Napad na Titov Glavni stan Gabrijel Gašperšič. član Centralnega Odbora USAOJ-a. ki se je udeležil II. kongresa jugoslovanske protifašistične mladine v Drvarju, je sam doživel spodleteli nemški napad na Titov Glav- ni stan. Drvar, to požgano in porušeno, a vendar ponosno in neuklonljivo mesto Bos. Krajine, leži med visokimi hribi, okrog njega pa se širijo majhne ravnine, na katerih lahko zasilno pristane letalo. Dne 25. maja v zgodnjih jutranjih urah so zabrneli nad Drvarjem letalski mo- torji. Letala prihajajo. Nemška so. Dve prihajata od l.ivna, nato pa vedno več od Bihača. Nekatera vlečejo za seboj jadralna letala. Naše protiletalske stroj- nice zaropočejopo vrhovih okrog Drvarja. Izstrelki eksplodirajo kot majhni oblački okrog letal. Letala se razvijajo v bojne formacije. Mnogo jih je: štuke. dornierji, bregeji, visoko nad njimi pa okretni lov- ci. Zrak buči od brnenja in kovinskega glasu. Stuke se spuščajo iz velike višine v strmem letu po deset druga za drugo in odmetavajo bombe. Na hiše, na oer- kev. na cesto, po kateri beže ljudje v zaklonišča. Dornierji mečejo po 4 bombe hkrati. Bombardiranje traja pol ure. Bre- geji se spuščajo čisto k tlom in strižejo z initraljezi. Bombe padajo in z gromkim pokom eksplodirajo. Naše protiletalske strojnice dobro delajo. Nemški'zrakoplov napravi Čuden obrat in se *ruši z glas- nim treskom ria zemljo. Prihaja eskndrila večjih letal. V strnje- ni formaciji lete nad drvarsko dolino. Ne mečpjo bomb. Nenadomal Kajy Za- čudenje! Iz njih se /,ačno trgati padalci, vedno več,-po vsej dolini. Skozi dim. ki so ga dvignile bombe, vidimo jadralna letala, ki se spuščajo vedno bliže k tlom. Muli lovci besno mitraljirajo cesto, rav- nine in pobočja hribov in jih ščitijo. Letala s padali na repu se spuščajo v strmem letu. Posadke mečejo bombe. Ko pristanejo,v se padalci motajo iz padal, mečejo, bombe okrog sebe, streljajo z brzostrelkami iu iščejo zaklonov. Hočejo se formirati v skupine. Naši se zuajdejo. Oficirji iz oficirske šole so takoj na položaju.,'Z brzostrelka- mi naženejo padalce, jim zažgo jadrnice in zaplenijo „šarec" in brzostrelke. Slabo gre Nvabom. Ne znajdejo se, čeprav jih je okrog 700. Brez komande jim ne gre. Naši jih tolčejo po vsej dolini. Padalci se pobirajo iz ravnin in se umikajo v mesto." kjer iščejo zaklonov. .Prenekateri se zvrnil za vedno. Vse jih tolče. Jadr- nica sede blizu nekega vaškega odbora. Aktivisti se s puškami poženo nad Sva- he in jih potolčejo. Nekega padalca ob- kolijo junaške krajiške žene in ga- pobi- jejo z inotikami. •< V daljavi se čuje bobnenje na vseh krajih. £vabi napadajo s štirimi divizi- jami od vseh strani, da bi zaposlili našo vojsko. Pri Srbu jih odbijejo Ličani iz VI. liške proletarske btfgade. Od Bihača hočejo za vsako ceno prodreti z motori- ziranimi silami, !pa jih naši pošteno naz- bijejo. Pri Ključu je tspena divizija „Prinz ptigen". Na Livunjskem polju jih razbi- jejo krajiške brigade. Hrabri KrajiSniki in nroleturf se ne dnjo. Nei»ci so tepeni. V Drvarju se razvjj« borba. Letala pri- bijajo in odhajajo ves dan in bombar- dirajo naSe položaje. Našim prihaja po- moč — Ličani iz VI. liške iu KrajiSniki od Livua. Jurišajo Jko levi. Do večera so padalci dodobra razbiti in več kot polo- vic a jih oble*f im čedno. Naši" so zopet v Drvarlu, Samu ostanek padalcev se 5e vedno obupno brani na pokopališču, ka- Letos bomo želi samo zase Žetev se pričenja. S tem se pričenja tudi trda bitka za žito. Hitler je že zgu- bil svojo žitnico Ukrajino, kjer je ave leti črpal hrano za svoje divizije. Poletna ofenziva Rdeče Armade mu preti, da se bo tudi v Romuniji, na Poljskem in Madžarskem slabo odrezal. Vsled tega se bo divje zagual na dežele, ki jih še drži v svojih krempljih. Jugoslovauski narodi so s svojo borbo grenili okapatorjem vsak zalogaj kruha iz naše moke.. Č udoviti primeri junaštva in požrtvovalnosti uaših narcev in našega zaledja v vsakoletnih bitkah za žetev so nepopisni. Izpred bunkerjev so bosanske delovne brigade deklet in žena ponoči odnašale požeto žito ua osvobojeno ozem- lje. Noč za nočjo so gorela skladišča žita v Slavoniji iu Vojvodini. Naše žito ni za Švabe. Vlaki, naloženi z moko in name- njeni v Rajh, so iztirjali. Hitlerjevci in njihavi pomagači so se obupno trudili, da ob žetvi prodrejo na osvobojeno ozetn- dje. Naši borci so vztrajali na položajih, ker so vedeli, da v zaledju žanjejo, mla- tijo in pospravljajo v skrivališča. Vsako zrno je dragoceno. Vse te čudeže, ki so jih jugoslovanski narodi vršili v borbi za žito leto za le- tom, bodo letos spremenili v popoln po- raz okupatorja. Letos, ko Hitlerjeve di- vizije beže ua vseh bojiščih, in se vlečejo v svoj brloc;, jim ne bomo samo grenili • našega k run«, ampak jim ga sploh ne bomo dali. Časi* ko se. je nemški soldat norčeval iz belega kruha, so minili. Le- tošnja žetev mora biti samo naša, nafce žito samo za našo Narodno Osvobodilno Vojsko. Ž žetvijo je treba povsod pohiteti. Kakor doslej, se mora tudi pri žetvi iz- kazati vzajemna poinoč vaščanov. Omla- čeno in suho žito je treba takoj spraviti v skrivališča na več krajih. Se vedno lahko priderejo roparji iz postojank, preko naše zemlje se bodo mogoče valile bežeče nemške tolpe iz Italije, ki bedo kradle, kar jim bo prišlo pod prste. Tam. kier še kontrolirajo okupatorji, zlasti na Gorenjskem in Štajerskem in bodo zo- pet nastopali z žetvenimi kontrolorji, je treba skrivati že snopje, ga odnašati na nekontrolirano ozemlje in ga tam omlatiti. mor so se zatekli v veliki sili. Naši po- birajo orožje, brzostrelke, „šaree", opremo, zažigajo jadrnice'. Ljudje prihajajo iz skrivališč, kamor so se zatekli pred nem- škimi padalc.č. Objemajo svojo junaško vojsko, ki jih ne zapusti nikoli.. Drugi dan se pesem spremeni. — Nebo zagrmi v brnenju in ropotu zavezniških letal. An«jle*fci in Amerikanci! Nemško letalstvo beži iz zraka. Neokretne fituke obdelujejo angleški bombniki, ki so pri- šli naiim na pomoč. Po cestah razbija {o nemške kolone. Neusmiljeno tolčejo fa- šistična gnezda. V vedno novih valovih prihajajo zavezniški bombniki in l>oin- bardlrajo Bihač, Bos. Novi. Ribnik. Ključ, Grahovo. O nemških letalih ni ne duha ne sluha, t.e Še zgodaj zjutraj in pozno /-večer se Ifriklafi počasna ..štorklja" In prav hitro izgine. Izgine, da je ne eidene ista usoda, kot je zadeln napihnjeno nemško silo: popoln poraz in smrt. CJibrtel GaŠperSič Stran 8 SLOVENSKI POROČEVALEC Domobranci se „Za blagor očetnjave", glasi to novo- meške domobranske posadke je pri- neslo v svoji letošnji 44. številki članek [iod naslovom „Rekvizitorji uhanov". Priobčen je na prvem mestu in ima zraven ilustracijo domobrancev pri ro- parskem poslu: prvi se zaliva z žga- njem. drugi trga dekletu uhane iz ušes. tretji se je obložil s klobasami in si vzel dežico masti, četrti lovi kokoš. K. članku ni treba nobenih pripomb. Vojska je huda stvar, revolucija pa še hujša. Včasih so potrebne rekvizioije. Tudi domobranec mo- ra rekvirirati. Pa kakšne so te re- kvizicije? Zgodi se, da vojaki rekvirirajo na lastno pest, posto- pajo 7< neoboroženimi civilisti kot s partizani, kradejo, ropajo, jih pretepajo mnogokrat tudi najboljše ljudi, celo take, ki imajo sinove pri domobrancih. Jemljejo vse, kar jim pride pod roko: civilno obleko, perilo, kaj radi imajo čevlje, škor- nje, pa tudi ura je malokatera varna pred njimi, isto prstani. Pri- čakovati je, da bodo začeli še u- hane trgati deklicam iz ušes. Če pridejo do masti, 6i jo nabašejo kar v žepe, Če pa izvohajo žganje, je pa joj, vse je pijano. Zraven pa preklinjajo: „Porka madona, Buh, boste videli, kaj smo domo- branci ! Vam bomo že pokazali, da nismo partizani, ki samo kra- dejo, ropajo pa morijo in kolnejo kot judeži, prmejduš hudičev!" — Pa pride mamica: „Vsaj tole ko- koš mi pustite, saj vidite, da že nič. nimam! Pa kaj boste s temi hlačkami? Samo te ima naš Jožek in on menda ni komunist, saj je šele 10 let star!" - „Pa imej, k... gledajo v zrcalu stari I Daj nazaj tistega hudiča babi, da bo tiho!'" Se ti zdi smešno, morda preti- rano, toda spomni se rajši, kako je bilo takrat, ko si tudi ti rekvi- riral, pa reci, če ni bilo res tako. Doma po bunkerjih pridejo na vrste kvante. Vse se tam govori, samo kaj poštenega ne. Da, da, pa rožni venec tudi molijo po bunker- jih vsak večer, toda takoj nato se začnejo prekrasni pogovori o než- nem in nenežnem spolu, da mora poštenega človeka kap zadeti, če to posluša. Usta, ki so prej rožni venec molila, so par trenutkov na- to napolnjena Tako govorjenje gnojem kvant, odkriva dušo vo- jaka. Česar je polno srce, rado na jezik gre! pravi star, resničen slo- venski pregovor.-: ■•; Čudno §e to sliši, pa ni izmiš- ljeno. V resnici se godi tako. Od- krita beseda je to, in žalostna tudi. Pa bi moral biti domobranec opolnoma drugačen. Njegov cilj moral biti: odločnost, pošten boj proti komunizmu in zmaga nad njim. To .pa bo mogoče do- seči le, če bo vsak domobranec doma in zunaj vedno do podrob- nosti natančno vršil svojo dolžnost, če bo discipliniran, če se bo znal vedno podrejati ukazom višjih in gledal v njihovih ukazih božji u- kaz, če bo vojak vedno trezen, če bo mož, ki zna tudi in najprej sebe premagati in se vedno juna- ško postaviti na branik resnice in pravice. Orobne vesti Cerkvene razmere na osvobojenem ozemlju se urejajo Ljubljanski škof dr. G. Rožmcn je dne 7. julija pooblastil g. Andreja lica, žup- nika v Podzemlju, s pravicami general- nega vikarja za Belo Krajino. Prepričani »mo, da je to nov korak v nadaljnjem ugodnem razvoju razmerja med cerkvijo in našo narodno oblastjo. Svoboda vere na osvcbojenem ozemlja V svoji oddaji 27. junija je RSJ' prine- sel razgovor z metliškim kaplanom g. Modestom Golio,. ki ga bo uredništvo Slovenskega poročevalca obenem z dru- gimi razgovori- vred objavilo v posebni orošuri. Domobranci dezertirajo V Kriški vosi pri Višnji gori, ki jo je likvidirala našu voj*ka, je bil med diu- gim arhivom najden naslednji dokument: »V zadnjem času se je razpasla grda na- vada. da vojaki beže iz čete. Tako je odšlo že 8 domobrancev in dva podofi- cirja. To dejstvo vpliva zelo pogubno na moralo ostalih vojakov." Da, ob se- danjem položaju na frontah je težko, da se tudi slepcu ne bi odprle oči. Zato domobranci dezertirajo iz Hitlerjeve voj- ske. zato se skrivnči javljajo ter vstopajo v NOV, ker vedo, tla bo samo Titova vojska izvojevala zmago in z velikimi zavezniki pridobila svobodo vsem Slo- vencem. Iz Štajerske Na štajerskem se vojaška sila okupa- torja manjša tako po vojaški vrednosti kot po številčni moči. Samo če primer- jam našo borbo z okupatorjem leta 1942 in 1944. vidim, da je sovražnikova od- porna moč vedno monjša. Preje smo jih imeli več tisoč na grbi za vsako našo večjo akcijo in prebijati tmo se morali skozi več obrcčev. f Danes pa okupator nima več na razpolago sil, da bi jih dr- žal na našem ozemlju. Le od časa do časa zbere večje sile in naredi na nus ofenzivo. Prav zato pa se je začel poslu- ževati nove taktne. Organiziral je manj- še udarne skupine od 50 do 100 mož. s katerimi nas nenadoma napade in zasle- duje. Te skupine so dobro oborožene z avtomatskim orožjem, tako da prvi tre- nutek napravijo vtis, kot da napada večja sila. Ko smo nekajkrat temeljito potolkli nekaj takih skupin, je okupator zgubil zadnji up, da ustavi polet našega parti- zanstva. Iz Celja nam poročajo^ da sprašujejo civile Avstrijci, Poljaki. Štajerci iu dru- gi, ki so prisilno mobilizirani v [»rusko vojsko, kje bi mogli dobiti zvezo s par- tizani. Želijo si k nam. To ni le posa- mezen primer, temveč že splošen pojav. Nacisti ne zaupajo več vermahtu in ver- manom niti žandarjem. zato pošiljajo v edinice in na orožniške postaje Pruse. Splošno se pritožujejo nemški vojaki nad slabo prehrano. Glavna prehrana sta zelje in korenje. Dobili so direktivo, da štedijo z raunicijo. Le počasi prihajajo na dan vsi zločini gestapovskih zveri na Štajerskem. Tako nam poročajo iz Celja, da je gestapo v hiši zraven grofije obešal ljudi na strop tako. da so viseli z glavami navzdol. .Na človeka so nato naščuvali pse! V Trbov- ljah pa so ostrigli osumljencu lase, na kar so ga privezali pod vodovod tako, da mu je 23 ur kapala voda na isto me- sto na glavi. Potem so ga odvezali, da si je malo opomogel, na kar so ga privezali znova ... Vemo, kam pes taco moli Zaveden gorenjski kmet mi je v pogo- voru o nemških banditih, o njihovi beda- sti propagandi, da Slovence ljubijo, pri- povedoval: ..Nismo tako neumni, kot Svabe mislijo. Najprej so nam pregnali vse duhovnike, sedaj pa kričijo, da je vera v nevarnosti pred »komunisti". Mi kmetje znamo že sami presoditi, kam pes taco moli. Dokler je bilo malo partizanov in nemška vojska močna, niso čutili po- trebe partizane preganjati po časopisju. Tedaj so malo število partizanov prega- njali z orožjem.Danes pr, ko je naša vojska (s ponosom je poudaril naša) velika in močna in ko je nemška vojska v razsulu, pa čutijo potrebo, da se proti partizanom borijo s papirjem, ko se z orožjem ne morejo več upirati. Jaz to dobro razumem in pomnim, da je prej'„Karavvanken Bo- te" pisal redkokdaj kako vrstico o par- tizanih, ker so jih hoteli svetu prikriti. Sedaj pa, ko jih ne morejo več prikrivati in se uspešno proti njim boriti, jih bla- tijo na vse mogoče načine po vseh ča- sopisih. Zadni« čase je stalno tri četrtine Karawanken Bote posvečenega komuni- stom, ki hočejo vero uničiti. Jaz sam dobro vidim, kako je z vero. Partizani z ničemer ne ogrožajo vere. Mnogega par- tizana pa sem videl, da se je odkril, ko je šel mimo mojego.križa pred hišo. Na- sprotno pa delajo Svabi. Pred božičrm so imeli nad Poljanami težke borbe s partizani. Vozili so ranjence v dolino ter spotoma znašali svojo jezo nnd križi in drugimi znamenji Križanega. Vaččani Sel, Senovnika, Savinje peči vse tja do Šmnrt- nega so na lastne oči videli nemško ko- lono. ki je na umiku spotoma ruvnla iz zemlje križe. ie pa to ni šlo, pa *o raz križe trgali Boga in ga metali v blato."