TRST, sobota 26. julija 1958 Leto XIV. . Št. 177 (4022) PRIMORSKI DNEVNIK Cena 30 lir Tel.: Trst 94-638. 93-808, 37-338 - Gorim 33-82 Poštnina plačana v gotovini Tel JVl* MONTECCHI it. S, II. nad. — TELEFON 93-8M IN >4-631 — Poštni predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA i«. 21 — NAROČNINA: mesečna 480 lir — vnaprej: četrtletna 1300 Ur. polletna 2500 lir. celoletna 4900 lir Nede la števil » rafun- Za'ožnlštvo OGLAŠnJ Poja. ,0lmače»^ 1“ .°*itp<> napačno Otekel „ stališča, ki sem ga julija 8v°jem pismu od 22. Po«ovno\ \as ,?r(>sim, da ga te., “°ij skrbno prebere- kljuh sem '■''»phal, da, če *°tovlie Vom' ki s0 bila u-*ih v "a na zadnjih sestanka - nostnega sveta. Vaša ksta«i Ve^no aeH trditi, da »tt bliipt* P°l°žaj v Libano- »» šr-*(TJ° nevarnost za mir ken vn]6m vzbodu, je pri-hostpi . J za diskusijo Varala, aaV^. OZN. Zadovoljen 0(i8ovn-_ sedaj priznavate d°v ,ost Združenih naro- .*» da Predlog, ki bi resno Prvotjj °a umaknili svoj ugled in oblast Mo)e narodov’ 4» ijs,. P'sm0 je poudarjalo, vlaj . 0'*N pooblašča čla-Pr?4se.;.m to pomeni seveda 2’listr. “f v'ad in zunanje •*s>ico ’ zastopajo državo bi y , Varnostnem svetu, , 'Ji.i tak sestanek sploščil, bi ZDA vanj pri- čka Je da ie ena od S ,??, Poste "alti,. , ? ta, ki^toosiri*10' da je ena od -ett| svet p°Rtopka v Varnost-— rt„? -ta> da obstajajo ti* *P da °^be za ta vprašanj se , 2ato ni potrebno za-u, °Pda?i-!mprov'zaciji. nU*aio j sem. da, ko se vrst ‘mProvizirati norme d??>h vn’ Pasta3a cela vrsta 'Ttrasanj, zlasti glede u-t v- Zn* beudeležbe raznih eMfžal» r se bodo glede te_ L*> »a « ‘5fine- ki določa po-- Ve, tj p°dlagi katerih se dr-svo?ls° članice Varnost-'^Ušij -ta' cr-aij ■ lahko udeležijo , ^Sr , Varnostnem svetu. Oih^iniam ea dru'vnega reda, ;?^jen na v b' moral biti i: "i Sren ^uravnavanje vpra-ti. ?2roke n,Jega vzhoda vštev-tn, ki bil ; u*1 vprašanj. Toda tu ' da' .skren, če ne bi ugo-v , 'n VaJe za postavitev mi-Cl>u n„n°sti na Srednjem C0t; na trdnejšo podlago ta 111 jo?H Cltev libanonske-nskega vprašanja, »v,-' . Položaj je samo i^^^aeiia.obširnei-Po,.)e nest. •' 0 m°Jem mne- Pis-1.1. trebaUlnost miru in var' 'Psii1 "evarn Ve ki meri pn" bi rtT-nos^» v kateri so iauj*1 Prouči6- Namen ZDA ^rc ’ ki i L specif‘cna vpra-hči *vezi « “avajate, v tej n,,*> bi - ■ Ce bi storili dru-N Zgod 1'len*l° biti slepi za »M 4 kon lne » t( trd^j* pravi Eisenhower; h >Po>Poč?nPvepri<:anie ie’ da W ^UžiJ , Yai*nostnega sve-^jo , i nat,odov lahko ttij^dp. "krepi i Srednjem lP s-hp tamiTl bo-i zagotovili tlMj s ten? niem Področju ča.drUB,,a prisPevali k miru Hi "lerrt j? Vjjktedsjvfdlaga, naj si stal-Pstnt n*ki držav članic Ni °rku i Sveta OZN v dog.1Zmenjai° misli na \ff 25. — Ameriški državni tajnik Dul- ščeva v>d Izročil Bisenhowerjev odgovor za Hru-pzedla,fVJetSkemu PO^lanllr11 Menšikovu. Eisenhower ®*J se stalni predstavniki v Varnostnem sve-IerenCp ne^.0, ,da se dogovorijo o pogojih in dnevu kon-r r^JVisjih v zvezi s Srednjim vzhodom. Pognio/t? P°stavlja sledeče ---------------- državah Morebitno vabilo tiostn^ noclanicam Var-d«nlg\SV6ta naJ se iz veki t? Pb‘oajnem postopku, £tf Padeva čl. 31 sta-** Diskusija naj tij«^ J'na vprašanja Sred-boete' «S1.oc!a’ Pri čemer naj sedan-^ •,uceni tudi vzroki Položaja, ne da bi da britanska vlada še priprav. Ija svoj odgovor na pismo Hruščeva in da ga bo verjetno izročila jutri. Britanska vlada se tesno posvetuje z ZDA in Francijo. Domneva se, da bo Mac Millan predlagal, naj o dnevu konference in o udeležencih odloča Varnostni svet. Britanska vlada je baje predlagala za sestanek ponedeljek 4. avgusta, toda zdi se, da ZDA želijo, naj se konferenca začne 11. avgusta. Pričakujejo, da bo Velika Britanija zahtevala v Varnostnem svetu, naj se na sestanek povabita tudi Jordanija in Libanon, ker so vprašanja, ki zadevajo ti dve državi, že vpi- sana na dnevnem redu Var-1 stavniki Turčije in Irana kot nostnega sveta. ' neposredno prizadetih držav. Varnostni svet bi moral odločati o udeležbi drugih arabskih držav. Ker je Irak že nestalni član Varnostnega sve‘a, bodo verjetno nastale težave, kdo naj Irak zastopa, ker zahodne države niso še priznale iraške republikanske vlade. Kakor poročajo iz Pariza, so se na današnji seji stalnih predstavnikov sveta NATO sporazumeli, da bodo zahtevali, naj bo izredno zasedanje Varnostnega sveta v New Yor-ku, čeprav Francozi še vedno želijo, naj bi zasedanje bilo v Ženevi. V Novem Delhiju pa so y uradnih krogih zanikali obvestila agencij, da je Nehru že odgovoril na zadnje pismo Hruščeva. Turški vladni in opozicijski tisk piše. da bi na posebnem sestanku Varnostnega sveta morali biti navzoči tudi pred- Kakor poročajo iz Karačija, bodo Pakistan, Turčija in I-ran poslali enake note predsedniku Eisenhovverju in protestirali zaradi navzočnosti Indije pri morebitni konferenci. Domneva se, da bodo tri države zahtevale, naj Indija ne bo navzoča na konferenci, češ da nima posebnih interesov na Srednjem vzhodu. Avstralski ministrski predsednik Menzies je izjavil, da bi morali na konferenco povabiti Združeno arabsko republiko, Libanon in Jordanijo. Medtem pa se je zvedelo da je izraelski poslanik v Londonu med današnjim razgovorom s Selwynom Lloydom sporočil, da se želi izraelska vlada udeležiti morebitne konference, na kateri bi razpravljali o Srednjem vzhodu. V Jeruzalemu izjavljajo v pooblaščenih krogih, da se izraelska vlada Srednjem vzhodu še vedno ne- Zopet popolnoma normalno življenje SZ svari turš naj ne napade Iraka Še nekatere podrobnosti z Naserjevega obiska pri Hruščevu - Irak bo za dvig svoje dežele uporabil tudi tuji kapital ter izkušnje tujcev BAGDAD 25. — Jutri bo zo- Kdor izgubi kontrolo nad svo- ne bo čutila vezana na sklepe, ki bi jih sprejeli na.konferenci na.,višjih, na kateri Izrael ne bi bil navzoč, medtem ko bi bile navzoče arabske države. V obveščenih krogih izjavljajo, da je izraelska vlada obvestila zahodne države in SZ, da bi bila zadovoljna izkoristiti priložnost na konferenci najvišjih za pripravo neposrednih razgovorov med izraelskimi in arabskimi voditelji. Ben Gurion in njegovi sodelavci upoštevajo možnost, da bo konferenci naj višjih sledil umik angleških in ameriških čet iz Libanona in Jordanije. Z izgovorom, da bi to privedlo do (obkolitve Izraela po na* serjanskih državah«, skuša Izrael sedaj dobiti novo orožje od zahodnih držav. Komentator moskovskega radia je nocoj izjavil, da je na V Parizu nezadovoljni z odgovorom ZDA ker so upali,da bo prevladajo^ Caullovo stališče Francoska vlada bi želela najprej konferenco najvišjih in šele potem naj bi povabili druge zainteresirane države varna napetost in da je treba napraviti vse, da se pospeši sklicanje konference najvišjih. Nobena zakasnitev ni opravičljiva in treba je naglo napraviti vse, da se odpravi napetost, ter preprečiti da bi se ta zaostrila. Komentator je pripomnil, da niso nikakor prepričljivi izgovori o zatrjevanih proceduralnih težavah ali o sestankih, ki so že v programu, kakor je kjnferenca proslulega bagdadskega pakta. Komentar «Borbe» PARIZ, 25. — Vest, da je predsednik Eisenhower že Odgovoril Hruščevu, je presenetila pariške politične kroge, ker je francoska vlada baje pripravljala svoj načrt. Razočaranje je tem večje, ker so v nekaterih krogih bili prepričani, da bo prevladalo De Gaullovo stališče in da bodo s tem v skladu pripravili skupen zahodni odgovor. Predstavnik francoskega dije in SZ — da proučijo krizo na Srednjem vzhodu. Voditelji teh petih držav bi pozneje poslušali mnenje predstavnikov zainteresiranih a-rabskih držav in Izraela, zatem pa bi svetovali Varnostnemu svetu morebitne načite o rešitvi krize. Vendar pa je predstavnik poudaril, da ni bilo še nič sklenjenega in da .ie potreben čas za priprave. Na današnji seji zunanjepolitične komisije francoske narodne skupščine je predsed-I nik komisije Maurice Schumann izjavil, da temelji stališče francoske vlade glede Srednjega vzhoda na treh načelih: 1. Ozemeljski «status quo» na Srednjem vzhodu, ki bi ga jamčile velike države, arabske države in Izrael. 2. Izrael bi morali povabiti, da se udeleži razgovorov skupno z arabskimi voditelji. _3. Dokončna prekinitev sedanjega tekmovanja med velikimi državami na tamkajšnjem področju, zlasti glede dobavljanja orožja. 4. Gospodarski razvoj tega področja brez propagandističnih potez. Ker razlika med francoskim in ameriškim stališčem ni velika, se opazovalci sprašujejo, ali ne bo De Gaulle spremenil svoj odgovor, ki ga je pripravljal in se pridružil a-meriškemu stališču ter se dokončno odrekel avtonomistični težnji. Komisija je na današnji se- zunanjega ministrstva je iz javil, da bi francoska vlada želela «ožjo» konferenco na najvišji stopnji, preden povabijo predstavnike držav, ki so neposredno zainteresirane pri sedanji krizi na Srednjem vzhodu. Na neko vprašanje je predstavnik izjavil: iSmo se v pripravljalni fazi in med Londonom, Parizom in Washing-tonom so v teku posvetovanja«. Predstavnik je zatem izjavil, da bodo De Gaullov odgovor na pismo Hruščeva verjetno poslali v Moskvo jutri. Domneva se, da bo De Gaulle v odgovoru ponovil, da želi, naj bi konferenca potekala «v pogojih največje objektivnosti in mirnosti«. Predstavnik je dodal, da bo mogoče konferenco na najvišji ravni pripraviti v kratkem času, toda brez prevelike naglice ali pa v mrzličnem ozračju, ki ne bi bilo opravičljivo v sedanjem položaju. Na vprašanje, ali bo konferenca najvišjih v okviru Varnostnega sveta, je predstavnik izjavil, da je «povsem dopustno«, da se Varnostni svet najprej sestane, zato da formalno pooblasti voditelje petih velikih držav — Velike Britanije, ZDA, Francije, In- ..... Prihodnji teden seja Varnostnega sveta OZN? NEW YORK, 25. — V pou-ijo bo verjetno zastopal pred-čenih krogih izjavljajo, da se sednik Naser; prav tako bo- bo Varnostni svet verjetno se- sta verjetno navzoča Libanon stal v začetku prihodnjega | in .Tordanija. V New Yorku tedna, da bi razpravljal, kako naj bi potekalo predvideno ,v . °vorov z glavnim »C^heit ? se ugotovi, da V , la8a, . p°goji, kakor ga H 1,1 prime°?n°u sPreJemlJ‘v. ‘ K ?Pota?i, * se morah 1» M Vstati o dnevu, ki V hilo Ta P,°nvoii'- 2«. juli-i^t preveč zgo- bJ* ameriški državni *\k , Pocoj odpotoval ^CdU"domaShin8l0na V 'I hda senUL,S0 uradno sporo-?«li:uUes osta Mac Millan PU. 0 kon(Zg0vaiJala v ne' ‘ti 7 b0 najvišjih. ri»t«*v«4er v London ju- 'tj v»rjai "°nna, kjer se bo Ni No v or-,,4 Adenauerjem. Ni *n Buli med Mac Milla-Nvj*uhanji ?°.m bo navzoč minister Selwyn S»C,0i Navu°rrieisn OIficea Sve«. ®°dno ’ britanska S/N o,? »Pojema Eisen-Nfe, s« je »80Vor Hruščevu, Nk;Va'a z i e"'ška vlada po-{>> te* T"d°nsko vlado o stavr?,, K°vora aynik 2« tudi izjavil. posebno zasedanje ob navzoč-nesti najvišjih predstavnikov vlad. Na tem prvem sestanku naj bi bili navzoči stalni predstavniki. Sovjetsko zvezo hi zastopal Soboljev, ZDA Ca-bot Lodge, Veliko Britanijo sir Pierson Dixon, Francijo pa Pierre V-aucelles. Ta sestanek, k: naj bi bil tajen ali pa javen, se bo končal verjetno » sporazumom, da se na dnevni red Varnostnega sveta vpiše vprašanje Srednjega vzhoda. Na tem sestanku naj bi raz, pravljali, katere države nečlanice, ki so «posebno zainteresirane«, naj se povabijo na razpravo. Predvideva se, da bodo sedanji diplomatski razgovori v New Yorku in v svetovnih prestolnicah privedli vsaj do delnega sporazuma o izbiri teh držav, še preden se bo prihodnji teden začela seja Varnostnega sveta. Važno vprašanje iraškega predstavništva se ie vedno proučuje in je zelo verjetno, da fcjdo sprejeli poverilnice novega predstavnika. Irak je edina a-rabska država, ki je sedaj članica Varnostnega sveta. Se vedno ni gotovo, katere države Srednjega vzhoda bodo povabili. Ze sedaj velja za gotovo, da bo Združena arabska republika navzoča in da ji s 15 glasovi proti 12 in 6 itnje do kakega zunanjega iz- —j-i—-------------i----------------raZa, ke» je v veljavi vojaški zakon in zaradi želo ostrega zatiranja vsakega znamenja o-pozicije. Dejstvo pa, da smejo britanska letala leteti čez Izrael, utrjuje v Arabcih prepričanje, da sta Tel Aviv in Zahod trdno združena v velikem imperialističnem načrtu. Neki sirski list je danes objavil vest, da je bil pred dvema dnevoma jordanski o-bva.nbni minister Mazali ubit pc stricu kralja Huseina med n :ko diskusijo o navzočnosti britanskih čet v Jordaniji,- «» ’ Zahteva laburistov da se vprašanje Cipra predloži OZN LONDON, 25. — «Cyprus Conciliation Committee«, tq je organizacija, ki združuje mnoge politične osebnosti, večinoma laburistične, je danes od britanske vlade zahtevala, naj predloži ciprsko vprašanje Varnostnemu svetu OŽ5N, češ da vlada sama ni sposobna re. šiti tega problema. Organizacija poudarja, da bi se morala vlada obvezati, da bo sodelovala z OFJN v vsem, kar bi tg sklenila, da se napravi aonec nasilju med obema skupnostima na otoku ter da se problem politično reši. Poročilo organizacije kritizira tudi britanski načrt za Ciper ter se zavzema za povratek nadškofa Makariosa na otok. Na koncu pa organizacija, katere člani so med drugimi tudi Attlee, Clement Davies in Bevan, izraža obžalovanje, da ne more priznati utemeljenosti zatrjevanja britanske vlade, da se na Cipru ravna enake z grško kot turško skupnostjo. izjavljajo številni diplomatski strokovnjaki, da ne vidijo razloga, da bi izključili navzočnost Izraela. S tem v zvezi u-gotavljajo, da, če bi bil Hru-ščev pripravljen sedeti ori i-sti mizi s Cangkajškom, bi kaj takega lahko storila tudi Naser in Ben Gurion Na vsak način mora Varnostni svet odločati, katere države naj povabijo. Gre za postopek, glede katerega ne velja pravica veta. Na sedežu OKN se nadaljujejo priprave na podlagi domneve, da bo zasedanje najvišjih v okviru Varnostnega sveta sklicano kmalu po 11. avgustu in morda tudi prej. Do sedaj je že nad 2000 časnikarjev zaprosilo akreditiranje. V OZN je stalno akreditiranih 280 dopisnikov in do sedaj jih nikoli ni bilo več kot 800, niti v trenutkih najhujše krize. OZN skuša sedaj dobiti v New Yorku v najem drugih 1100 pisalnih strojev. Bojijo se, da bo primanjkovalo tolmačev, keT bodo na vseh Sejah konference — javnih ali privatnih — govori istočasno prevedeni. Veliko število tolmačev je jedaj v 2enevi na atomski konferenci in na zasedanju gospodarskega in socialnega sveta, nekateri pa so na dopustu. vzdržanimi zavrnila komunistično zahtevo za takojšnje sklicanje parlamenta (ki je na počitnicah do oktobra), na kateri naj bi razpravljali o položaju na Srednjem vzhodu in o vladni zunanji politiki. Vendar pa je komisija soglasno pozvala predsednika Vlade naj spremeni svoje stališče s katerim nasprotuje stikom med člani vlade in parlamentarnimi komisijami. Na omenjeni seji zunanjepolitične komisije je Schumann med drugim tudi izjavil: «Francoska vlada ne vidi razloga, čemu naj bi se ne jasno izrazila nekatera nasprotja glede postopka, ki so se pokazala med zahodnimi zavezniki. Francija ni bila nikoli mnenja, da je OZN edina in izključna pot za reševanje sporov. Korejski in in-dokitajski spor sta se rešila na drugačen način. Edini pogoj, ki ga Francija postavlja, je, da so potrebne skmne priprave o vprašanjih, ki so temeljne važnosti, ne da bi se prenaglili. Toda Francija nikakor ne misli izključiti možnosti konference najvišjih, potem ko bo mednarodna organizacija izčrpala svoje možnosti«. Minister za finance in gospodarstvo Pinay pa je govoril po radiu in televiziji o uspehu državnega posojila. Sporočil je. da je podpisovanje za posojilo, ki se je začelo 17. junija, zaključeno. Posojilo je vrglo 324 milijard frankov, od katerih 293 v svežem denarju. Poleg tega je Francoska banka kupila nad 150 ton zlata, -kar predstavlja nad 170 milijonov dolarjev. Pinay pa je pripomnil, da uspeh posojila ni odpravil vseh nevarnosti. Vlada mora sedaj načeti naloge, da zagotovi trojno ravnotežje: ravnotežje mezd in cen, ravnotežje javnih dohodkov in izdatkov ter ravnotežje v izmenjavi s tujino Castro Leon odšel iz Venezuele CARACAS, 25. — Politično-vojaška kriza v Venezueli je bržkone zaključena. Notranji minister je sporočil, da je bilo aretiranih okrog 200 oseb, ki so skušale povzročiti nerede v raznih mestih. Uradno so 0 za konferenco (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 25. — V beograjskih krogih sodijo, da se priprave za konferenco na najvišji stopnji v okviru Varnostnega sveta ugodno razvijajo. Prevladuje mnenje, da bodo v kratkem odstranjene nekatere razlike v pogledih, ki se bolj ali manj tičejo postopka in ki se nanašajo v glavnem na kraj in dan sestanka in na število udeležencev. Napetost, ki je z anglo-ameriško intervencijo na Sred-njem vzhodu dosegla vrhunec, popušča. Ustvarja se ozračje, ki je nujno potrebno, da se ideja u sestanku na najvišji stopnji uresniči. Trenutno je potrebno izogibati se vsemu, kar lahko vpliva na poslabšanje poluž; ja. V zvezi s tem je nerazumljivo ravnanje britanske radijske mreže «BBC», ki je te dni objavila poseben intervju z jordanskim kralje«« Huseinom, v katerem jordanski kralj poziva na borbo «za osvoboditev Iraka«, da bi se tam ((vzpostavil red in mir« in da bi se Irak ponovno priključil k arabski federaciji. »Bcrba« ugotavlja, da je zelo značilno, da je «BBC» sploh .mel za potrebno zaprositi jordanskega kralja za intervju in ta intervju objaviti. «Vsi, ki cedijo odgovornost za svetovni mir, poudarja »Borba«, •ie morejo biti brezbrižni do takih neposrednih groženj,« in ugotavlja, da je danes ena najvažnejših nalog, da se iraški republiki zajamči neodvisnost in da se ustali položaj na tem področju. To pa je nemogoče, dokler se ne izključijo tendence, ki jih izraža jordanski kralj. To je teinoolj važno sedaj, ko še je povečala možnost za politične diplomatske razgovore 0 Srednjem vzhodu in ko položaj narekuje, da se izkoristi Vse, kar lshkj pripomore k izhodu iz sedanje krize. »To pa predvsem zahteva odločno preprečevanje vseh tendenc in poizkusov, da se intervencija razširi in kriza poglobi,« zaključuje »Borba«. B. B. pet začel izhajati dnevnik v angleškem jeziku «Irak Times«, ki je prenehal izhajati 14. julija. To bo, tako pravijo tukaj, še zadnji znak o po-oolni povrnitvi k normalnemu življenju. Kraljevsko premoženje je proglašeno za državno premoženje in se sedaj o njem dela inventar. Začasno je bilo tudi zaplenjeno premoženje 62 o-seb prejšnjega režima. To premoženje bo ostalo pod sekve-strom, dokler se ne bo ugotovilo izvor tega bogastva in način, kako je bilo pridobljeno. Minister za gospodarstvo je v nekem članku poudaril nujnost, da se d rigne življenjska raven prebivalstva. Dejal j«, da bo treba posvetiti več paž-nje industrializaciji in če bo za to treba tujega kapitala ne bo nič hudega, če se bo na osnovi enakosti tak kapital u- jimi živci, lahko tudi izgubi svoje življenje in ves svoj obstoj. Toda vprašanje Srednjega vzhoda se ne sme reševati z orožjem. Mi nočemo, da o-stane mirno vprašanje.« Danes pa je radio Moskva objavil, da je SZ včeraj poslala Turčiji noto, s katero svari vlado pred vsakim napadom proti Iraku. Kaka prošnja Huseina je rečeno v noti, bi lahko nudila uradno pretvezo za turški napad na Irak. Obstajajo informacije, da se turška vlada pripravlja na vojaške operacije proti Iraku v nekaj dneh. Sovjetska vlada upa. da Turčija ne bo delala skupno z napadalci in da ne bo storila, ničesar, kar bi poslabšalo položaj na Srednjem vzhodu, se zaključuje sovjetska nota. Tarik Al Askari, ki zapušča mesto iraškega upravnika poslov v Londonu na svoji današnji tiskovni konferenci ni porabil, kakor tudi ni nič hu-i povedal nič točnega, ali se bo Raketa na Luno? JODRELL BANK, 25. — Nocoj se je zvedelo v Jodrell Banku, kjer je veliki teleskop, ki velja za najmočnejšega na svetu, da britanski in ameriški znanstveniki pripravljajo poizkus za posiljatev prve rakete na Luno. Raketo bodo verjetno »pustili z oporišča Cape Canaveral in njen polet bodo opazovali z ogrom- dega, če bo Irak skušal izkoristiti izkušnje tujcev na tem področju. Pariški list «Les Echos« piše, da je nova iraška vlada povabila »Irak Petroleum Cum-pany», naj čimprej pošlje o-polnomočenega predstavnika v Bagdad, da se podpiše pogodba, ki je bila sklenjena med to družbo ter prejšnjo vlado; ta pogodba je bila namreč samo ustna. Podpis te pogodbe, pravi list, bo zelo jasno pokazal voljo novega režima, da naveže tesne gospodarske vezi r. Zahodom. Generalni ravnatelj družbe Herridge je že odpotoval v Bagdad. O iraškem petroleju je govoril tudi Uruščev z ravnateljem egiptovskega lista »Al Alirama« Mohamedom Heika-lom, ki je kot intimni prijatelj Naserja spremljal predsednika na njegovi poti v Jugoslavijo in potem v SZ. Hei-kal sedaj že nekaj dni objavlja razne podrobnosti s tega potovanja. Tako je Hruščev g jvedal, piše Heikal, da mu je med njegovim in Bulganino-vim bivanjem v Londonu An-thonv Eden dejal; «Ce bo petrolej na Srednjem vzhodu v nevarnosti, bomo šli v vojno.« Hruščev je tedaj Edenu odgovoril: «Zakaj ne uporabljate več možgan? Kaj naj napravijo Arabci, če ne prodajajo vam svojega petroleja. SZ ima petroleja dovolj za svojo po trebo in ga ne namerava kupovati. Vi ste edini normalni kupci.« Potem pa je Hruščev dejal Heikalu. da je kupec kaj drugega kot pa tat. Oni nočejo petroleja kupiti, ampak ga -hočejo krasti in sedaj mislijo, da iraška revolucija grozi »njihovemu« petroleju. V svojem članku piše nadalje Heikal, da je Hruščev dejal predsedniku Naserju: »Zelo lahko je uničiti ameriško šesto brodovje. Imamo orožje, ki bi napravilo, če bi ga uporabili, iz teh ladij jeklene grobove za njihove mornarje.« Ko je omenil sovjetske manevre oh mejah Turčije in Perzije, je H ruščev dejal, da je položaj resen «in Zahod se bo lahko vrnil v Irak in ali bo ostal še naprej v diplomatski službi. Pač pa je opozoril, naj na Zahodu ne delajo pri svoji politiki na Srednjem vzhodu napak preteklosti. Zlasti je kot tako napako omenil postavljanje nekakega ravnotežja med Izraelom, ki ima milijon in pol prebivalcev, ter med 90 milijoni Arabcev. Dejal je, da je to slaba matematika in da je v tem izvir vsega trplje- nja in revščine narodov Srednjega vzhoda. Predstavnik Foreign Officea je danes izjavil, da Velika Bri-tinija ni prejela nobene zahr teve za priznanje nove iraške republikanske vlade in da tudi ni tej vladi še dala nikake oblike priznanja. Maroški radio je danes zvečer sporočil, da je Maroko priznal novo iraško vlado. Raab v Leningradu MOSKVA, 25 — Avstrijska vladna delegacija pod vodstvom kanclerja Raaba je zaključila razgovore v Moskvi in je danes prispela v Leningrad. Dodatno sovjetsko-avstrijsko poročilo, ki je bilo objavljeno v Moskvi, sporoča, da je Avstrija sklenila pristopiti k donavski komisiji, ki je bila u-stanovljena s konvencijo, podpisano v Beogradu 1948. Avstrija je tedaj prisostvovala konferenci, toda samo s posvetovalnim glasom, in je bila na strani Anglije, Francije in ZDA, ki konvencije niso podpisale. Podpisale pa so jo SZ, Ukrajina, Bolgarija, Madžarska, Romunija, CSR in Jugoslavija. Zahodne tri velesile so večkrat objavile, da te konvencije ne priznavajo in da je v veljavi samo konvencija iz leta 1921. »IIHItllUimHIMIIHiimMIMIMMItlHIIIIIIimMMIIIMMHIIIItlllMItlltlMMMIItmillllimtMmilllimi Položaj v Libanonu Indiistrijci zahtevajo novega predsednika Š« vedno prihajajo v Libanon ameriške čete, tako da je tedaj v deželi 10.000 pripadnikov vojaških til ZDA BEJRUT, 25. — Uradno poročilo libanonske vlade izjavlja, da ni res, kar so pisali nekateri včerajšnji časopisi, da je namreč libanonska vla-dv sklenila bojkotirati skupino opazovalcev OZN v Libanonu. Danes je odpotoval iz Bejruta v Damask poslanik ZAR Abdel Hamid Galeb. V Libanonu zatrjujejo, da odhod Ga-icba ne pomeni prekinitve diplomatskih odnosov med Libanonom in ZAR. Predsednik Samun je prejel posebno poslanico jordanskega kralja Huseina, s katero baje mladi monarh prosi Samuna, naj intervenira pri ZDA, da le pospešijo in povečajo svojo pomoč Jordaniji. Namestnik predstavnike ZDA pri OZN Wadsworth je danes v podkomisiji za zunanje zadeve predstavniške zbornice izjavil, da se lahko zgodi, da bodo ameriške vojaške sile zelo hitro odpoklicane iz Libanona. Tola za sedaj prihajajo v prepričal, da se ni kaj šaliti. I Libanon »e nove čete, tako da im....hi m.iiiuiitiini,uni,nnmnnnniiMiiiuini4inuuiiiiiiiiununnnninuiuiU(itHininnniuiinniiiiiiiuiiiiiiiiiuwii*nim«iiiiiMM Pred odhodom ministrskega predsednika vJVashmgtM Ali bo Fanfani danes povedal kaj konkretnega? Ministrski predsednik bo poročal senatni komisiji za zunanje zadeve - Pacciardi pravi, da bi ga veselilo vedeti, kakšno je uradno mnenje Italije o problemih Sredozemlja Kakor piše .dopisnik list« »Manchester Guardian«, bodo pri poizkusu uporabili raketo »Thor - Able«. List piše, da je najugodnejša doba za poizkus ob polni luni, ki bo v začetku prihodnjega meseca. 46 stotink penzij« dnevno MANTOVA, 25. — Najnižja v razni n mesu... - nim r.dmteleskopom tudi potrdili, da je bil bivši ^ ^ ^ obrabni minister Castro Leon izgnan iz države, da se ohrani mir v deželi. Baje je odšel v Miami On sam pa je izjavil, da je odšel iz Venezuele prostovoljno in da je s predsednikom Larrazabalom v dobrih odnosih. Vsekakor pa je nek .j častnikov prejelo ukaz, da zapuste Venezuelo. Angleške čete ter finančna pomoč ZDA drže režim Huseina AMAN, 25. — Dopisnik londonskega «Timesa» piše po svojem povratku iz Jordanije, da režim kralja Huseina nima podpore prebivalstva in se lahko vzdrži samo zaradi navzočnosti angleških čet ter zr.atne pomoči ZDA. Dopisnik tudi ne prikriva, da je prebivalstvo kaj malo prijazno razpoloženo do angleških čet, vendar ne pride to nerazpolo- (Od našega dopisnika) RIM, 25. — Fanfani je danes poročal predsedniku republike in v nedeljo popoldne ho odpotoval v Washington. Pred svojim odhodom bo pa vendarle morai še kaj povedati o zunanji politiki. Jutri popoldne bo namreč poročal pred sčnatno konrisijo za zunanje zadeve, ki je bila sklicana na izredni sestanek na prizadevanje socialistov in komunistov. Po poročilu Fnnfa-nija bo sledila debata. Fanfani bo gotovo skušai debato zožiti na nekatera splošna načela zunanje politike ter se be izogibal, da bi kaj določnega povedal o namenih palače Chigi v zvezi z vprašanji Sred njega vzhoda. Seveda Fanfa-niju le ne bo lahko izogniti penzija v Italiji je gotovo pen- Re odgovorom n* točna vpra-zija, ki jo dobiva neki stari sanja senatorjev, ki «e ne bo- prebivalec v Sermide, ki je pred nekaj meseci dobil prvo nakazilo penzije v znesku 16? lir letno. Pred vojno je več let plačeval pristojbine v neko bla- do zadovoljili z nekimi abstraktnimi izjavami, temveč bodo hoteli zvedeti kaj konkretnega. Pacciardi pravi danes v svoji agenciji, da se s povabilom Fanfaniju, naj pri-gajno za vzajemno pomoč ki de v Washington, Italija vklju- je sedaj ni več. Ko je napravil potrebne korake za penzi-jo, jr dobil sporočilo o nakazilu. Ko je ugledal tako majhen znesek, je bil prepričan, da gre za veliko pomoto Toda po nadaljnjih poizvedovanjih je ugotovil, da gre za znesek, ki mu pripada: 46 *to-tink dnevno. čuje v diskusijo o Sredozemlju in *o drugih nikoli rešenih vprašanjih, ki bi lahko jamčila mirno sožitje. Italija lahko pove svoje mnenje, pravi Pacciardi, in veseli smo, dn smatrajo to mnenje za važno. Bilj bi pa še bolj veseli, če bi vedeli, kakšno je to mnenje, Če jutri Fanfani ne bo mnogo govoril o svoj; misiji v ZDA, pa bo gotovo povedal kaj več prihodnji petek ko bo v poslanski zbornici odgovarjal na vprašanja o zunanji politiki. Medtem ko bo poslanska zbornica še ves prihodnji teden zaposlena z gospodarskimi proračuni, pa bo senat najbrž odšel takoj na počitnice po glasovanju o proračunu obrambnega ministrstva. Malo je namreč verjetno, da bi se lotil še obravnave proračuna zunanjega ministrstva. V senatu so danes na pobudo senatorja Parrija proslavili obletnico 25 julija 1943. V poslanski zbornici pa je za torek najavljen odgovor notranjega ministra na interpelacije o policijskem oviranju demonstracij za mir. Policija nastopa tudi z vedno večjo atrogostjo proti vsem poskusom kakršnihkoli demonstracij poljedelskih delavcev, ki nastopajo v obrambo svojih pravic. Tako so včeraj karabinjerji prijavili sodišču tajnike deiavskih zbornic v Sal-somaggiore, Bussetu, Rocca-bianci in Sorbolu, če.š da so hujskali k nepokorščini zakonom. Razen teh štirih tajnikov pa so prijavili sodnim o-blastem še več drugih oseb. O incidentih med demor.stran- Vrgla je dojenčka skozi okno CATANiA, 25. - Neka babica je vrgla skozi okno dojenčka, čigar mati ji ni mogla takoj izplačati 500 lir za pomoč pri porodu. Otrok, ki ima kemaj 3 mesece, se nahaja v bolnišnici v zelo resnem stanju. Babico je policija aretirala. Med materjo otroka in babico, ki je zahtevala izplačilo ostanka 500 lir. je prišlo do hudega prepira. Mati ji je obljubila, da bo ta ostanek izplačala v nekaj dneh, toda babica se je približala zibelki, dvignila otroka, odšla k oknu ter spustila otroka na cesto, preden jo je mati utegnila zadržati. Mati je stekla na cesto, pobrala otroka ter ga takoj odnesla v bolnišnico. Tu so ugotovili, da ima otrok pretres možganov tei razne poškodbe po telesu. , Ugotovilo se je, da je bila babica leta 1950 nekaj časa na neki nevrološki kliniki, nakar so jo odpustili, češ da je zdra-Njena hči pa je izjavila va. __________ _____ da je babico v zadnjem času in pripadniki javne varno-1 naravnost preganjala samomo-st: poročajo tudi iz Forlija. Irilna manija. je sedaj v deželi 10.000 pripadnikov ameriških v0’jaških sil; 6000 marines ter 4000 kopnih specialistov. Kanadski zunanji minister Sidne.v Smith pa se je danes v poslanski zbornici zavzel za nevtralizacijo Libanona ter za ustanovitev nadzorniške komisije za zajamčenje neodvisnosti te dežele, ki bi bila podobna organizmom v Indokini. V nekaterih krogih v Libanonu zatrjujejo, da sedaj predsednik Samun razmišlja o možnosti, da bi sestavil vlado široke koalicije in tako napravil konec notranji krizi v deželi. Obenem zatrjujejo, da je Samun že utrujen in da se prip, avlja, da bi se umaknil iz političnega življenja. Baje si predsednik prizadeva, da bi se vse stranke zedinile za e-nega samega kandidata za novega predsednika. Stališče opozicije glede volitev novega predsednika se ni spremenilo. Saeb Salam je v izjavi tisku poudaril, da je še vedno ostal pogoj opozicije, da se predsednik Samun umakne še pred volitvami no-■’ega predsednika. Postavil je pa tudi zahtevo po umiku a-meriških čet, Danes zvečer so bili najhujši spopadi med uporniki in vladnimi četami, odkar so se v Jdbanonu izkrcali vojaki ZDA. Zveza industrijcev pa je zato, da bi pospešila rešitev sedanje krize, zagrozila, da bo zaprla svoje obrate, če ne bo do konca meseca novega predsednika. Ce se ta grožnja u-rtsniči, bo ostalo 50.000 delavcev brez dela. Podtajnik ZDA Robert Mur-phy 'e danes nadaljeval svoje razgovore tako z vladnimi kot z opozicijskimi predstavniki na zunanjem ministrstvu. Zve-čer pa se je sestal z nekaterimi voditelji skupine opazovalcev OZN v Libanonu. «»------- 81,4 pod ničlo MOSKVA. 25. — Agencija Tats javlja, da je sovjetska postaja «Vostok» na antarktičnem področju v bližini mag-netičnega južnega tečaja zabeležila včeraj temperaturo 81,4 stop. pod ničlo; to je najnižja temperatura, kar so jih do sedaj zabeležili na zemeljski obli. Čebele ubile tri konje LAON, 25. — Roj okoli 400 tisoč čebel je ubil tri vprežne konje. Neki kmet, ki je kosil travo na svojem travniku, se je komaj rešil, s tem da se je skril pod kopo trave; vendar pa so ga čebele hudo opikale. Dogodek se je pripetil v bližini lyaja Pignicourt-Sur-Aisne med Reimsom in Lao-nom. Napad čebel je bil tako bliskovit, da ni mogel nihče niti misliti, da bi rešil konje, ki so poginili v manj ko desetih minutah. PRIMORSKI DNEVNIK _ 2 — 26. julija 1958 Vreme včeraj: Najvišja temperatura 27.8, rvajmižja 19.3, zračni tlak 1019-1 stanoviten, veter 17 km severozahoda ik, vlaga 42 odst., nebo 7 desetin pooblačeno, morje razgibano, temperatura morja 23 stopinj Tržaški dnevnik Danes, SOBOTA, 26. julija Ana, Nuša . Sonce vzide cb 4.40 in zatone oj 19.42. Dolžina dneva 15.02. Lun« vzide ob 15.57 in zatone ob 0-4J* Jutri, NEDELJA, 27. julij* Pantaleon, Dušan Ugibanja o razpisu občinskih volitev Demokristjani se za razpis volitev potegujejo v oktobru Idi pa se, da bi osrednje vodstvo KD, oziroma vlada, rada določila volitve na spomlad v nasprotju z željami tržaških demokristjanov Takoj po končanih državnozborskih volitvah je prišlo na vrsto vprašanje razpisa novih volitev za obnovitev tržaškega občinskega sveta. Stranke so se ponovno začele ukvarjati s tem vprašanjem in zahtevati od vlade in vladnega komisariata, naj se čimprej razpišejo občinske volitve. Tudi demokristjani, ki so do političnih volitev nasprotovali razpisu občinskih volitev v zakonito predpisanem roku, so začeli zahtevati obnovitev občinskega sveta. Sicer pa je bila ta njihova zahteva povezana zla--sti z uspehom, ki so ga zabeležili na državnozborskih volitvah, katerega hočejo sedaj izkoristiti za občinske volitve. Toda dejstvo je. da se je v preteklih tednih govorilo, da bodo volitve skoraj gotovo v začetku oktobra, najkasneje pa v drugi polovici oktobra. Tržaški demokristjanski jsrogi so postavili kot najbolj verjetni datum občinskih volitev 5. oktober. Vse je kazalo, da bo ta datum obveljal in da bomo im,eli občinske upravne volitve v začetku oktobra. Te dni pa so se pojavili glasovi, da v Rimu nameravajo ponovno podaljšati rok za razpis občinskih volitev v Trstu, in sicer do prihodnje pomladi. To svojo namero opravičujejo z dejstvom, da morajo Tržačani izvoliti še senatorje in da bi bilo najbolje, če bi bile občinske in senatorske volitve isti dan. Vladnim krogom se zdi «najbolj primerno* da bi zaradi tega razpisali občinske in senatorske volitve v Trstu spomladi leta 1959. Ce bo obveljalo to vladno stališče potem bomo imeli prefek-turnega komisarja na občini z vsemi posledicami še najmanj-osem mesecev in bo sestavil ter sprejel tudi občinski proračun za leto 1959. V preteklih dneh je komunistični poslanec Vidali postavil notranjemu ministru vprašanje, v katerem je zahteval, naj notranje ministrstvo odredi razpis volitev za obnovitev tržaškega občinskega sveta v najkrajšem času, in sicer najkasneje v prvi polovici oktobra letos. Predvčerajšnjim pa je notranji minister Tambroni v od. govoru na intervencije glede proračuna notranjega ministrstva v senatu omenil tudi vprašanje krajevnih ustanov in razpis volitev za obnovitev občinskih svetov, ki jim je zapadel mandat in ki so pod komisarsko upravo. Tambroni je izjavil, da so bile vse volitve za obnovitev občinskih svetov odložene zaradi državnozborskih volitev. Nato je dodal, da bodo občinske volitve v večini občin razpisane že letošnjo jesen, razen v tistih občinah, kjer je takšno stanje, ki preprečuje za sedaj razpis u-pravnih volitev. Stališče demokristjanskih vladnih krogov se ne strinja s stališčem tržaških demokristjanov. Prav sinoči je demo-kristjanska agencija «Giulia» objavila vest, ki se sklicuje na Tambronijeve izjave v senatu in pravi, da je jasno, da je Trst med tistimi občinami odnosno med velikimi občinami, ki imajo komisarsko upravo. Zato, pravi agencija, se ne razume, zakaj bi morali prav za Trst veljati tisti višji razlogi za odložitev upravnih volitev. Nato pravi, da se bo morda že ta teden vedelo, ko se bodo vrnili demokristjanski poslanci iz Rima, ali bodo volitve že 5. oktobra, ali pa če bo treba čakati na obnovitev tržaškega občinskega sveta šele prihodnjo pomlad zaradi višjih vzrokov. Iskreno povedano, pravi »Giulia«, pa si ni mogoče zamisliti za Trst tega primera. Poleg tega pa poudarja, da so se vsi tržaški politični krogi izjavili za čimprejšnji razpis volitev. Iz gornjega stališča tržaških demokristjanov je razvidno, da je prišlo med KD v Trstu in vlado do precej hudega spora glede tega važnega vprašanja za Trst. Zvedeli smo tudi da se pričakuje skorajšnja objava dekreta o imenovanju za prefekta prefekturnega komisarja na občini dr. Mattuccija. Po nekaterih vesteh naj bi dr. Mat-tucci takoj po uradnem imenovanju za prefekta odpotoval iz Trsta na novo službeno mesto Na njegovo mesto pa naj bi imenovali novega komisarja. Sider pa bi te vesti, ki niso bile še potrjene, lahko povezali z vestmi o odložitvi razpisa občinskih volitev na prihodnjo pomlad. Ce bi nameravali resnično razpisati volitve v oktobru, potem ne bi imelo smisla imenovati na občini novega komisarja. Do oktobra imamo še dobra dva meseca in v tem času prefekturni komisar rešuje samo navadne u-pravne zadeve. Za- tako kratek čas se gotovo ne izplača menjati komisarja na občini, če je res, da bo dr. Mattucci odpotoval na novo službeno mesto. Ce pa bodo imenovali novega komisarja, potem pa obstaja nevarnost, da bodo odložili volitve najmanj do prihodnje pomladi. «»------- čo tega so se sestali predstavniki obeh strokovnih organizacij, ki šo po izčrpni diskusij. sklenili sklicati enotno zborovanje vseh delavcev, da bi se dogovorili o stavki, ki bi morala biti včeraj. Nato pa so se sindikalni predstavniki pogovorili še z zastopniki vodstva podjetja Orion, katerim so obrazložili zahteve delavcev in se dogovorili za ponovni sestanek, ki bo danes dopoldne, da bi rešili to zadevo. Zaradi tega sta tajništvi obeh sindikalnih organizacij sklenili, da ne bosta napovedali stavke in da bosta sklicali skupni sestanek delavcev v ponedeljek, ko bodo sporočili izid razgovorov z delodajalci. Tajništvo zveze kovinarjev FIOM poziva ob tej priliki delavce, naj bodo budni in naj ohranijo in utrdijo svojo e-notnost, kar jamči za uspešen izid njihove borbe. V POSLANSKI ZBORNICI Vprašanje Vidalija o prepovedi zborovanj Tiskovni urad KPI sporoča, da je poslanec Vidali v parlamentu postavil predsedniku vlade in notranjemu ministru vprašanje, zakaj je vladni generalni komisar prepovedal v Trstu vsa zborovanja za mir in tudi lepak KPI in ZKMI. Prepoved so utemeljili z izgovorom o «javnem redu«. Podoben izraz je dr. Palamara u-porabiJj| tudi za časa volilne kampanje, ko je prepovedal uporabo slovenščine na zborovanju na Trgu Unita. Utemeljitev o »javnem redu« je brez vsake podlage in je stvarni položaj ne upravičuje. Vidali je zahteval, naj da vlada dr. Palamari navodila, da se takšni dogodki ne bodo več ponavljali ter da se ne bodo o-mejevale demokratične svoboščine državljanov. Tržaška udeležba na koroškem velesejmu Na letošnjem koroškem velesejmu v Celovcu bo zastopan Trst s svojim paviljonom že petič po vrsti. Tržaški paviljon je organiziral poseben er.oten odbor, v katerem so zastopani tržaška trgovinska zbornica, Ustanova tržaškega velesejma, Javna skladišča, industrijsko pristanišče, Pokrajinska turistična ustanova in Center za gospodarski razvoj. Paviljon je urejen tako, da kaže predvsem pomen tržaškega pristanišča in njegovo posredovalno vlogo v trgovini in prometu ter produkcijske možnosti tržaške industrije. Poleg tega je v njem tudi več črno-belih ter barvnih fotografij, ki imajo namen vzbuditi pozornost Avstrijcev za lepote naše ob;-.e in našega Krasa. Med vsem časom velesejma bodo poleg tega predvajali še tri kratke dokumentarne filme gospodarsko-tun-stičnega značaja. Končno naj še omenimo, da bo danes predsednik celovškega velesejma g. Novak na tiskovni konferenci govoril o pomenu tržaške udeležbe na tem velesejmu. Sestanek sindikalnega aktiva Kakor je bilo napovedano, bo danes ob 17. na sindikalnem sedežu v Ul. Pondares '8 sestanek sindikalnega aktiva, katerega se bo udeležil tudi pokrajinski tajnik Zveze kovinarjev FIOM iz Genove Pi-gna, ki bo tržaškim kovinarjem poročal o borbi in uspehih delavcev te stroke v Genovi. Sestanek aktiva NSZ v Trstu Sinoči se je sestal politični aktiv Neodvisne socialistične zveze v Trstu. Na aktivu je poročal član tajništva Bortolo Petronio, ki je govoril o funkciji in o političnem delovanju NSZ v sedanjih razmerah in za bodoče ter o resnem mednarodnem političnem položaju v svetu zaradi anglo-ameriške intervencije v Libanonu in Jordaniji. Tov. Petronio je poudaril, da nobeno napredno in socialistično politično gibanje, kot tudi noben pošten jn iskren demokrat ne more biti brezbrižen v tej nevarni uri, ki preti svetovnemu miru. Zato se tudi NSZ pridružuje vsem političnim silam in vsemu prebivalstvu, ki se bori za mir in proti vojnim pustolovščinam. NSZ odločno obsoja imperialistične provokacije na Bližnjem vzhodu, ki ogrožajo svetovni mir in imperialiste, ki bi hoteli s silo še naprej držati v suženjstvu arabske r.arode, ki se borijo za svoje pravice in za neodvisnost. Konzul ZDA sprejel demokratične žene 2ene krožka ZD2 iz okraja Nove mitnice so nesle pismo konzulu ZDA v Trstu, ki jih je tudi sprejel. Izrazile so mu zaskrbljenost nad dogodki na Srednjem vzhodu. Tudi žene iz mestnega središča so izročile konzulu podobno pismo. V raznih krožkih pa so bili sestanki žena, na katerih so sprejeli resolucije z zahtevo, da se ohrani mir. 2ene so Bolje pozno kot nikoli Obnovitvena dela v nekaterih ulicah Prenovili bodo kanalizacijo in cestišče v Videmski ulici ter ulicah Giulia in Tor San Piero Po dolgem času se zdi, da se je občinska uprava odločila za začetek del za obnovitev podzemskih naprav, kanalizacije in cestišča Videmske ulice, Ulice Tor San Piero in Ulice Giulia. Nedavno smo pisali o nujnosti popravila zlasti Videmske ulice ter Ulice Giulia. Obenem pa smo še o-pozorili na izredno slabo cestišče Ulice Battisti in še posebno na nujnost razširitve in obnovitve cestišča Furlanske ceste. To so sicer le nekatere glavne mestne in dohodne ulice, jki potrebujejo takojšnjo u-reditev, ker so sedaj v takšnem stanju da je avtomobilski promet zelo otežkočen. Pravkar je bila objavljena vest, da je občina že dala v zakup dela za obnovitev Videmske ulice. Ulice Tor San Piero in Ulice Giulia. Za prvi dve ulici bodo porabili 155 mi lijonov lir, za Ulico Giulia pa 150 milijonov. Dela nai bi se začela že prihodnjega septembra. Predvidevajo, da bod0 dela v Videmski ulici in v Ulici Tor San Piero trajala 16 mesecev in bodo končana ob začetku leta 1960. Za sedaj pristojni občinski in drugi organi proučujejo vprašanje usmerit ve prometa po drugih ulicah. velikim veseljem sprejele Kot je znano, vozita po Vi-vest o sestanku državnikov I demski ulici dve stalni mest- ' ni velesil. 1 ni progi, in sicer trolejbus št. '"""""""••"•■•••••■iiiiiiHiiiiiiiiniiuiHiiiiiiiHiiHiiuuiimiiiiiHHinmiuiniimiiuauiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiu Iz seznama razprav prizivno-porotnega sodišča Pri ziv obsojenega Ferlugfe ki je umoril svojo svakinjo Njegov zagovornik hoče doseči razsodbo za nenamerni umor V seznamu razprav ki bodo v oktobru pred prizivno-porot-nim sodiščem v Trstu, je tudi razprava proti 59-letnemu Pie-tru Ferlugi, ki je bil obsojen na pet let zdravljenja v umobolnici za kriminalce zaradi u-mora svakinje, 36-letne Karle Mersnig por. Eerluga in stanujoče v Ul. Marchesetti št. 10. Razprava, ki je na seznamu navedena med zadnjimi, bo zelo zanimiva, saj gre za priziv obrambe Ferluge odvetnikov Cuccagne in Morgere, ki bosta pred sodiščem zahtevala zmanjšanje kazni, ker naj bi bil Ferluga umoril svojo svakinjo v samoobrambi, oziroma zaradi nenamernega umora. Do umora Karle Mersnig je prišlo 15. marca 1955. Tistega dne zvečer se je zglasil pri čuvaju občinske vile «Revoltel-la» na Lovcu Pietro Ferluga, Skupščina uslužbencev krajevnih ustanov Razpravljanje o družinskih dokladah in o premični lestvici za uslužbence Sklep o prispevkih za sklad za kritje stroškov nakupa novega sedeža CGIL Pondares 8 zborovanje uslužbencev občinskih uprav, pokrajine, podporne ustanove ECA in bolnišnic, ki ga je organiziral sindikat CGIL. Razpravljali so o važnih vprašanjih te stroke, q vprašanju izročitve javnih uslug zasebnikom, o zahtevah uslužbencev bolnišnic, o družinskih dokladah in premični lestvici • za uslužbence javnih ustanov ter pokojninah. Nezadovoljstvo delavcev Orion podjetja Med delavci podjetja Orion vlada veliko nezadovoljstvo zaradi stališča predstavnikov tega podjetja glede vprašanja ureditve akordnega dela. Spri. Predvčerajšnjim je bilo na. investicije tujih kapitalov ter sindikalnem sedežu v Ulici J o sprostitvi kavcij pomorskih Na sestanku so odobrili predlog, naj bi vsak član sindikata prispeval mesečno sto In za dobo dveh let za sklad za kritje stroškov za novi sindikalni sedež. Po poročilu glavnega tajnika Delavske zbornice CGIL pa so soglasno odobrili besedilo brzojavke, ki | so jo naslovili predsedniku re- j publike in v kateri izražajo svoje upanje, da bo predsednik republike s svojo avtori-eto vplival, da vlada ne bo več dovolila uporabe strateških točk na italijanskem o-zemlju, ki služijo za napad kolonialistov na dežele Srednjega vzhoda. Zaskrbljeni zaradi napetosti spričo dogodkov na Bližnjem vzhodu in po vsem svetu, uslužbenci javnih ustanov zahtevajo, naj se začne zdrava politika za koeksistenco in mir med narodi. *»-------------------- agentov. Nadalje so sprejeli sklepe o prispevkih tržaški delegaciji Italijansko-jugoslovanske trgovinske zbornice, pokrajinski u-stanovi za turizem ter o prispevkih za pobude centra za gospodarski rgzvoj za troje-zični industrijski propagandni snopič v korist Trstu in za druge manjše pobude v korist raznih gospodarskih sektorjev. Končno so razpravljali o finančnem stanju trgovinske zbornice. ki je držal v rokah velik mesarski nož, ter mu dejal: «Ubil sem svakinjo, kličite policijo.« Seveda je čuvaj takoj stekel po policijske agente, ki so Fer-lugo odpeljali na zaslišanje. Julija 1,957 je bila pred porotnim sodiščem razprava proti Ferlugi. o njegovi krivdi ni bilo nobenega dvoma. Treba je bilo rešiti samo vprašanje, ali je bil bivši mesar, ko je zabodel svakinjo, povsem pri pameti, ali je pa bil slaboumen. Preiskovalni sodnik, ki je vodil preiskavo takoj po zločinu, ga je spoznal za blaznega ter je odredil njegovo premestitev v umobolnico v Anverso. Fer-lugova zagovornika odvetnika Cuccagna in Morgera pa sta vložila priziv in dosegla da je prišlo do obravnave pred porotnim sodiščem. Ferluga se je pred porotnim sodiščem branil obtožbe, češ da se je svakinja sama zabodla na nož, ki ga je imela v rokah. Ker je videl, da mu sodišče tega ne verjame, je spremenil svoj zagovor in izjavil, da je ubil svakinjo, ker se je stalno prepirala s svojim možem in njegovo materjo. Ker pa je Ferluga svojo mater ljubil ter je hotel živeti doma v miru, se je odločil, da jo bo ustrahoval. Ko se je usodnega dne vrnil domov, je našel svakinjo, ko se je zopet prepirala z materjo. Da bi jo prestrašil, je stopil v spalnico, vzel velik nož, ga skril za pas in se vrnil v kuhinjo. Ker je svakinja še vedno kričala na mater, se ji je Eerluga približal, ta pa se je obrnila proti njemu in ga hotela zlasati. V tem trenutku je prišlo do tragedije. Ferluga sam je dejal, da se je zavedel, kaj je storil, šele tedaj, ko je opazil na hodniku krvave madeže. Poslovil se je od matere ln se namenil na policijo. Mersnigovo. ki je imela globoko rano v trebuhu in še več ran po ostalem telesu, so nemudoma odpeljali v bolnišnico, kjer pa je zaradi izkrvavitve kmalu nato umrla. iiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiituiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii milnim iiiiiiiiiiiiiiiiii it Prometne nesreče Sestanek odbora trgovinske zbornice Na sestanku odbora trgovinske zbornice je predsednik dr. Caidassi poročal o delovanju zbornice v preteklih dveh tednih, Nato je odbor določil vrsto sestankov mešanih odborov za proučevanje važnih in perečih vprašanj. Med drugimi bo sestanek, na katerem bodo proučili razne predpise, ki veljajo v pristaniščih držav skupnega evropskega tržišča; sestanek za proučitev raznih vprašanj železarne ILVA ter sestanek za proučitev vprašanja vzletišča za helikopterje v Trstu. Odbor trgovinske zbornice je nato proučil razne prizive v zvezi s trgovskimi licencami ter sklepal o predlogih za MačKovljan trčil z motorjem v avto Padec miljskega kolesarja kamiona ranila fanta in Stranica dekle Tudi včerajšnji dan se je začel z vrsto prometnih nesreč, ki na srečo niso terjale nobene človeške žrtve. Okrog 6.30 se je vozil s svojim motorjem proti Trstu 17-letni Viktor Vodopivec, doma iz Mačkovelj št. 7. Ko je prišel do križišča, ki vodi v Dolino, je trčil v avto, ki ga je vozil 31-letni Federico Salvi, stanujoč v Dolini št. 89. Zaradi trčenja je Vodopivec padel z motorja ter si pri tem poškodoval levo roko in desno rogo in zadobil še lahek možganski pretres. Na kraj nesreče so prišli policijski agent-ie, ki so poskrbeli za prevoz Vodopivca v bolnišnico, istočasno pa so uvedli preiskavo o krivdi za prometno nezgodo Vodopivec bo moral ostati v bolnišnici kakih 5 dni. Žrtev prometne nesreče je postal tudi 16-letni vajenec Li-vio Berlot, stanujoč v Miljah, Corso Puccini 21. Okrog 18.15 se je vozil s svojim kolesom mimo ladjedelnice Sv. Roka, ko mu je kolo nenadoma spodrsnilo. Pri padcu si je po- škodoval piščal desne noge. | be na glavi. Moral se je zateči v ambulanto Rdečega križa. Do trčenja je prišlo v četrtek proti večeru tudi v Drevoredu Miramare. Giuseppe Valle, stanujoč v Ulici della Guardia 29, je bil na kopanju v Barkovljah. Po kopanju je hotel s svojim avtom proti domu, ko se je v bližini železničarskega kopališča zaletel v avto z desne strani z motorjem 19-letni Remo Lazzaro, doma iz Saonare pri Padovi, zaposlen v miramarskem gradu kot uslužbenec podjetja Sgaravatti. Na srečo nista bila vozača ranjena in tudi vozili nista bili močno poškodovani. Žrtvi nenavadne nesreče sta bila 24-letni Giorgio Schergna, stanujoč v Ulici Petronio 1 in 22-letna Lidia Visintin, stanujoča v Ulici Bernini 12« Sprehajala sta se po Ulici Pale-strina in sta šla ravno mimo velikega tovornika, ko se je zadnja stranica tovornika nenadoma odprla in ju udarila. Zatekla sta se z avtom Rdečega križa v bolnišnico, kjer so jima ugotovili le lažje poškod- Pri zasliševanju prič je prišlo na dan, da je bil Ferluga tistega dne precej vinjen. Državni tožilec, ki je upošteval, da Ferluga ni bil duševno zdrav, saj je prejemal 50.000 lir mesečne pokojnine zaradi poškodb na glavi, ki jih je u-trpel v prvi svetovni vojni, je bil vendar mnenja, da je tak človek nevaren za svojo okolico, ter je zahteval, da se pošlje v umobolnico za dobo, ki jo predvideva zakon. Drugačnega mnenja je bila obramba, ki je zahtevala, naj se Ferluga sodi za nenamerni umor ter naj se mu prizna le delna slaboumnost. Po razsodbi sodišča je bil Ferluga obsojen na pet let zdravljenja v umobolnici za kriminalce. Obramba bo na novem procesu skušala dokazati, da je Ferluga le delno slaboumen ter doseči razsodbo za nenamerni umor. 5, ki pelje v Rojan, in avtobus zasebnega podjetja Sergas, ki vozi do Rumene hiše v-Barkovljah. Poleg tega vozijo po tej ulici tudi avtobusi raznih medkrajevnih prog in seveda mnogo avtomobilov, Saj je Videmska ulica ena od mestnih dohodnih cest, ki veže . Trst z gornjo okolico in s Furlanijo čez Prosek in skozi Nabrežino. Obenem se mora občinska uprava tudi točno dogovoriti s podjetji Acegat TELVE in Selveg, da bodo pravočasno uredila razne podzemske kable in druge napeljave v času, ko bo cesta razkopana. V načrtu za obnovitev teh dveh ulic je določena tudi gradnja nove kanalizacije. Glavni kanal bo zgrajen iz že-lezobetonskih cevi in bo dolg 1700 metrov. Obenem pa bodo postavili 2500 metrov ožjih cevi, ki bodo povezovale osrednji kanal s posameznimi hišami Gornji del zbiralnega kanala bo izgrajen v predoru. Cestišče in pločniki bodo popolnoma obnovljeni in asfaltirani. Septembra naj bi začeli z deli tudi v Ulici Giulia. Tudi tu bodo poleg cestišča popolnoma obnovili 3200 metrov kanalizacije, na novo bodo pokrili potok Erned, ki teče med Ulicama Soussa in Rossetti. Seveda bodo glavna dela zanimala cestišče in pločnike, ki so v obupnem stanju in jih je treba popolnoma obnoviti. Dela bodo trajala 13 mesecev. Ta dela naj bi bila sicer prvi del za ureditev tudi Ulice Battisti, kjer je treba poleg kanalizacije popolnoma obnoviti strugo potoka, ki teče pod to ulico, jn cestišče. Okrog obnov.Ive te ulice je bilo v časnikih mnogo napisanega, saj je ena najlepših ulic mestnega središča in obenem tudi v najslabsem stanju. Upajmo torej; da bo občinska uprava prihodnje leto razpisala licitacijo še za obnovitev Unče Battisti in za razširitev in u-reditev Furlanske ceste vsaj d0 svetilnika. Tej cesti bi morali res posvetiti vso pozornost, ker je na nekaterih mestih tako ozka, da ne moreta voziti v nasprotni smeri drug poleg drugega dva večja avtobusa. Na tej cesti pa vozita poleg avtobusov medkrajevnih prog tudi dve mestni progi, in sicer avtobus do Rumene hiše v Barkovljah in avtobus do Proseka. Včeraj ob 11,30 so pripeljali v tržaško glavno bolnišnico 84-letno Roso Accerboni, stanujočo v Ul. Denza 3. Rosa Accerboni je še vedno v nezavesti, zaradi česar niso mogli poizvedeti, kaj se ji je zgodilo. Uslužbenci Rdečega križa, ki so pripeljali Accer-bonijevo v bolnišnico, so povedali, da so jo našli v nezavesti sb postelji v stanovanju, Zastarele naprave v železarni ILVA Delavci zahtevajo doklado za zdravju škodljiva dela Med delavci je zelo razširjena silikoza V strokovnem glasilu kovinarjev FIOM je neki delavec iz železarne pod Skednjem o-pisal razmere, v katerih morajo delati delavci v tamkajšnjem aglomeratu. Pred vojno So bile metode in razne naprave zelo zastarele in je bilo že od daleč videti visoke plamene ter žareče nebo, zlasti ponoči. Delo je bilo zelo naporno in nevarno. Kdor je bil tam zaposlen, so mu pravili, da dela v peklu. In zares se je zdel pravi pekel zaradi močnega smradu po žveplu, zaradi pare, ki je puhtela, in žarečih plamenov. 2e pred nekaj leti so modernizirali naprave in delo zaposlenih delavcev se je nekoliko olajšalo. Toda zaradi nezadostne zračnosti okolja je še vedno zdravje delavcev v v “liki nevarnosti. Celih osem ur morajo namreč vdihavati nečisti zrak, poln prahu in plina, ki jim kvari in uničuje pljuča ter želodec. Tako imenovana silikoza je zelo razširjena med delavci, ki so tam zaposleni in že dolgo časa zahtevajo, naj bo ta bolezen vključena v seznam poklicnih bolezni in naj jim tudi priznajo in izplačujejo doklade za zdravju škodljiva dela. Kljub upravičenosti zahtev prizadetih delavcev, ki jih je podprla tudi Zveza kovinarjev FIOM, ni vodstvo podjetja še proučilo tega vprašanja niti ni poskrbelo za razne u-krepe in izboljšave, ki jih delavci zahtevajo, da ne bi bi-io delo na tem sektorju tako škodljivo njihovemu zdravju. Zlasti v poletnih dneh je nevzdrjno delati v takšnih pogojih. Delavci so izmučeni, njihova rentabilnost ne more biti tako visoka, čez nekaj let pa se morajo zdraviti, če je sploh še čas. Za marsikoga pa je večkrat prepozno. Nujno potrebno je torej, da vodstvo podjetja ugodi upravičeni zahtevi prizadetih delavcev, jim prizna doklado za zdravju škodljiva dela ter izboljša naprave. prireditelji hoteli obenem počastiti spomin komponista, ki je prav pred 10 leti umrl. Opereta je bila odlično pripravljena tako režijsko kot glasbeno. Vsega skupaj je nastopilo okrog 200 oseb. Priznati je treba, da so prireditelji angažirali izredno protagonistko Carmen Dias, ki je občinstvo navdušila s svojim krasnim glasom kakor tudi s svojo zunanjo pojavo. Zelo je ugajal tudi tenorist Franco Artioli ter kot zabavni par l.uana Silli ter Tonino Miche-luzzi. Seveda je nastopila še cela vrsta solistov, ki zaslužijo vsi pohvalo. V krasnih baletih, ki jih je pripravil Carlo Faraboni, se je zlasti odlikoval prvi plesalec Norman Thomson. Glasbeno je delo pripravil Cesare Gallina; režiral je Vito Molmari. Zelo lepe so bHe scene ki jih je pripravil Ercole Sormani. Konj brcnil konjarja v glavo •iiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiniiiitiiit Pred začetkom obratovanja štivanske tovarne papirja Doslej še nobenega glede zaposlitve Prav bi bilo, ko bi ravnateljstvo tovarne objavilo svoje namene v zvezi z zaposlitvijo domače delovne sile Kljub temu da manjka le še nekaj dni do začetka obratovanja nove tovarne papirja v Stivanu (vsaj tako pravijo), ni nabrežinski urad za delo prejel od vodstva papirnice nobene zahteve po dodelitvi delavcev, ki bi jih zaposlili v omenjeni tovarni. Kot je znano, vlada med de-vinsko-nabrežinskimi občani predvsem pa med brezposelnimi, velika zaskrbljenost, ker se govorice, da bo vodstvo tovorne sprejelo na delo predvsem ljudi izven našega področja, vse bolj širijo. Gradnja nove papirnice v Stivanu je namreč pomenila za več desetin družin up in nado, da bodo končno prišle do stalnega kruha. Večina brezposelnih delavcev je sicer že dobila začasno zaposlitev pri raznih podjetjih, ki sedaj gradijo tovarno in opravljajo druga obrobna dela, vendar bodo ta podjetja v kratkem zaključila dela in delavci bodo spet na cesti. Problem je zelo pereč in občuten. Vsi so z največjim zadovoljstvom sprejeli vest. da bo vodstvo podjetja stremelo za tem, da bi zaposlili čimveč domače delovne sile. Ne samo brezposelni devinsko-nabrežin-ske občine, temveč tudi oni iz zgoniške, repentaborske in seveda tržaške občine, so upali, da bodo v tovarni našli delo in zaslužek. Kdo bi si pač takrat, ko je predstavnik ravnateljstva prišel na občino zaradi gradbenega dovoljenja in v razgovoru z županom obljubil zaposlitev domačinom, mislil, da bo tik pred dograditvijo oziroma pred pričetkom obratovanja prišlo do tako zaskrbljujočega položaja. Vsi so bili namreč prepričani, da bo obljuba, ki je bila takrat dana, dejansko izpolnjena saj ni mogel nihče podvomiti v resnost besed odločujočega predstavnika vodstva štivanske papirnice. Danes je žal vse drugače. Govori se namreč tudi o tem, da bi vodstvo nove štivanske papirnice zaposlilo ono delovno silo, ki je že sodelovala pri gradnji tovarne oziroma pri montaži strojev. Tu gre predvsem za podjetje Lovisolo iz Milana, ki montira stroje in bo moralo poskrbeti za njih kolavdacijo. Po zakonu ima namreč vodstvo papirnice možnost, da delavce, ki so doslej delali za omenjeno milansko podjetje, zaposli kot svoje. Res je sicer, da to podjetje zaposluje tudi precej domačinov, a je tudi res, da so kvalificirani delavci večinoma iz raznih mest italijanske republike. Ce bi te zaposlili, bi bilo to v izključno škodo domačinov. Vse, kar smo doslej omenili, so v glavnem ugibanja, kajti tudi na devinsko-nabrežinskem županstvu, ki se je za stvar resnično zavzelo, ne vedo še ničesar točnega. Bistvo vsega je v tem, da vodstvo nove papirnice doslej še ni storilo ničesar, po čemer bi lahko sklepali, da ima namen zaposliti domačo delovno silo, razen o-nih strokovnjakov seveda, ki so v proizvodnji nujno potrebni in ki jih bodo poklicali celo iz tujine. Dokler papirnica ne bo začela obratovati in če se vodstvo ne bo odločilo izdati kakšnega pojasnila v tej zvezi, bo torej ostalo le pri ugibanjih. Vsekakor bi želeli, in to smo že enkrat poudarili, da bi bilo prav, ko bi ravnateljstvo izreklo jasno besedo glede tega vprašanja. Nesimpatično je namreč pustiti prizadete ljudi toliko časa v dvomih, posebno še če so vse govorice glede zaposlitve morda ne-osnovane. Puščica dečku v oko 62-letni Giordano Zuban, stanujoč v Ul. Belli 6, je že delj časa zaposlen v hlevu podjetja «Ianes» v Ul. Apiari 7. Čeprav je vajen konjev ter mu delo ni delalo preglavic, se mu je tokrat pri čiščenju hleva vendarle zgodila nesreča Kot je sam kasneje povedal, ga je med čiščenjem brcnil e-den izmed konj s kopitom v glavo. «»------- Okrog 13. so pripeljali v tržaško bolnišnico 22-letneg# Ni-cola Licurgo, stanujočega v Ul. Ghirlandaio 35, kateremu so ugotovili rano na desni roki in izpah leve noge. Mladenič je povedal, da je okrog 12,15 trčil s svojo lambreto v Ul. Ghirlandaio v tricikel ki ga je vozil 17-letni Benito Ru-mich, stanujoč v Ul. Fabio Se-vero 138. «»------- OPERETNI FESTIVAL NA GRADU SV. JUSTA Danes bo tretja predstava «Ciste Suzane« ob isti zasedbi. Nadaljuje se prodaja vstopnic. OPERETNI FESTIVAL NA GRADU Krasen uspeh Leharjeve «Frasquite» SNG v TRSTU Danes 26. t, m. ob 20.30 v letnem gledališču na Punti v Piranu v okviru «Primorskih prireditev« GOLDONI - RUPEL PRIMORSKE ZDRAHE velika uprizoritev na prostem V sredo 30. t. m. ob 20.30 na občinskem nogometnem igrišču B o 1 j u n c u DANILO GORINŠEK Rdeča kapica vesela pravljica v treh dejanjih Glasbena Matica v Trstu priredi koncert s sodelovanjem ® ^ los Montoya in T.aurmdo s ^ d.i igrata na kitaro: 13,7= .jj pevcev — pet popevk; ^ v Skladbe Antonina Dvoraka; Naši poslušalci čestitajo ‘"Ji zdravljajo; 16.00 Ritnli, JJJ* in popevke; 17.10 Pro"’Jjs0(; koncert orkestrov in 18.00 Radijski leksikon: venski zbori in samospev*! .p Okno v svet: Častni dol* ^ rejci); 20.00 ’»Spoznavajmo f ■i™»: 21.00 Zvom i»i domovino)); 21.00 prijeten konec tedna. TELEVIZIJA gppft- 17.00 Neposreden prenos ne tekme; 18.30 Pouk n« 10AK 'Fivrl iori iptni.^i ne: 19.05 Življenjepisi"'^ osebnosti: Edgar A i 1 a n P0®-j j. Ameriška panorama: Dava stem v ZDA: 19.40 Popevke, J Potovanja TV: Bele oble* . -vrv 1 c m ‘Tu Mau Ma-u: 20.15 Made jnGj* 21.00 Musichiere; 22.00 1 Excelsior. 16.00: «S?Iemove "J, ce«, Simone Signoret, Montand. i Fenice. 16.00: »Trije rag^iLa, Rantiolph Scott, M. tfSr Nazionale. Zaprto. . ]iny. Filodrammatico, 15.00: idrski nik», Rock Hudson. Sle®1 nete. . Grattacielo. 16.00: «V senc! JUgj tine«, Belinda Lee in Jourdan. j. 7 Supercinema, 16.00: ‘, Garbo, Melwyn Douglas. Cristallo. 16.30: «Pozor na Dean Martin in Jerry Le'V-«i it? črcmi tv*« I L in lil te ui ■ J -ofllCI Alabarda. 16.30: «Morski P"* ji«, Ronald Reagan, N. v j Aldebaran. 16.00: »Polnoč Franciscu«, T. Curtis, M. JF^ Ariston. Glej kino na Pvn t Aurora. 16.30: «Gola zemlUa” Todd in J. Greco. . p Garibaldi. 16.00; «Vroča bert Mitchum i.n Jan Ste » Ideale. 16.30; »Zgodba ,8en' Custerja«, Errol Flynn-Impero. 16.30: »Liana, hči ■ niJ' M. Michael. Prepovedan® doletnim. Mit Italia. 16.30: «Natha>lie», Cu Jacque in Misha Auer. »mi* 18.1)0- «lJrn ^ Moderno. 18.00: «Urn Eckmund Purdom. S. Marco. Zaprto. 5* Savoma. 16.00: «London ^1' jfl verni tečaj», Curd .Iu^r^ D. Adams. ' Viale. 16.00: «Veli kani se <^ neba», N. Wood, K. -------------- J) Vittorio Veneto. 16.00: «PfSiS? ža stukasov«, Joachtn in Marianne Koch. .-or11*' Belvedere. 16,30: «Rdeči T. Curtis Technicolor. # Massimo. 16.30; »Prepoved*' rec«, S. Hayden in A. “ Prep. mladoletnim. -nit«11, Marconi (Glei kino na pr ,# Novo cine. 16.00: »Zakopan,^1 kres«, Glenn Ford id Crain. Odeon. Zaprto. NA PROSTEM Arena dei fiori. 20.15 ^ na sprehodu«, D. Boga' 1 Pavlovv in S. Eaton. . st!’ Arena Diana. 20.30. «Bra*Je strahu«, R. Taylor. Ariston, 20.30: «Zene stav jutri 27. 7i. 1958 ob 21. uri v Boljuncu na občinskem igrišču Vse predstave bodo na prostem — če bo slabo vreme, bodo predstave v dvoranah Operetni festival na Gradj se je včeraj nadaljeval z drugo letošnjo premiero. Na sporedu je bila Lebarjeva opereta «Frasquita». Občinstvo je z vidnim ugodjem sprejemalo prijetne melodije priljubljenega skladatelja, ki se ga mnogi Tržačani spominjajo iz časov, ko je ie bival v Trstu. Z u-prizoritvijo njegove operete so llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll OD VČERAJ DO DANES ROJSTVA, SMHTi IN POROKE 25. julija se je rodilo 8 otrok, umrlo je 6 oseb porok je bilo 6. POROČILI SO SE: dimnikar Gartoatj Emilio in uradnica Pin-ter Elsa, pleskar Barovina Mario in uradnica Buttignoni Claudia, dir. kemije Di Candia Armando in študentka medicine Sorini Ni. dia, komercialist Bartolomei Ezio im uradnica Qualizza Maria Marta, uradnik Bucavelli Daniele in uradnica Vecchietti Rina, agent CK Berginc Gualtiero in uradnica Hrovatin Liliana. UMRLI SO: 66-letna Stagnich, por. Benussi Linda, 54-letna Mo-scheni, vdova Martini Emma, 56-letna Paoiich, por. Giorgesi Maria. 70-letrvi Bertolo Elio, 51-letni Aresi Pietro, 63-letni Fragiacomo Giovanni. ■ «»------ 12-letni Funo Micoli iz Ul. Mautoner št. se je včeraj popoldne igral s svojimi prijatelji v bližini doma, Irti mu je med igro nenadoma priletela v oko puščica, ki jo je nehote sprožil eden izmed dečkov. Na klice prestrašenih otrok je pritekla otrokova mati 35-letna Vilma Tantin, ki ga je nemudoma odpeljala v bolnišnico. Službujoči zdravnik je ugotovil, da ima poškodovane veke ter da je zaradi notranje krvavitve poškodovano tudi oko. Micoli bo moral ostati v bolnišnici vsaj 10 dni. če bo šlo seveda vse po sreči, NOČNA SLUŽBA LEKARN v juliju Davanzo, Ul. Bernini 4; Giusti, Strada del Friuli 7; Mlllo, Ul. Buonarroti U; Mizzan, Trg Ve-nezia 2; Tamaro-Neri, Ul. Dante 7. Valute Mnan Kim Zlati funt 5.950,— 6.150 — Marengo 4.700/— 4.800,— Dolar . . . 622 — 626,— Frank franc. 135,— 137.— Frank Švicar 144,— 146.— Sterling 1.700.— 1.750.— Dinar , 82.— 86.— Šiling , . 23.75 24.25 Zlato . ; ; . 707.— 709 — Zah, n. marka 147.- 149.— Blagajna bo odprta eno uro pred pričetkom vsakega koncerta Vljudno vabljeni! ■ A D I O SOBOTA, 2«. Julija 1958 RADIO TRST A 7.00 Jutranja glasba; 11.30 Brez. obvezno, drobiž o, znani ameriški novinar Talbot Patrick, je opo-ki ga je bagdadsko ljud- * Vo dalo skupini pogumnih oastmkov, opisal tako-le, »Bilanca žrtev iraške revo-hmje znaša nekaj ducatov Mrtvih in. ne mnogo tisoč Judi, kot bi moglo biti. Da *em ostal žiy in da morem * vrstice pisati, je zasluga čudovite kontrole, ki jo je nad tem milijonskim mestom Prevzela skupina častnikov, ki le izvedla revolucijo. Prepri-'an sem tudi, da je tem častnikom tako dobro uspelo ° 'Veniti kontrolo zato, ker so J dske množice revolucijo ‘Prejele z velikim navdušenjema. p^ekje dalje opisuje Talbot skia*Ck navdušenje bagdad-, ~ množic nad revolucijo e ole; »Slišijo se kriki in sto-P*M ven, da bi si stvar ogle-.a' Mimo gre skupina mo-m, ki vzklikajo. Za njimi Pr*de nekaj tovornih avtomo n°V polnih ljudi, ki prav *ko vzklikajo. Stopim na P cenik. Pešcev je malo in 1 se mi, da ne vzbujam po- ■ °rnosti. Zato se opogumim n stopim do vogala. Tu je jen°8° ljudi, moških, otrok in reH-1* Z zna<:ilnimi črnimi fe-am:. Vtem gre mimo z nožico natlačen tovorni av Mobil, na katerem nosijo Predaj veliko sliko Naserja, ^božica ob tem veselo plo-j *' Pridrvi nato zaseben av-.^Mobii poln žensk, ki gledaje 11 okenc. So to po evrop-^ oblečene iraške ženske. ^ nijhovih obrazov odseva. ®rjetno navdušenje«. drj 0 govori o iraškem m/^em udaru in razpoloženj^ .bagdadskega ljudstva g. eričan Talbot Patrick. Dru-»Meriški novinar, ki ima ves',volj jasno, da Naser la, v ru*čev ne bosta spravi-sil Premik svojih vojaških Som« ameriškim «marine- ^olip1 br,f-anskim padalcem«. Jitya Dippman o trenutni Va l)I; Veliko bolj zanimi- 0 sam^6 niegova ugotovitev t?vedb 'raških razmerah, o kih t * r,evolucije in o vzro-r>a srr,^.udi o vlogi Zahoda ^“'crič -iem vzhodu. O tem «Tr'.'ln Lippman meni: czna ocena našega polo- Žaja _______ v°"striL- osnovni temelj za 'tik0 jč'Vn° diplomatsko po-LraW. je zgodilo v dadske meljriem kamnu bag-se je Rav Pakta, za katerega _ računalo, da je edina trdna in gotova Zahodu naklonjena arabska dežela? Ali je vlada kralja Fe.sala bila zares žrtev, zunanjega napada?« Na to Lippman sam odgovarja: «Ne, ni bilo tako. Vlado kralja Feisalg je naglo in popolnoma zrušila zarota iraških častnikov. In to, kar je še najbolj značilno, je da je iraška vojska takoj podprla revolucijo in mi bi se močno varali, če bi misliti, da so prijateljsko iraško vlado pognali z oblasti tuji agenti, ki bi postopali v nasprotju z nacionalnimi občutji, ki vladajo v deželi«. «Potemtakem ni prav. nič upravičeno upati, da bo prišlo do protirevolucije, ki naj ponovno vzpostavi iraški režim. Jasno je, da bi nobena vojaška intervencija — na primer intervencija jordanskega kralja Huseina ob pomoči Britancev -n Američanov — ne imela izgledov za uspeh. Govorilo se je, da je bilo tisto, kar nas je zadrževalo, strah pred ruskim posegom v Iraku. To zagotovo ni nikak razlog za vzdržanje, toda to ni bil niti edini, celo_ niti končni1 razlog. Kajtj tudi- tedaj, če 'bi bila ruska nevtralnost povsem zajamčena (kar pa ni), bi nobena zahodna vojaška intervencija v Iraku ne mogla uspeti v tem, da l?i V Bagdadu vzpostavila povsem neodvisno arabsko vlado. Mogli bi sicer postaviti na noge morda kako lutkovno vlado, ki bi bila odvisna od britanskih Im ameriških čet, ki pa bi bila obsojena na po-iom, čim bi te čete nekega dne umaknili. To torej dokazuje, da se ljudsko-revolucionarno gibanje ne more nikakor zatreti z zahodnim orožjem«. Gornje Lippmanove trditve so prav gotovo najbolj zgovoren dokaz, da v. Iraku niso izvedle revolucije neke tuje sile, ki- da si hočejo to deželo podrediti, kot so zatrjevali in še ponekod zatrjujejo na Zahodu. Nasprotno,. revolucijo so 'izvedli domačini na lastno pobudo in lastno peSt in to v želji in težnji, po svobodi. Q tem nam zgovorno. priča dopis, ki ga je v zvezi s tem objavil v beograjski »Politiki# dopisnik Djuka Julius, ki med drugim pravi: «Dejansko se v Bagdadu v teh dneh prav toliko govori o vladi, ki je bila zrušena, kakor o sami revoluciji. To je tildi razumljl-vo, če pomislimo, kakšne razmere so v tej deželi vladale prej. Nuri Said se je opiral na britansko podporo, na simpatije velike fevdalne gospode, na ko-rumpiranj državni aparat in predvsem na policijo. Pravijo, da je Nuri Said samo v Bagdadu imel nad 50.000 tajnih policajev. Nihče ni smel niti , žičr.. teror ni pomagal proti odpreti ust, ker je policija dolgoletni mržnji proti lakim že v eni uri to zvedela. Neki | razmeram in težnji, da se javn; delavec, ki je . bil zaživi svobodno življenje v opoziciji, mi pripoveduje, da . neodvisnem Iraku, Organiza-je imel stalno pripravljen kov- ] torjem revolucije je treba ček, da bi ga policija pri ' šteti v čast, da s.o svoj udar aretaciji ne našla nepriprav- j organizirali tako dobro in taljenega. Nevarno je bilo celo j ko tajno, da ne le Nuri Sai-poslušati radio Kairo, ker je j dova tajna policija, ampak niže to bilo razlog za aretaci- | ti Intelligence Service ni vejo. Človek ni bil gotov, če ni njegov šofer ali čistilec čevljev, ki prihaja v njegov urad,- da mu očisti čevlje, agent Nuri Saidove policije. Kdor pa je skušal odkloniti ponudbo, da bi postal policijski agent, je tvegal nevarnost, da ne postane žrtev policije«. «Kljub temu niti ta mno- dela ničesar. To je bilo možno le zato, ker je' pod zunanjim videzom varnosti policijskega režima vrelo nezadovoljstvo in želja vsakega iraškega državljana, da.se osvobodi terorja in bede«. Vse to dokazuje, da vzdevek ((zgodovinska revolucija« v i-aškem primeru ne bi bil prav nič odveč. Otresimo se predsodkov o umetnih gnojilih Nekateri primeri boljše letošnje letine na zemljiščih, gnojenih z umetnimi gnojili, so nam bili povod, da ponovno spregovorimo o tem vprašanju kot važnem poglavju za napredek našega kmetijstva. Naše ozemlje je namreč med zadnjimi, ki se poslužujejo tega kmetijsko-tehnične-ga sredstva za zvišanje hektarskega donosa. Ta pomanjkljivost pa pomeni občutno gospodarsko škodo v našem kmetijstvu in jo zaradi tega moramo člmprej odpraviti. Danes se toliko govori o tehniki v vsem gospodarstvu. In prav ta je pripomogla, da imajo mnoge dežele takšne letine, ki šo v primeri z našimi naravnost nebotične. Mi k temu radi dostavljamo, da je v teh deželah to in ono in tretje, kar pri nas ni. To mogoče drži, a le do neke mere m ne tako, da bi moglo opravičiti naše nezaupanje v to sredstvo. Kaj je tehnika in njen namen, je že vsem znano. Saj vendar vemo, da je tehnika Poletje ob morju: mladost, zdravje, zabava... lllllllIfTIlllllMlltllirilinillMIIlllllllMlinUIIIIIIlllHi.niMHHIHIIinilllllMIIIHiiiiiiiiiiiiillllillllllittlililiiiiiilllMIiillIMMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMnillllllllllllMllllllUltlllllimilllllimilHIIIlIllllllllllllllllUIIHIIIIIIIlMtUIIIIIIIIUIIIIIIHIIIIIIIIHmiMIIIIIIIII ZABELEŽENO NA POTI OD POREČA PROTI PULJU Na «plantaži» vLimskem kanalu kjer «sade» in « Čeprav žive ostrige v vodi, je od dežja poleti odvisno, kakšna bo «letina» - Načrti za povečanje in modernizacijo Z dela ceste, ki vodi od Poreča proti Pulju, se vidi sloviti Limski kanal, ki je eden najlepših in najbogatejših fjordov Istrskega polotoka. Tako domači potniki kot tuji turisti, ki se vozijo tod, skoraj vsi ustavijo vozilo in se zazrejo v to lepoto. Pogledajo v prepad, ki se razteza pod samim robom ceste. Temno plava barva morja, ki je globoko prodrlo v celino, vso prekrito z zelenjem, ustvarja Charles Chaplin pred 30 leti: »Zlata mrzlica« iiiiiiiiiiimiiiiiimiiitiiiiiniiiiiiiiiTfiiiiiiuiiiififitiiiiitmiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiniauiaiiiiiiiiiifiiiiiiiitiiiiiiHuiiuiiiiiiiiiiiiitfiiiiiiiii ZDRAVNIŠKI SONČARICA V poletnih vročih dneh 1 no delovanje sončnih žar- se kaj često dogaja, da pride do sončarice. Njene posledice so lahko nevarne za življenje. Obolenje se najbolj pogosto pojavlja pri kmetovalcih in pri pripadnikih tistih poklicev, ki so zaradi svojega dela izpostavljeni močnemu delovanju sonca. Vzrok . obolenju je lahko neprimerna obleka ter obuvalo, potem slabo prezračevanje delovnega mesta, kakor tudi direkt- kov na telo. človek, ki dobi sončarico, je slab in utrujen ter često pade v nezavest. Tišči ga v prsih ter v predelu srca, telesna temperatura je povišana in vse telo je vroče. Dihanje je pospešeno, prav tako tudi brzina pulsa. Včasih pride tudi do krvavitve iz nosa, ki se da le težko zaustaviti. Obraz je močno rdeč in ožgan, v hujših primerih pa je bled in zenici se Ann» Mag ‘ttthajo >nan' 'Rra S|avn° vlogo v Casteilanijevem filmu «V mestu, pekel«, ki ga sedaj “Ju nastopa tudi Giulietla Mašina. Zgodba se odvija v nekem zaporu za ženske razširita. V večini resnejših primerov je bolnik nezavesten, medtem ko se mu v lažjih primerih vrti v glavi ter ga sili k bruhanju. Nekateri bolniki tudi blodijo, imajo privide ter halucinacije. Tisti, ki dobijo sončarico na ladji, hočejo skočiti v vodo. Prva pomoč pri sončarici obstaja v tem, da bolnika slečemo ter ga spravimo na hladen kraj, najbolje tja, kjer je dovolj prepiha. Na glavo mu de-vamo hladne obkladke, ki jih moramo pogosto menjavati. Seveda pa je treba paziti, da si bolnik kaj ne naredi (to velja za primer, če bolnik blodi). Pri krvavitvah iz nosa, moramo dajati obkladke tudi na vrat in na čelo. V nosnici damo vato ali gazo, če pa tega nimamo pri roki, zadostuje, da nosnici stisnemo s prsti ter tako preprečimo krvavitve. Paziti moramo tudi, da se bolnik zaradi krvavitve ne zaduši. Kri namreč lahko ostane v grlu. To preprečimo na ta način, da porinemo bolniku v usta prst. Ko se bolnik pričenja zavedati, mu damo topel čaj ali kavo. V posebno resnih primerih je potrebno tudi umetno dihanje. Če navedeno ne pomaga, je treba bolnika spraviti v bolnico, kjer mu bodo dajali kisik iz v ta namen narejenih jeklenk. Kot smo videli, sončarica ni preprosta zadeva. Treba je torej biti previden pri sončenju ter pri delu na močnem soncu. DR. S. B. nekakšen mozaik najlepših barv in potez, ki jih more človek srečati v tem delu Istre. Ta čudovita lepota in resnici na ljubo le navidezni mir kanala, krijeta v sebi tudi velika bogastva. Limski kanal je neke vrste plodno polje, ki je preorano z dolgimi vrstami plutovinastih obročev, ki so površino morja razdelile na «brazde». Pod temi plutovinastimi ((brazdami« raste specialiteta, ki jo srečujemo v jedilnikih najboljših restavracij — ostrige. Človek se je z vzgajanjem ostrig začel ukvarjati že v daljni dobi. Za Jugoslavijo pa je Limski kanal edino večje vzgajališče tega plemenitega mehkužca. Središče tega vzgajališča pa je drobceno naselje Ston. V začetku druge svetovne vojne pa je ta domača ((industrija« krepko zadremala in spala vse do leta 1953, ko so prvič po vojni «posadili» prve ostrige v tradicionalno vzgo-jevališče. Vsako jutro prispe v kanal skupina dvajsetih ribičev. So to sinovi starih ribičev iz bližnjih naselij Krun-čiči in Stroniči, ki so od svojih dedov in očetov podedovali stroko in dobro vedo, kako se «sadijo» in «obirajo» grozdi dragocenih sivkastih školjk. Prej smo rekli, da je to neke vrste industrija. Nismo pretiravali, kajti vse delo temelji na določenem načrtu in glavni ulov, v kolikor se tako more reči, gre na velika tržišča, predvsem v inozem-stvo. V letošnjih pomladanskih mesecih so imeli ribiči Lim-skega kanala polne roke dela V maju se namreč školjke drstijo in ker je v Lim-skem kanalu ((zasajenih« 0-koli 3 milijone ostrig, je s tem veliko dela. Na pesku, v malem zalivčku kanala, razporedijo velike kupe kratkih palic, ki so povezane z vrva-sto mrežo. Te vence palic, ali kot jih limski ribiči imenujejo «rešte», je treba obesiti na železne stebre, ki spajajo stotine plutovinastih 0-bročev. Ko ostrige izpuste i-kro, se mlade ostrige prilepijo na vrvasto mrežo in palice, ki postanejo- nato zelo podobne velikim morskim grozdom. In tu se bodo mlada življenja začela razvijati in rasti. Prepuščene samim sebi bi pa po večini podlegle, zato mora človek nad njimi bdeti m jih varovati pred številnimi morskimi požeruhi. Za vzrejo ostrig smo rekli.1 da je nekaka industrija. Hkrati pa smo uporabili tudi izraze ki so značilni za poljedelstvo. Saj smo rekli, da jih d sadijo«, da je njih «trgatev» v zimskih mesecih in podobno Pa Je en izraz iz poljedelstva. Ribiči iz Limskega kanala pravijo, da bo prihodnja «trgatev» boljša od prejšnje, če bo dovolj — dežja. Zdi se nekako čudno, skoraj nelogično, da je razvoj v morski vodi živečih ostrig odvisen od — dežja. In vendar je tako. V sušnih poletnih letih, ko ni dežja, je življenje ostrig v Limskem kanalu oležkočeno, kajti če se v morsko vodo ne nateče dovolj sladke vode, se v morski vodi močno razmnoži »plariarija« kot imenujejo ribiči neke vrste algo, ki je za ostrige najnevarnejši sovražnik. «Plana-lija« je zelo drobna alga, ki napada mlade ostrige, ki še niso povsem zaprte in jih mori. Edina obramba proti tej alg: je sladka voda. In zato ni prav nič nelogično, če rečemo, da je ((letina« v Limskem kanalu odvisna vprav od obilice dežja v poletnih mesecih. Pa ni le «planarija» edini sovražnik ostrig. Druga nevarnost grozi ostrigam od zlato-brova ali pri pas bolj znane ribe orade. Te ostrozobe ribe se rade pasejo na «poljih» ostrig. In če ni učinkovite zaščite, se kot veverice vzpenjajo po mrežah in »nasadih« Limskega kanala. Za vsakim jatom zlatobrovov ostaja na dnu polno zdrobljenih mladih školjk, iz katerih so ti požeruhi potegnili ostrige. Proti tem roparicam si ribiči pomagajo s starimi preizkušenimi sredstvi. Bele kamne navezujejo ob grozde ostrig in ker se vse ribe bele barve boje, se tudi zlatobrovi #grozdov» ne lotijo. Se več je morskih živali, ki strežejo ostrigam po življenju. Med temi je tudi njim sorodna školjka, ki jo prav tako industrijsko gojijo. Ker pa je slednja ostrigam nevarna jo vzgajajo na drugem koncu kanala, čim dlje od plemenite ostrige. Pred vojno je vzgajanje o-strig bilo veliko in obsežno, nato je, kot smo že rekli, zamrlo, da bi se leta 1953 obnovilo v prejšnjem obsegu. To pa sedanjim zahtevam ne zadošča, zato bo ribiško podjetje iz Poreča, ki se s tem ukvarja, svoj «obrat» povečalo, da bodo hkrati vzgajali do 10 milijonov ostrig. Zato so v načrtu obsežnejša dela, ki predvidevajo tudi popolno modernizacijo celotne ((plantaže«. Posebno je to važno za dela ob «trgatvi», ker se pri starem načinu pokvari veliko še nedozorelih ostrig in kjer se izgubi veliko dragocenega časa. FREN celota naših dejavnosti, ki si z njimi človeštvo na temelju prirodoslovne znanosti 1 spreminja in podreja prirodo. Lahko bi tudi rekli, da je namen tehnike čim večje poznavanje in obvladanje najboljših sredstev za dosego določenega cilja. Prav zaradi tega je znanstvena tehnika (nekoč je tehnika pomenila le ročno spretnost ali sposobnost slonečo na izkustvih) odločilen činitelj v gospodarskem in socialnem razvoju družbe. Povsod je že doma in ona je vtisnila nekaterim deželam naziv «napredne». K sredstvom, ki se jih napredni kraj: že desetletja poslužujejo, spadajo tudi umetna gnojila. Mi smo se sicer z marsičem »skobacali« iz starih navad in tudi kmetijstvo zaznamuje v. tein (živinoreja) bolj, v onem (vinogradništvo) manj viden napredek, a kar se tiče uporabe umetnih gnojil smo malone ostali to, kar smo bili. Smo pag še vedno v globoki vreči predsodkov, kot da bi se nam vsiljevalo nekaj, s čemer se lahko temeljito opečemo. Previdnost je resnično dobra lastnost, a v tem primeru ne gre zanjo pač pa za nekaj drugega, kar ni v skladu z današnjo razvojno stopnjo. Kaj naj rečemo še vedno močno razpredeni domnevi, da umetna gnojila nrso za našo zemljo, da ji škodijo, da pridelke okužijo, da so strupena, sadežem in zdravju škodljiva. In tako naprej. Dokler bomo poslušali take «dokaze», bodo umetna gnojila naš strah in njih uporaba tako skromna kot je današnja Lahko mirno rečemo: nasprotniki uporabe umetnih gnojil so hkratu — seveda nevede — nasprotniki svojega lastnega gospodarskega napredka. Od vseh gornjih trditev bo mogoče deloma držala prva Umetna gnojila ne zaležejo v vsaki zemlji in jo tud: za-skorjijo. Suša k temu rada pripomore. A temu bi se izognili, če bi zemljo in gnojila bolje poznali in če bi jih znali- pravilno uporabit: Um jih je pripravil, umno moramo z njimi tudi ravnati Smo prav malo na bolj šem, dokler kupujemo le »prah« ali »sol« (tako namreč pravimo tem gnojilom). Najprej moramo vedeti kakšnemu pridelku nameravamo gnojiti, kaj je bilo prej tamkaj. koliko gnojila, kdaj. kako. Saj nekam podobno ravnamo tudi z domačim gnojem. Kdor se želi prepričati, če umetna gojila zaležejo in ka-1 ko zaležejo, lahko napravi poskus na tem ali onem zemljišču, najbolj priporočljivo pa je na travniku. Za to dobi navodila pri kmetijskem nadzorništvu ali pri Kmečki zvezi. Sicer smo mnenja, da nai bi take poskuse izvedlo že samo kmetijsko nadzor-ništvo. in to na bolj vidnih parcelah (ob cestah), na kar bi opozorili mimoidoče s tablami. To bi bila najbolj u-spešna propaganda. Rekli smo. da so letošnji sicer redki primeri dokazali, da se umetna gnojila, če jih piavilno uporabimo, izplačajo. pa naj bo to kjerkoli, na travniku, na njivi, v vinogradu, v sadovnjaku ali na vrtu. Kmetje, ki so to napravili, so s tem prebili led nezaupanja do tega sredstva in bodo v bodoče računali s potrebno nabavo teh gnojil, ne da bi s tem podcenjevali pomen domačega gnoja, to nikakor ne, ker bi to bilo nesmiselno. Strinjamo se z njimi in tudi mi stalno poudarjamo, da je domači gnoj kralj gnojil, torej glavno gnojilo, ki se ga ne da nadomestiti. Tako je določila narava in zaradi tega pravimo domačemu gnoju, pa naj je hlevski ali mešanec, naravno gnojilo. A pri tem mislimo res dober in tako pripravljen gnoj, da da zemlji v zadostni meri vse glavne in rastlinam nujno potrebne hranilane (dušik, fosfor, kalij, apno). Takšnega gnoja pa je pri nas razmeroma zelo malo. Celo naš najboljši gnoj je pomanjkljiv, ker vsebuje premalo fosforne kisline. To je tudi razumljivo, ker to dragoceno snov vsebuje zrnata hrana, ki je naše domače živali, izvzemši konje in prašiče, dobijo bore malo. Pa bi kdo mogoče rekel, da zdaj ni čas za take nauke. Vedno in skozi vse leto je čas za to. Jesenski pridelki nam morejo z dodatnim gnojenjem zvišati letni dohodek. Seveda zemljo hkrati tudi iz-črj)ajo ter ji odvzamejo razpoložljive hranine. Hlevskega gnoja je malo in ne moremo z njim gnojiti vsakemu pridelku. Vsaka vrsta rastlin ima svoje posebne zahteve: ta potrebuje več te, ona pa drugačne hrane. Ajda zahteva več fosforne kisline (kot vsa žita) za zrnje. Menda bi ji prav nič ne škodilo, če bi ji pognojili s fosfornim gnojilom. Repa pa spada k rastlinam, ki ljubijo najbolj kalij. Gnojimo ji torej s kalijevo soljo. Te in druge rastline so vedno hvaležne, če im postrežemo z dušikom, ker se tako bolje' razrasejo. Umetna gnojila imajo to prednost pred domačimi, da so bolj hitro topljiva. Ponovimo: otresimo se predsodkov o umetnih gnojilih, ker nam prinašajo le gospodarsko zgubo. imiHHiimmitmimimMiHmiiitiiHiiiiiimfimfnmtiHitiiiHiiiiiiiiiimiiiimiiiiiHHiHtiiMiiiiiiHiiiiHMiHiiiiiimiiiiiiHiiiiiiiitiiHiimiiiiiiiiiiii Suša na Japonskem Pet litrov vode 1.800 lir V Tokiu vlada veliko pomanjkanje vode. Ze pred dnevi Je bil položaj kritičen, sedaj pa je že tragičen. Rezervoar Ogoči (največji na svetu) je povsem izčrpan, in tudi dve rečici, Murajama in Jamakuči bosta v kratkem povsem brez vode. Take suše sploh ne pomnijo na Japonskem. Položaj je toliko bolj resen spričo okoliščine, da je suša nastopila v dobi dežja, ko je dež nujno potreben riževim poljem. Zaradi tega cvete sedaj na Japonskem trgovina z vodo. V nekaterih mestnih četrtih v Tokiu slane petlitr-ska steklenica vode 1000 jenov. (okrog 1800 lir) Kamioni in cisterne krožijo po prestolnici. da bi oskrbeli z vodo bolnišnice. Bazeni so prazni in vodometi brez vode. Sanitarne oblasti se boje, da ne bi izbruhnila kakšna katastrofalna epidemija. Do sedaj so zabeležili 10 primerov encefalitisa (vnetja mož-gan). je svojo srajco Zaradi neke izgubljene stave, je prof. na harvvardsk* u-niverzi dr. J. P. Tayior pojedel svojo srajco v prisotnosti večjega števila sodelavcev in asistentov. Ko je konča! s ((kosilom# in spričo okoliščine, da mu ta »grižljaj# ni bil na videz niti najmanj neprijeten, so mu prisotni začeli zastavljati vprašanja, kako je to izvršil. Končno Jim Je odkril svoj recept. Srajco Je predhodno pomočil v razsto-pino neke blage kisline, ki slabo razjeda, njeno nevarno učinkovanje pa je nevtraliziral z neko kemično sestavino. Vse skupaj je zabelil s sladkorjem in pomarančnim sokom, tako da mu ni bilo neprijetno požreti te mešanice. Vitamin A in šoferji Prometno-psihološki institut v mestu Karlsruhe (Za-padna Nemčija) je objavil zanimive podatke o vzrokih prometnih nesreč. Pri vozačih, ki so povzročili promet no nesrečo obstaja zmanjšana sposobnost hitre reakcije, ki nima nobene zveze z znaki utrujenosti. Pogosto so vzroki tudi neke skrivne bolezni, ki jih je treba odpraviti, da bi se povečala sposobnost za vožnjo. Kava in sredstva, ki pospešujejo budnost, niso primerna; dobre rezultate pa so dosegli s šti rinajstdnevnim dajanjem po 50.000 mednarodnih enot vitamina A. Izkazalo se je celo, da šoferski izpit polože laže osebe, ki so prejemale vitamin A. Kovine in barva las Svetli lasje dobivajo svojo barvo od titana, beli lasje pa od niklja, zatrjuje dr. H. Kikava, profesor na osa-ški univerzi na Japonskem. On proučuje kemično osnovo barve las. S skupino sodelavcev Je on z najmodernejšimi metodami analize u-spel dobiti kovine, ki določajo barvo las. Tako je do sedaj ugotovit, da so sivi lasje nenavadno bogati z nikljem, svetli lasje s tita-nom, rdečkasti z molibdenom, rjavi pa zlasti z bakrom, toda tudi s kobaltom in železom. S pomočjo nekega brivca, ki mu je dobavljal lase ljudi raznih ras. je dr. Kikava mogel ugotoviti, da obstaja določena zveza med posameznimi kovinami in barvo las pri ljudeh različnih plemen. Teh nekaj težkih kovin moremo najti v laseh v ne štetih kombinacijah, zato pa imamo tolikšne odtenke v barvi las. Crni lasje pri črncih ne vsebujejo mnogo kobalta, kakor ostali temni lasje, ampak so bogati z bakrom in železom. Ker se zdi, da je moč ista pravila uporabiti tudi pri barvi kože, je moč od sedaj dalje govoriti ne o beli, rumeni ali črni rasi. ampak — kakor pravi Kikava — o nikljasti, bakreni ali titanski rasi. Toda kovine se v laseh nahajajo v neverjetno majhnih količinah. Do njih pridemo izgorevanjem las. V tem poslednjem času so rd. Kikava in njegovi sodelavci začeli proučevati tudi pigmente rastlin in so prišli do zanimivega zaključka, da se v rdečih cvetovih nahaja železo, v plavih molibden, v belih nikelj ali nekaj bakra. HOROSKOP .ZA DANES. OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Vaša prevelika vnema vas bo spravila v nevarnost. Oprite se na osebo, ki vas ljubi. BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Ne bodo vas razumeli, toda le v poslih, v družini pa bo šlo vse v nailepšem redu. DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) V gospodarskih in poslovnih zadevah velike priložnosti, v družbenem in zasebnem življenju pa nič novega. RAK (od 23. 6. do 22. 7.) Bodite previdni, v obrambi svojih pravic pa trmasti. Primerne okoliščine za nova poznanstva. LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Zgodila se vam bo krivica, ne sprijaznite se z njo, ker boste v čustvenih zadevah imeli popolno oporo. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Zaskrbljenost v poklicnih ,n finančnih zadevah. Ne bodite pesimist, izogibajte se pa nepotrebnim diskusijam. TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 1C.) Načrti ne bodo šli gladko Odložite na poznejšo dobo, ki bo bolj gotova. ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 11.) Odstranite vsakega posredovalca, ker vaših zadev ne more razumeti nihče. STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.) Današnji dan vam bo prinesel zadoščenje za prejšnje napore KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) Ne bo posebne sreče, zato pamet v roke. Tudi prepiri nt bi bili priporočljivi. VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Poslušajte nasvet prijatelja, da ne bi izbrali napačno. Obdaja vas sovražno okolje. RIBE (od 20. 2. do 20. 3.) Odlična priložnost za uveljavitev vaših sposobnosti. Zdravje sicer odlično, o čustvenih zadevah pa ne bi mogli reči istega. — Ce boste še nadalje udarjali nizko, vas bom moral diskvalificirati) PRIMORSKI DNEVNIK 26. julija 19&8 Gorlšfro-beneški dnevnik 5 sinočnje seje občinskega sveta v Gorki Resolucija občinskega sveta za rešitev krize v livarni SAFOG Izmena je bila zahteva, naj se doseže modernizacija obratov in prehod na proizvodnjo novih izdelkov Ifajvečji poudarek na sinočnji seji občinskega sveta v Gorici je bil na vprašanju krize ir livarni SAFOG. Zupan je predlagal v imenu odbora re-aalueijo, v kateri se sprejema n« znanje položaj v livarni in »e izraža želja, da se obrati modernizirajo in usposobijo za izdelovanje novih proizvodov, obenem pa naj se doseže zadovoljiva rešitev vprašanja zaposlitve odpuščenih delav-«ev m uradnikov. Ker je kriza v SAFOG o-vrednje vprašanje, ki te dni ne zanima le 750 delavcev in uradnikov SAFOG, ampak vse meščane, je tudi v občinskem svetu to vprašanje zelo močno prišlo do izraza. K besedi so se priglasili predstavniki vseh strank. Svetovalec KPI Batti je naglasil, da ne more razumeti, zakaj tako veliko in vpeljano podjetje, ki ima za seboj bogato tradicijo, preživlja že toliko časa hudo krizo ter delavce suspendira in jih posipa v dopolnilno blagajno. Po njegovem je do tega prišlo zaradi pomanjkanja prizadevnosti in iznajdljivosti vodstva podjetja. Monarhist Pedroni je v ironičnem tonu rekel, da se gospodarska moč podjetij IRI od ieta do leta slabša zaradi vmešavanja države. Po njegovem mnenju naj bi bilo podržav-Ijenje neodpustljiv greh. Zahteval je postavitev podjetja na zdrave temelje, da bo dajalo gospodarske koristi; po drugi strani pa naj se poišče možnost, da se odpuščeni de-lcvci zaposlijo drugje. Svetovalec PSDl Devetag je rekel, da podpira resolucijo občinskega odbora, vendar pa iz drugih razlogov kot Pedroni, «Nočemo, da bi se iz predvidenih 100 odpuščenih delavcev napravilo 100 brezposelnih,« je rekel. Izrazil je željo, da se kriza v podjetjih IRI ne bi več ponavljala, če pa se že. je to samo posledica njihovega nepopolnega delovanja Odv. Sviligoj je rekel, da bi bilo stanje SAFOG veliko ilabše, če ne bi imeli proste cone. Predlagal je koordinacijo med podjetji IRI in izrazil prepričanje, da se bo kriza rešila v okviru SET, ki bo omogočilo izvoz italijanske specializirane sile. Svetovalec Battello (KI,SI) pa je izrazil težnjo, da bi svetovalci KD, PSDI, KPI in PSI, ki imajo največjo odgovornost in veliko sorodnost v gledanju na krizo v SAFOG, kar dokazuje enotno stališče sindikalnih organizacij CISL, CGIL in UIL, sprejele skupno odločno resolucijo, za katero morda ne bi glasoval' desničarski svetovalci, proti odločitvi Finmeccanice, da se doseže modernizacija podjetja ob zanemarjanju važnosti vprašanja zaposlitve vseh delavcev. Taka resolucija bi bila plod večmesečnih diskusij v mestnem svetu in bi bila tudi v skladu z zahtevami sindikalnih organizacij. Na koncu je govornik rekel, da bo resolucija odbora sicer sprejeta z absolutno večino, vendar pa ne bo imela zaželenega u-»peha. Končno so resolucijo sprejeli. cah v Gorici; «Sergio Bar« na Trgu Amicis, »Bar Ferigo« v Ulici Roma, «Bar D’Atri» v Ulici Crispi, «oS'ilvano bar» na Korzu Italia, »Caffe Garibaldi« na Korzu Italia, «Caffe Boni« in Calfe Trieste« na trgu pred županstvom, «Dopo-lavoro SAFOG« v Stražicah ter v igralnicah lota v Ulici Morelli in v Ulici Seminario Listke sprejemajo do petka o. polnoči. Sklicuje ga organizacija političnih preganjancev ANPPIA. Pričetek ob 16.30. PSI proti odpustom v SAFOG KRIZA V SAFOG Ne more biti modernizacije brez socialnega napredka >/? 'O Prva razmeroma naporna etapa dirke «Dveh morij* Shod političnih preganjancev v nedeljo v Ronkah V nedeljo 27. julija bo pri gostilni «AUa pesa« v Ronkah shod goriških antifašistov. Včeraj je mestna sekcija i-talijanske socialistične stranke izdala naslednje poročilo: »Odbor mestne sekcije psi je imel izredno se.io zaradi novice o 130 odpustih v livarni SAFOG, ki bi zelo obremenili goriško gospodarstvo. Poslal je tudi telegrame socialističnim parlamentarcem sen. Solariju, poslancema Bettoliju in Marangoneju, da se zavzamejo za prizadete delavce pri ministru za državna podjetja«. KIIIIHIIIIIIIMIIIIIINIIIIIIItlllllllllllllllllllllllllinllllllll llllllll III MIH IIIII lllllllliilIHlllll || miiiig Ir goriških sodnih dvoran Igralnice Enalotta v goriških barih Stavne listke Enalotto lahko oddate v sledečih igralni- lO mesecev zapora za Krajo v tovarni FIDA Občinska svetovalca KPI Batti in Battello sta poslala žcpanu interpelacijo glede krize v livarni SAFOG. Svetovalca pišeta, da je župan prav gotovo obveščen o predvidenih odpustih 100 delavcev in uradnikov, ker tako hoče Fin-meccanica, da se obrat modernizira. Uresničuje se to, kar sta podpisana svetovalca napovedovala in v zvezi s čimer sta zahtevala na prejšnjih sejah jasen odgovor, namesto katerega sta dobila samo splošna zagotovila. Posledice odpustov bodo toliko hujše, če se upošteva, da se tudi v CRDA v Tržiču, ki je prav tako podjetje IRI, in v kemični tovarni SOLVAY napovedujejo odpusti. Ker se lahko zgodi, da se zelo poslabša materialni polo-ža1 več stotin goriških družin, svetovalca zahtevata, da občinski svet takoj prepreči tako modernizacijo podjetij, ki ne upošteva socialnega napredka. Danes zvečer bo v Stražicah, na prostoru letnega gledali-j šča ENAL varietejski večer,) na katerem bo sodelovala ce-1 j la vrsta domačih pevjtev in; j komikov. Speakerja bojta Ma-! risa Mazzoni in Livio iJernot. Pričetek ob 21. uri. Menini (S. Peile Benedetti pono vno drugi KOPER, 25. — Te dni bodo ob slovenski in hrvatski obali velike jadralne prireditve, ki bodo po svoji kakovosti in številni udeležbi pomembna RICCIONE, 25. — Ni miru berghs, Ranucci, Nicolo, Fa- ja). Bonariva (Bianchi), Ba-' manifestacija jugoslovanskega na krožni dirki »Dveh morij«, i laschi. Bartolozzi. «zelena ma rale Germano (Bianchi), Ra-! jadralnega športa. Tradicional- Velika zamuda favorita Pambianca, ki se še ni opomogel od sončarice Od 1. do 3. avgusta III. medn. koprska regata V okviru prireditev bodo splavili štiri jadrniee I. slovenskega brodovja «Star» kjer se kolesarji nočejo in jica« Benedetti, G. Barale, La nucci Sante (Torpado), Bar- tudi ne morejo prepustiti le- Cioppa in drugi, med kateri-nobi. Vsako nepazljivost se i mi je tudi Vindevogel, med-lahko drago plača in Dosebno. tem ko ostali vozijo z večjo Benedetti, ki ima s svojo «ze-lali manjšo zamudo. Z zadnji-leno majico«, znak najboljše-) mi je tudi Pambianco. ki s ga. precejšnjo rdgovcrnost, j težavo pritiska na pedale in mora biti stalno na preži, da I je zaostal za prvimi 4’15”. prepreči vsakršen nevaren ' Mesarski vajenec iz Tržiča okradel svojega gospodarja Na goriškem sodišču sta bila včeraj obsojena 23-letni Silvio Masolini iz Ulice Tomma-so Grossi 1 in 38-letna Cateri-na Padalino iz Ulice Madonni-na del Fante 5, prvi na deset mesecev zapora, druga pa na 5000 lir kazni. 8. aprila letos je Masolini vdrl v zaprto tovarno FIDA v Ul. Duca d’Ao-sta in odnesel veliko peč in železni material v vrednosti 70.000 lir ter ju prodal Pada-linovi, ki trguje z železnino. Agenti javne varnosti so oba krivca takoj našli in včeraj je doživela tudi ta zgodbica svoj epilog. Dne 7. junija t.l. so orožniki aretirali v Tržiču 18-letne-ga Franka Peršiča, bivajočega v Ulici Serenissima 26, mesarskega vajenca, katerega je E-n.ilio Coluffo, ki ima mesnico v Ulici Romana 77, obtožil, da mu je ukradel 100.000 lir v gotovini in tri mesarske nože, ter verjetno drug denar v prejšnjih tednih. Peršič je orožnikom priznal, da je pri-šei v mesnico s ključi, ki mu jih je dal gospodar in da je skupno odnesel 195.000 lir, od katerih so našli na njegovem domu le 85.000 lir. Peršiča so včeraj goriški sodniki obsodili na osem mesecev in deset dni zapora ter na plačilo 6000 lir kazni, vse skupaj pogojno in brez vpisa v kazenski list. «»--------------- IZ ČEDADA Voda je pitna Zdravstveni urad iz Čedada je kemično pregledal vodo, ki prihaja v mesto po novih ceveh, in ugotovil, da nima več nobenih bakterij. Zaradi tega jo potrošniki lahko uporabljajo brez predhodnega prekuhavanja. Za ponesrečen vlom prejel zasluzeno kazen Včeraj so na goriškem sodišču obsodili na leto in pol zapora, na plačilo 6000 lir kazni ter na prisilno delo za dobo dveh let 69-letnega Giulia Briza iz Torjana v videmski pokrajini, ket je hotel vdreti v noči na 8. junij t. 1. v bivališče Maria Visintina v San Pieru ob Soči. Visintin je takrat prijel Briza in med njima je nastal pretep, na kraj so prišli orožniki in starega Briza prijeli. —«» ------ Kino v Gorici Doberdobski župan pri prefektu Včeraj dopoldne je bil doberdobski župan- Andrej Jarc pri goriškem prefektu, s katerim se je pogovoril glede gradnje jameljske šole in pokopališča v Dolu. Počitnice lekarn Pokrajinska zbornica lekarnarjev sporoča, da imajo go-riške lekarne počitnice po sledečem razporedu; Soranzo od 13. do 28. julija, Cristofoletti od 20. julija do 4. avgusta, Kuerner od 27. julija do 11. avgusta, Pontoni-Bassi od 4. do 18. avgusta, Urbani-Albanese od 10. do 25. avgusta, D’Udine od 18. avgusta do 1. septembra, Villa San Giusto od 24. avgusta do 8. septembra. CORSO. 17.00: »Trdnjava pokola«, J. Mac Crea in S. Cabot. cinemascope v barvah VITTORIA. 17.30: «Na kraljev ukaz«, E. Rossi Drago in J. Marais, cinemascope v barvah. CENTRALE. 17.00: »Gusarje- beg. Razlika med njim in drugimi je namreč minimalna. E-den izmed favoritov pa je sko-ro izločen iz borbe Za prvo mesto. Gre za Pambianca, ki se še ni opomogel od sončarice. ki bi ga kmalu že v prvi etapi prisilila na odstopitev od nadaljnjega tekmovanja. Njegovo zdravstveno stanje se ni nič izboljšalo in ni čudno če vozi, posebno v hrib, s precejšnjo težavo. Danes ie zaostal za »zeleno majico« kar za 8'23”. Včerajšnja proga je šla proti notranjosti in preko razmeroma hudih vzpetin so se kolesarji ponovno vrnili k Jadranskemu morju v Riccione. Poleg gorskega prehoda pri Viliagrande v višini 1000 m, jo kolesarje precej mučila prašna peščena cesta, ki jim je spremenila obraze v umazane maske. Vrhu tega je bilo tudi precej nrelukn.innih zračnic in drugih def“ktcv Začetek je takoj hiter in razburljiv. Po štiri in pet kolesarjev se spusti v beg, ki traja vse do začetka vzpona. Ko je imel Galeaz že mlnu- tolozzi (Legnano), 8. Tinazzi Giorgio (San Peilegrino) z zaostankom 6”, 9. laddeucci (San Peilegrino) z zaostankom 1’37”, 10. Tinarelli (Torpado), Vindevogel (Belgija), 12. Co-stalunga (Sever) z zaostankom 3’22”, 13. De Gasperj (Moite- ni Istrski regati, ki se je začela v sredo 23. t.m. od Krka do Pulja, bo sledila v nedeljo pod pokroviteljstvom predsednika FLRJ Josipa Broza-Tita tridnevna Brionska regata, v dneh 28. in 29. t.m. bo Puljska regata, 31. t.m. Portoroška. Višek letošnjih jadralnih to naskoka se mora ustaviti: ni) z zaost. 3'58”. Falasthi, Ga- \ prireditev ob jadranski obali : Ieaz, La Cioppa, Mazzacurati, zaradi Peščene ceste se je zna- M Nicolo Pettjnati Rjc. sel z zracmco na tleh. Avto ^ Azzinj % 5,35„ njegove skupine je daleč va sužnja«, P. Medina in PL 61 km od starta Mancini spro- Henreid, barvni film. MODERNO. 17.00: «Sakiss, indijansko maščevanje«. VERDI. Zaprto zaradi letnih počitnic. DEŽURNA LEKARNA Danes posluje ves dan in ponoči lekarna Pontom e Bas-si, Raštel 26, tel. 33-49. IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMMIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIM ži ofenzivo. Njemu se pridružijo Piscaglia, Turbiap, Di Fio-re, Martin, Massocco in Mazzacurati, a na sredini vzpetine jih glavnina dohiti. Pred vrhom Federico Galeaz hitreje požene pred drugimi in tako sam privozi na vrh. 55” za njim vozijo Bui, Ricco, Bonariva. Belgijec Vloe Veslaško prvenstvo Italije Izgubljeni predmeti Na sedežu mestne policije v Ulici Mazzini imajo poročni prstan in denarnico z denarjem. Kdor lahko dokaže, da je lastnik izgubljenih predmetov, naj jih gre iskat. Vespist v starko Včeraj je neki vespisi podrl v Ulici XXIV Maggio 74-let-no Marijo Zotti s Travnika 4, ki so jo z rešilnim avtomobilom prepeljali v bolnišnico Brigala Pavia, kjer so ji u-gotovili lažjo, rano na levi nogi. * # * V bolnišnici pri Rdeči hiši so včeraj ob 13. uri sprejeli 85-letnega Giuseppa Marvina, ki ga je v Ulici Morelli prijela nenadna slabost. TEMPERATURA VČERAJ Včeraj so na goriškem letališču zabeležili najvišjo temperaturo 26,4 stopinje ob 16. uri, najnižjo 16,2 stopinje pa ob 1.30 ponoči. Dvojka brez krmarja Triestine prva v svoji skupini s časom 8'02” Tudi tržaški sciffist Mazzoli prvi VERBANIA, 25. — V Pal-lanzi ob Lago Maggiore so bile včeraj izločilne veslaške tekme za italijansko junioisko prvenstvo. Rezultati so sledeči: Četverec s krmarjem: Prva skupina: 1. Canottieri Pallan-za 7’04”2; 2. Guardia fin. Gae-ta 7’07"7: 3. Cus Bari 7’16”7. Druga skupina: Marina milit. Roma 7’15”5; 2 Circolo nau-tico Posillipo (Neapelj) 7’37”4; 3. Canottieri Intra 7’38”1. Dvojka brez krmarja: Prva skupina: 1. Triestina 8’02”; 2. Bissolati Cremona 8’09’3; 3. Guardie fin. Gaeta 8T2”1; Druga skupina: 1. Pireili (Milan) 7’48”8, 2. Circolo canott. Napoli 7’55”3; 3. Soc. can, Min-cio (Mantova) 8’02”6. Double scull: Prva skupina: 1.Bissolati Cremona V’36”; 2. Armida Torino 7’58”4; 3. CUS Bari 8’28”2. Druga skupina: 1. Canott. Lazio 7’12”7; 2. Tir-renia Roma 7’16”1; 3. Circolo canott. Posillipo (Neapelj) 7’27”2. Juniorsko prvenstvo se je zaključilo z zmago in pribo-ritvijo naslova prvaka četver- ca s krmarjem vojne mornarice iz Rima, dvojke brez krmarja S.G. Triestine, skiffi-sta Mazzoiija iz Trsta, dvojke s krmarjem Fiata iz Turina, četverca brez krmarja finančne straže iz Gaete, double -sculla Lazia in osmerca Moto Guzzi. «0koli Sv. za pokal «dr. R. Mari» in tako mora kolesar sam zamenjati gumo, s čimer izgubi precej dragocenih minut. Zasledovalci so ga tako dohiteli in tudi prehiteli. Carizzoni, Fini, Gervasoni, Massocco, Piscaglia, 28. Pez-zi z zaost. 6’27", 29. Di Fiore pa bo med 1. in 3. avgustom v Koprskem zalivu s III. mednarodno Koprsko regato. Ta bo pod pokroviteljstvom podpredsednika zvezne ljudske skupščine in predsednika glav- z zaost. 7’18”, Grassi, Guazzi-1 nega odbora Ljudske tehnike ni, Guerrini, Paoletti, Roma-gnoli, Volckaert, Zampieri, 37. Conti z zaost. 8’23”. Ciolli. Hu-bart, Martin, Pambianco, Pian-castelli, Turbian. Jugoslavije Franca Leskoška-Luke. Predvidevajo, da se bo te regate, na kateri bo zmagovalec dobil «Prehodni koprski plameneč«, udeležilo več llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllMlllllllllimiMflllllllllllllillllllllllllllllllllllllllllllllMIIIIIIMII Zmagovita povratna tekma Milan-Boca Juniors 2:1 Gole so zabili Nardiello za Boea Juniors, Danova in Grillo za Milan V Mercatino Conca, kjer je konec najhitrejšega dela spusta, privozi približno 20 kolesarjev s pol minutnim naskokom pred Meninijem, ki je moral tudi zamenjati gumo in 1’44” pred skupino osmih dirkačev, med katerimi je tudi zmagovalec druge etape Guazzini. Drugi sledijo v skupinah z večjo zamudo. Menini popravi okvaro in se priključi prvi skupini, iz katere pa izostane Vindevogel, ki je z zračnico na tleh. Tudi njegovi mehaniki so daleč in Bel gijcu ne preostane drugega kot sam popraviti okvaro in se spustiti v družbi zakasne-. . ,_i ...... lih kolesarjev na lov za be- slavila zmago, medtem ko je|gala italijansko, medtem ko - - v prvi tekmi okusila poraz. V j sta si v tekmi poedmcev pri- zecimi. tekmi so ravno igralci' Medtem pa se kakih 20 ko- društva Boca Juniors prema- lesarjev približuje cilju v Ric- gali Italijane. Včerajšnja tek- cione. Menini ne miruje in ma je bila torej povratna in večkrat skuša zbežati. To pa se je zaključila z istim rese mu posreči le v zadnjem zultatom kot prva, to je 2:1, kilometru, ko preseneti vse.; a tokrat v prid Milana. Dirkač skupine «S. Pellegri- 30.000 gledalcem, ki so tono« privozi sam na cesto ob j plo pozdravili igralce, sta se obali in prvi do cilja, pa če-1 enajstorici predstavili v sle- BUENOS AIRES, 25. — No- ’ Po prvem dnevu je vodila I gometna enajstorica Milana je talija z 2:0. V drugem dnevu v argentinski turneji že drugič j je nizozemska dvojica prema- kot dve sto domačih in tujik jadralcev s približno 100 jadn nicami. Vzporedno s Koprsk® regato pa bo še Jadranska re" gata in s tem bo glavni d®1 letošnjih jadralnih priredite* ob jadranski obali zaključen. Omeniti velja, da bo v K®* prskem zalivu I. regata v P®" tek, 1. avgusta ob 14. uri, D-v soboto ob istem času in H*, v nedeljo ob 10. uri. Posebn® privlačna pa bo brez dvom* nečna regata vseh razredoVf ki bo v soboto ob 21. uri. Zlasti bi o-pozorili, da bodo o® otvoritvi Koprske regate, v petek 1. avgusta, splavili Pr" ve štiri jadrnice I. slovenske1 ga brodovja «Star», ki jih 1® izdelala brodarska delavnic* Ljudske tehnike koprskega f kraja. ODBOJKA Določene skupine za svet. prvenstvo borili državi vsaka po eno točko. Italija si je s to zmago priborila vstop v finale, ki bo, avgusta v Vickyju. iiii,hiiiiii>hj<,<' Pred srečanjem Italija-Jugoslavija prav ga je skušal Benedetti: deči postavi: z ostrim finišem presenetiti. Danes je na sporedu četrta etapa Riccione - Ascoli Pičeno. Proga je dolga 304 km in v glavnem teče po ravnini :n po lepih krajih. At'eti bodo lahko občudovali panoramo, seveda če ne bo borb, kot smo jih vajeni do sedaj MILAN: Soldan; Maldini, Beltrami: Fontana, Zannier, Bergamaschi; Marianh Migiia-vacea, Schiaffino, Grillo, Danova. BOCA JUNIORS: Mussimes-si: Giano. Digiogia; Barberis, Ratin, Schadlein; Nardiello, Biragio, Gonzales, Rodriguez, Perez. SODNIK: Luis Baetre (Ar- Vrstni red tretje etape: 1. Menini Giorgio (San Pel-legrino), ki je prevozil 130 Sentina) km v času 3.25-18” s povpreč-i Arg.n inci so od prve mino hitrostjo 37,993 km, 2. Be-. nu‘edalT*e °str° m 11 ro. nedetti Rino (Cali - Broni Gi-! ?«*■ >. UsP*h “ rardengo). 3. Bonariva Alfre-1 “ minutl. '*re Naydlell° do (Bianchi), 4. Galeaz Fede-j Prf‘rese ,mrezo Presenečenega rico (Sever), 5. Scudellaro T. | Solaana. ki je nadomestil But (Torpado), 8. Pettinati Giovan- Mllan reaMra v linnAiio I -/ o n n n i \/ O c Oo A ni (Sever), 7. Vloeherghs Jos (Belgija), 8. Falaschi Roberto (Legnano), 9. Tinazzi Giorgio (San Peilegrino), 10 Bic-co Giannantonio (Molteni), 11. Barale Germane (Bianchi), 12. Mazzacurati Italo (Chigi), (3-Nicolo Carlo (Molteni), 14. Ranucci Sante Torpado). 15. Bui Idrio (Sever). 16. De Ga-speri Adriano (Molteni), 17. Franceschini Natale (Cah-Bro- Včeraj zvečer je bil v o* ^ B>rtoloii| y>We_ ganizaciji športnega drustva | „ , , rim,. Sv, Jakob tek po ulicah Sv Jakoba. Na cilj je prvi pritekel Bembi Egidio (Libertas), ki je pretekel progo v 15’43”2. Nekaj sekund kasneje je prišel na cilj Vidali Giuseppe (Sv. Jakob), kateremu so sledni Floramo Antonio, Seculia Bruno, Vergenassi Bruno, Gottar-do Silvano, Cecchini Fulvio, Barovina Claudio itd. Prvo mesto po ekipah si je priborilo Š. D. Sv. Jakob pred S. G. Triestino, CSI, ekipo Li-bertasa in Giovinezze. Zato so pokal «Dr. Romeo Mari« izročili S D. Sv. Jakob. maro (Legnano), 19. La Cion-pa Silvestro (San Peilegrino) vsi s časom zmagovalca. 21). De Vecchis Emidio (NEC) 7. zaostankom 7”, 21. Carizzoni z zaostankom J'37”, 22. Piscaglia. 23. Taddeucci, 24. Tinarelli, 25. Vindevogel. 26. Fini, 27. Gervasoni. 28. Azzini, 29. Massocco. Chiarlone, Ponzini in Accordi so orišli izven predpisanega časa s precejšnjo zamudo SPLOSNA LESTVICA: 1. Benedetti Rino (Cali-Bro- Danova izenači Ves čas konca prvega polčasa sta si bili enajstorici precej enakovredni. V drugem polčasu Boca Juniors zamenja Biraggia z Mar-sillo, Milan pa Migliavacco z Gallijem. Igralci v rdeče-črmh majicah preidejo v napad, s čimer prisilijo nasprotnike k obrambi. Nekajkrat se jim v zadnjem trenutku posreči zavrniti ostre napade, a v .13’ mora obramba Argentincev kloniti pred ostrim strelom Grilla. Nasprotniki so prešli v protiofenzivo, a Soldan, v dobrem dnevu, ne dovoljuje Argentincem, da bi ga presenetili. Tako se srečanje konča z zasluženo zmago Milana, ki je pokazal dobro tehniko in tudi hitrost. TENIS ASCOLI PIČENO, 25. — I-talija je s težavo premagala ni Gira) 14.39’22", Scudellaro Nizozemsko v izločilnem tek-(Torpado), Vloeberghs (Belgi-1 movanju za pokal «De Galea« Ricci postavila nov rekord v disku z metom 48.13 m Lahkoatletski dvoboj med ženskima reprezentancama bo 3. avgusta v Bellunu ju z Jugoslovankami. Dvoboj bo 3. avgusta. Na sporedu so bile izločilne tekme v teku na 100 m, skoku v višino in daljino, v metu diska in v teku na 110 metrov na ovinku. 118 m: 1. Peggion 13”2, J' Valenti 13”3, 3. Bertone 1® 4. Costa 13”6 Med tekmami je bil izboljšan državni rekord Paterno-štrove v metu diska (47.04), Riccijeva iz Bergama je vrgla disk 48.13 m daleč in tako postavila nov italijanski zenski j rekord. Izidi tekmovanja so sledeči: 100 m: 1. skupina: 1. Musso 12”2, 2. Bertone 12”2. 3. Valenti 12”2. 4. Peggion I2”3. 5. Costa 12"3. 2. skupina 1. Fas-sio 12”3, 2. Rota 12”5. 3 Sa-vorelli 12”6, 4. Galli 12”9. KINO PROSEK-KONTOVEL predvaja danes ob 20. uri in jutri ob 17. uri barvni film Republic: TIMBERJACK STERLING HAYDEN VERA RALSTON Juiw na Ončiiiali predvaja danes 26. julija ob 18. uri ter ob 20.30 na prostem film: ALAM0 PRAGA, 25. — Z izžrebanjem so določili izločilne 9ku' pine, ki bodo sodelovale B* svetovnem prvenstvu v odbor ki, ki bo od 30. avgusta do 10. septembra letos v PrafP' Ekipe bodo igrale v naslednjih skupinah: Skupina A: CSR, Francij*, Zah. Nemčija, Vzh. Nemčij*, Tunizija. Skupina B: Italija, Romunija, Madžarska, Belgija in Nizozemska. Skupina C: Bolgarija, Pofr ska, Danska, Združena arabska republika. Finska. Skupina D: SZ, Jugoslavija* Albanija, Avstrija in Turčija-Na ženskem prvenstvu li* lija ne bo sodelovala. BELLUNO, 25. — Na sta-. Met diska: 1. Ricci 48,13 *1'’ dionu v Bellunu so bile kva-: 2. Nannetti 36,92, 3. Turbin® lifikacijske tekme za sesta- 36.45. vo italijanske reprezentance, t Skok v daljino: 1 Fassi® ki se bo v istem mestu sre- 5.53 m, 2. Galli 5,47, 3. Mico*" čala v lahkoatletskem dvobo- zi 5 30. iiatovorni urednik STANISLAV RENKO . Tiska Tiskarski zavod ZTT - Tr*1 x—VLADIMIR BARTOL- hALAMUT 137. "\ »Kakšen zagovor zahtevaš od mene?! Alkeini me je za »jim hrbtom zatožil očetu, da bi me laže vrgel v ječo. kega ravnanja vendar ne bom dopustil! Jaz nisem kdor li. Jaz sem sin poglavarja izmailcev!» «Ti si se mu uprl. Vrhovni poglavar mu je ukazal, naj te lene, da boš kaznovan. Nakar si ga umoril. Ali je bilo tako?« «Da. Tako je bilo.» »Dobro. Abdul Malik! Citaj, kaj predpisuje zakon za zločin ora zoper predstojnika in kaj za umor predstojnika!« Abdul Malik se je dvignil v vsej svoji velikosti. Odprl je ško, vezano knjigo na mestu, kjer je tičalo znamenje, in se spoštljivo dotaknil s čelom. Potem je začel citati s svečanim &som: »Kdor koli izmed vernikov izmailcev bi se zoperstavil ojemu predstojniku ali se upiral ukazu, ki mu ga je oni J, ali se izvršitvi ukaza kako drugače izognil, razen da je 1 preprečen po višji sili, bo kaznovan s smrtjo, ki se izvrši obglavljenjem... Kdor koli izmed vernikov izmailcev bi ijansko napadel svojega predstojnika ali ga umoril, bo iznovan s smrtjo, in sicer se mu bo najprej odsekala desnica, tkar bo obglavljen.« Abdul Malik je zaprl knjigo. Spoštljivo se je priklonil tijem in sedel na svoje mesto. Abu Ali je dejal; »Visoko sodišče daijev! Slišali ste, kaj določa zakon za zločin upora zoper starešino in za umor starešine. Vprašal vas bom zdaj, ali je obtoženi kriv očitanih mu dejanj.« Obrnil se je k Buzruk Umidu in ga poklical. »Kriv,« se je glasil odgovor. «Emir -Minučeher?« »Kriv.« «Dai Ibrahim?« »Kriv.« »Dai Abdul Malik?« »Kriv.« »Dai Abu Soraka?« »Kriv.« Vsi so potrdili krivdo. Pri vsakem imenu se je Hosein zdrznil. Ves čas je na tihem upal, da se bo nekdo uprl, da bo nekdo uvidel, da je bil on v pravici in da ni mogel ravnati drugače. Ko je tudi poslednji izrekel svoj «kriv», je zatulil: »Zločinski psi!« Kakor je bil ukovan, se je hotel vreči nanje. Stražar ga je pravočasno zadržal, škrtal je z zobmi in zavijal oči od brezmočne jeze. Abu Ali se je svečano dvignil. Spregovoril je: »Visoko sodišče daijev! Soglasno ste spoznali, da je obtoženec kriv očitanih mu zločinov. Zato se Hosein, Hasanov sin in Sabov vnuk, obsoja na smrt, in sicer mu bo najprej odsekana desnica, nakar bo obglavljen, kakor določa zakon. Obsodba se bo izvršila, ko jo bo podpisal vrhovni poglavar. Ali ima kdo izmed častitih članov sodišča kaj pripomniti?« Buzruk Umid se je dvignil. «Visoko sodišče daijev!« je dejal. «Slišali ste obsodbo, ki je bila izrečena nad Hoseinom, Hasanovim sinom, za umor kuzistanskega velikega daija. Krivda je bila dokazana in zločinec je sam priznal dejanje. Kazen, ki mu je bila odmerjena, je torej zakonita in strogo pravična. Opozoril pa bi visoko sodišče daijev, da je Hoseinov zločin prvi zločin te vrste, odkar je vrhovni poglavar izdal poostreni zakonik. Zato predlagam, da podpremo pri Seiduni prošnjo za pomilostitev, če bi se obsojenec zanjo odločil.« Daiji so odobravajoče zamrmrali. Abu Ali se je obrnil k Ho6einu. »Obsojenec! Ali hočeš prositi vrhovnega poglavarja za pomilostitev?« Hosein je besno zaklical: »Nočem! Nikoli! Očeta, ki izroča svojega edinega sina rabljem, ne bom ničesar prosil.« »Premisli si, Hosein.« Buzruk Umid mu je prijazno prigovarjal. »Ne! Ne bom!« »Premagaj trmo! Prosi!« mu je jezno svetoval Abu Ali. »Recite mu, da je slabši od psa!« »Brzdaj jezik, zločinec!« Ibrahim je zardel od jeze. »Morda pred teboj, ki ti smrdi iz ust?!« Buzruk Umid in Abdul Malik sta stopila k jetniku. »Premisli si, Hasanov sin,« je dejal veliki dai. »Samo prosi, jaz se bom potrudil, da pregovorim očeta.« »Ce prosi obsojenec milosti, ni poniževalno zanj,« je menil Abdul Malik. »Znamenje je, da se je zavedel svojega greha in da se namerava v prihodnje poboljšati.« »Zaradi mene lahko storite, kar vas je volja,« se je Hosein naposled na pol vdal. — — Abu Ali, Buzruk Umid in Abdul Malik so šli poročat Hasanu o razsodbi visokega sodišča. Hasan je mirno poslušal. Ko mu je Buzruk Umid pred- ložil prošnjo za pomilostitev, jo je hladno zavrnil. «Sam sem postavil zakone,« je dejal trdo, «in sam hočeč1 biti prvi, ki jih spoštuje.« »To je prvič, da je izmailec umoril svojega predstojnika-* »Prav zato je potrebno, da postavimo vzgled.« «Včasih je milost bolj na mestu od stroge pravičnosti-* «V vsakem drugem primeru morda, toda prav v teT(l, nikakor ne. Ce pomilostim Hoseina, bodo verniki govoril*-Glejte! Za nas veljajo zakoni, za njegovega sina pa ne veljaj0-Vedeli smo, da vran vranu ne izkljuje oči.« »Toda če veliš izvršiti obsodbo, se bodo zgražali: Kakš®*1 oče!« Hasan Je nagubal čelo. «Jaz nisem izdal zakonov niti samo za sinove niti sai**° za nesinove, marveč sem jih napisal za vse izmailce. Jaz s vrhovni poglavar in jaz odgovarjam za zakon. Zato bo°* smrtno obsodbo podpisal.« Abdul Maliku je vzel obsodbo iz rok. Pozorno jo je čital. Potem je namočil gosje pero v tinto in se trdo podpis*”' »Tako,« je dejal. »Abu Ali! Ti boš razglasil verniko^ kako je razsodilo visoko sodišče daijev. Jutri zarana, še Prede„ vzide sonce, bo rabelj izvršil svojo dolžnost. Ali je vse jasn°-»Vse je jasno, Ibn Saba.« Buzruk Umid, ki je stal ta čas molče ob strani, je dej*^ »Morda bi se dala obsodba omiliti v toliko, da bi ^ pustil njen prvi del?« »Podpisano je že. Hvala za vaš trud.«--------------- Ko je ostal sam, si je rekel: »Sin mi je bil kamen spotike pri moji zgradbi. Ali zver, če ga ugonobim? Začeta stavba mora biti dozidana. ® bi ti bilo srce ovira, mu ukaži, da umolkne. Zakaj vse vel* mora preko človeškega.« /Nadaljevanje sledil i