Posttmia plačana v ^clovlat.
TnfflNosr
H-As®
((»»(a«	v
e»ge*»*e6
Sglg «»«»•«•
H9QOC» •»
Iw“o »«* ~/\TV
jitif
yj£lGšL£s:
Ljubljana, 18./XI. 1921. -1./4.
Emil D. Stefanovič
lastnik in odgovorni urednik.
Zaplemba »Delavskih Novic
f f
»Delavske Novice« so bile v svoji tretji izdaji zaplenjene. Priobčujemo uradna obvestila:
Razsodilo.	,
V	imenu Njegovega Veličanstva Kralja!
Deželno sodišče v Ljubljani, oddelek VIII., kot tiskovno sodišče je na predlog državnega pravdništva v Ljubljani po smislu čl. 13. ustave razsodilo:
I. Vsebina besedila člankov:
1. Štiriletnica ruske revolucije.
2. Lakota v Rusiji-
3. Nova gospodarska politika po mestih.
4. Znastveno ' tehnično delo v Rusiji.
5. Zunanja politika sovjetske Rusije.
6. Nove sile Rusije.
7. Ruski učenjaki — ustanavljajo v celem njih obsegu objektivni učin kaznivega dejanja po čl. 13 in 133 ustave kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev po § 65 a. k. z. in čl. 1 zakona z dne 2. avgusta 1921, štev. 249 Ur. lista z dne 11. 8. 1921 št. 95.
11^ Potrjuje se torej po zmislu člena 13 ustave in po § 489 k. p. r. zaplemba imenovanega članka.
III. Po zmislu člena 13 in 138 iste ustave se prepoveduje razširjenje zaplenjene tiskovine.
IV. Po §§ 36 in 37 tisk. zakona se odreja, da je uničiti vse izvode te
tiskovine, ki so se že zasegli, kakor tudi one, ki se še zasežejo.
V.	To razsodilo je objaviti.
Razlogi.
Besedilo gorenjih člankov ustanavljajo v celem obsegu objektivni učin kaznivega dejanja po čl. 13 in 138 ustave kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev ter po § 65 a k. z. in po čl. 1 zakona z dne 2. 8. 1921, štev. 249, Ur. list z dne 11. 8. 1921 št. 95, ker se s tem, da se s pretiranimi, deloma izmišljenimi trditvami poveličajo takozvane dobrote komunistične sovjetske republike, se dela pismeno propagando za komunizem pri nas in ogrožava zajedno javni mir in spravlja v nevarnost politični in ekonomski red v naši državi, ki je monarhija.
V	Ljubljani, dne 11. novembra 1921.
Odredba.
Kr. policijska direkcija je sporazumno s kr. državnim pravdništvom v Ljubljani ukrenilo zaplembo številke 1/3 perijodične tiskovine »Delavske Novice«
z dne 11 ./XI. 1921.
Povod te zaplembe so članki:
1. štiriletnica ruske socijalistične federativne sovjetske republike:
2. Lakota v Rusiji;
3. Nova gospodarska politika po mestih;
4. Znanstveno tehnično delo v Rusiji;
koliko časa bodete še mučili odpuščene
železničarje?
Pred nekoliko dnevi smo čitali v raznih listih, da bo že vendar enkrat rešeno vprašanje odpuščenih železničarjev, kar se mora konstatirati, da še ul bilo na svetu človeka, ki bi bil naložil tako kruto kazen nedolžnim žrtvam, kakor so morali to prenašati povsem pošteni in neomadeževani železničarji.
Opominjamo in prosimo vse činite-
lje, ki se zanimajo še nekoliko za poštenje v Jugoslaviji, da napno vse moči ter prej kot mogoče spravijo odpuščene železničarje z vsemi pravicami na njih prejšnja mesta.
Gospode vprašamo za pojasnila; kako si predstavljajo življenje brez zaslužka in vsake podpore, vsi so nagi in nosi, otroci brez vseli sredstev za šolo; splošno moramo reči, da so popolnoma na robu propada. Zima je tukaj in gospodom se nikamor ne mudi z rešitvijo. Odkrito moramo povedati vsej javnosti, da ako ne bode stvar v kratkem rešena, prepustimo vse posledice, bedo in odgovornost z otroci vred merodajnim gospodom, ki stvar zavlačujejo.
»DELAVSKE NOVICE" izhajajo vsak petek.
Uredmšfc?o 'm upravništvo: Turjaški trg 2.
Letna naročnina.................................95	K
mesečna naročnina................................8	K
Posamezna številka 2 tč.
5. Zunanja politika sovjetske Rusije ;
6. Nove sile Rusije;
7. Ruski učenjaki;
8. Kulturno delo;
9. Boj proti analfabetstvu. Zaplenjeni članki ustanavljajo
prestopek člena 138 Ustave kraljevine SHS.
Druga izdaja zaplenjene tiskovine je nedopustiva.
Kr. policijska direkcija.
Risali smo, da ni Rusija bav bav pa tudi ne raj, pač pa država, ki je v meddržavnem krogu od večine
držav priznana. O kaki protidržavni propagandi ni bilo govora.
Zaplemba je neutemeljena in bodemo vložili interpelacijo na ministra pravde.
Sodišču svetujemo, da na vsak način preštudira Protičev članek v -Radikalu« »Ustav i štampe«.
Naše naročnike pa, ki so se takoj v začetku s tako ljubeznijo poprijeli »Delavskih Novic« prosimo, da zbirajo za naš tiskovni sklad in gredo z vso silo na delo, da pridobe novih naročnikov.
To je edino pravilni odgovor na politiko nasilja!
Policija s policijskim psom v stanovanju našesa glavnega urednika.
Odprto pismo pokrajinskemu namestniku I. Hribarju
v Ljubljani.
Povodom zaplembe tednika »Delavske Novice« je prišel 11. t. m. ob pol 10. uri k meni v privatno stanovanje policijski uradnik v spremstvu policijskega psa z motivacijo, da je poslan od kr. policijskega ravnateljstva, da dobi od mene informacije o mojem predživljenju. Gospod kr. namestnik, ali Vam je znano, da ta način uradovanja ni uzuelen v upravni službi in da krši člen 11. ustave kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, ki se glasi: stanovanje je nedotakljivo?
Slučaja za enkrat ne bodem upo-
trebljal v agitacijske svrhe, želim pa, da gospod kr. namestnik pozove kr. policijsko ravnateljstvo na odgovor, da se v bodoče ne bodo dogajali slični slučaji, ki so sposobni razburjati javnost. Obenem prosim, da me gospod kr. namestnik pusti o svojem tozadevnem ukrepu obvestiti.
Ljubljana, dne 11. novembra 1921. Cast mi je izraziti moje spoštovanje Lmil D. Stefanovič, glavni urednik »Delavskih Novic«.
Prepričani smo, da bo gosp. pokrajinski namestnik storil potrebne korake, da bo v bodoče svoboda vsakega državljana, ki živi po zakonu
zasigurana.
Mednarodni pregled.
Dolžnost naših gospodarjev bodi v prvi vrsti, skrbeti za naše pristne državljane, ki so zato tukaj, da tudi Jugoslaviji koristijo, za kar so vedno pripravljeni, ali na tak način pa ne more iti dalje, da se podpira v prvi . vrsti škodljivce in lenuhe-tujce v naši državi. Jasno je, da si gospodje ne boste in ne morete pridobiti naklonjenost, ako boste dajali pasji bič poljubljati našim najboljšim izkušenim odpuščenim železničarjem.
Sramotno za vso javnost je pa to, da si ne znajo gotovi gospodje tolmačiti poštenosti in nepoštenosti, ves čas odpusta železničarjev kakor tudi prej, ni ene oblasti kolikor jih obstoja v Jugoslaviji, da bi izkazala kje najmanjši zločin ali pregrešek, ki bi imel pravico za tako kruto kazen. Do sedaj so vsi še čisti in neomadeževani. Torej kaj je vzrok in kje leži napaka?
Gospodje merodajni činitelji, vsa javnost se zgraža nad takim hudodelstvom na nedolžnih žrtvah. Popravite krivico dokler je čas!
Železničarji.
Anglija in Amerika.
V zadnjem času se dela v obeli omenjenih državah za medsebojno zbližanje, čemur je vzrok zlom an-gleško-japonske zveze. V obeh državah se vrši za zbližanje silna .propaganda.
»Chicago Tribuna« poroča, da je amerikanski časopisni trust »Scrips-Mecrai«, ki ima v svojih rokah 25 časopisov, pričel splošno kampanjo za to geslo. V Angliji agitira v tem smislu lord Nortcliff, ki je izjavil časnikarjem, da je njegovo mnenje, da dokler je Anglija zvezana z Japonsko, ne more biti v prijateljskih odnošajih z Združ. državami sev. Amerike, kar pa je za Anglijo življenjsko vprašanje. Zato se mora mesto anglo-japonske ustvariti an-glo-amerikanska zveza.
Francija.
Kongres francoskih socijalistov.
Na kongresu francoskih socijalistov je bilo najtežje vprašanje in-ternacijonale. Desni so dolžili L o n-g u e j a , da preveč drži s komunisti in zato je uničil vse uspehe londonskih pogajanj med internacijonalo »2« in »2 %«. Renaudel in G r u m b a c h sta zahtevala ignoriranje komunistov. Longuet je obratno dokazoval, da morajo delati sku-
paj s francoskimi komunisti. Zastopniki nemških »neodvisnih« socijalistov L c d e b o u r , M a y e r in B r a c k so se izrekli v tem smislu, da sedaj še ni čas za ujedinjenje in-ternacijonalc, ampak da je treba pripravljati ujedinjenje v množicah.
O vprašanju koalicije z radikali se je B1 u m e zelo dvoumno izrazil. M o r a n g e je rekel, da je sedaj med radikali razkol in zato se je treba približati njihovi levici. V revolucijo Morange ne veruje, ampak predpostavlja socijalen razvoj. Soci-jalizem je po njegovem mnenju samo ideal bodočega. Njegova izvajanja so bila sprejeta z nevoljo večine udeležencev. kongresa.
»Humanitč« poroča, da se je pokazalo na kongresu, da šteje francoska soc. stranka samo 50.000 članov.
Kongres se je postavil na stališče meščanske demokracije. »Ne bela diktatura, ne rdeča diktatura, ne reakcija, ne revolucija, z drugimi besedami — niti Rim, niti Moskva« — to je politika, v kateri se mora gibati »radikalno - socijalistična« stranka Francije.« Treba je ščititi načela meščanske demokracije, ki jo ogrožata šovinizem in katoliška reakcija (»Rim«).
Kongres je postavil sledeča gesla: »Proti agresivnemu imperiializ-
i m
mu, ampak za nedotakmeuost Francije«, obremenjenje velekapitala, so-cijalne reforme, načelo emnne in svetovne šole.
Kongres je zavrgel stališče francoskih socijalistov za časa velike francoske revolucije z 1. 1849. in 1871. Resolucija namreč pravi: »Oni, kateri so 1. 1793., 1849. in 1871. nahujskali narod na nepremišljene korake, so samo poslabšali njegov položaj.«
Dalje ima kongres francoskih so-čijalistov važen političen pomen, ker francoski »radikalni socijalisti« sestavljajo sedaj jedro, okrog katerega se zbirajo oni buržuazni elementi, ki so razočarani nad ultra-reakcijonarno politiko nacijonalnega bloka. V to skupino se je orijentiral B r i a n d — s svojimi poslednjimi nastopi v parlamentu, in hoče organizirati »federacijo levih« »Federa-tion des Gauches« — ali točneje — zvezo centra.
Francosko časopisje kritizira kongres, da socijalisti niso zmožni postaviti določenega programa.
Maršal Foch agitira za novo vojno avanturo.
Francoski maršal Foch, ki se nahaja sedaj v Ameriki, vrši tam silno propagando za vojaško intervencijo proti sovjetski Rusiji. Francoska delegacija na washingtonski konferenci je dobila od njega nalog, da spravi na dnevni red vprašanje vojaške intervencije.
Anatole France dobil Nobelovo nagrado.
Akademija znanosti na Švedskem je prisodila 10. t. m. Nobelovo nagrado francoskemu pisatelju Anatole France-tt — socijalistu.
Italija.
K kongresu italijanske ljudske stranke.
Italijanska katoliška ljudska stranka je imela za to leto kongres v Benetkah. Ta, močna italijanska stranka, ki ima v svojih vrstah tudi mnogo delovnega ljudstva mest in vasi, igra važno vlogo v političnem življenju Italije. — Na kongresu je zmagalo naziranje don Sturza, ki smatra za neobhodno potrebo, da se stranka ne sme združiti niti z buržoaznimi niti s socialističnimi elementi, ampak da stopi v koalicijo s to ali ono stranko, kakor pač zahtevajo razmere. Vladi je predložila gotove zahteve, ki se morajo izpolniti, če ne izstopi stranka iz vlade: Načelo razredne borbe je kongres odklonil; pač pa je bila sprejeta resolucija o neobhodni potrebi ustanovitve delavske stranke po vzorcu angleške Labour Party, ki naj bi obsegala vse sloje delavstva. — Italijanski klerikalci se potemtakem pomikajo na levo.
Italijanska komunistična stranka.
Centralni odbor komunistične stranke Italije poroča, da se bo vršil kongres stranke meseca januarja leta 1922.
Komite komunističnih skupin strokovnega gibanja, ki obsega okrog 500.000 članov strokovnega saveza, se je obrnil na vse svoje organizacije in skupine s predlogom, da rešijo vprašanje o ustanovitvi enotne fronte proletarijata v borbi za gospodarske pozicije.
Na seji stranke je bil sprejet predlog, da se skliče vseitalijanski kongres strokovnih organizacij, ki naj se pridružijo »rdeči moskovski strokovni internacijonali.«
Svet strokovnih organizacij je sklenil, da morajo vzdžati vse gospodarske delavske stavke za ureditev plač, ki jih hočejo kapitalisti znižati.
Nemčija.
Število brezposelnih v Nemčiji se je zmanjšalo z 233.000 na 189.000, pri čemer se je znižalo število moških s 177.000 na 146.000 in število žensk s 56.000 na 43.000. Vzrok temu je oživljenje nemške industrije v zadnjem času, čemur je dalo vzpodbudo padanje marke.
Rezultat volitev na Badenskem v badenski deželni zbor je sledeč:
1. ccntrum 341.656 (prej 327.000)
2. soc.-detn. 204.531	(	»	185.000)
3. nacijonaUsti	76.013	(	»	112.000)
4. dcmokraU	76.167	(	»	114.000)
5. komunisti	35.378	(	»	14.000)
6. kmetska zveza	74.730
7. nezavisni	27.000	(	»	103.000)
8. gospod, zveza	11.427
Mandati so razdeljeni sledeče: socialdemokrati 20 (prej 36), cen-trum 34 (39), nacijonalisti 7 (7), demokrati 7 (25), komunisti 3 (0), kmetska zveza 7 (0), nezavisni 2, gospodarska zveza 1 (0).
Poljska.
Kmetje proti Vitosn.
Te dni sta Vitos in Dombskij (voditelja poljske klerikalne stranke) sklicala shod v Kutni. Zbralo se je okrog 3000 kmetov, ki pa niso pozdravili nastopivšega Vitosa, ampak pričeli kričati: »Dol z njim!« Oba sta se morala rešiti kmetske nevolje —■ z begom.
S3
Danska.
Vsled ministrskega odloka o brezposelnih je zapustil proletarijat Kopenhagena delo, se združil z brezposelnimi in uprizoril demonstracij9, kakršne še ni videl Kopenhagen. Proti poldnevu se je začelo shajati delavstvo. Na kraju zborovanja so neprestano igrali delavski orkestri »internaeijonalo«, marseljezo in delavsko koračnico. Zbralo se je do 70.000 delavcev. Predsednik strokovnih organizacij M o d z e n je protestiral proti vladi, ki je napovedala odkrit boj delavstvu. Proletarijat je klical: »Ml zahtevamo kruha in dela, in ne miloščine«, »Živelo ujedinjenje proletarijata«, »Dol z buržuazijo«! Demonstracija je tra-
Grafika — umetnost radnika.
(Nekoliko reči prigodom I, grafičke umet-ničke Izložbe 11 Ljubljani.)
Radnici-grafici, koji su kovali i slevali slova, opremali i tiskali knjige, još iz prvih vremena tiskopisa, nastojali su, da svakoj knjiži dadu iz-vanjski izraz.
Osobitu su pažnju posvečivali t. zv. inicialima, početnlm slovima, pa su osobito urešavali hrbat knjige, a kasnije su pokušavali praviti i male ilustracije u drvorezu, »Ex libris«-e itd-
Ova nastojanja prostih radnika-tiskara, koji su od prirode bili nada-reni, stvorilo je grafičku umetnost.
Grafička je umetnost, dakle, po-krenuta žuljevima prostog radnika — proletera.
Bogati viasnik tiskare kupovao je željezo i Strojeve, uzimao je u na-jam radnike, i, tako uloženim kapitalom, zidao bi kuče i imanja — pumo bi želudac.
Bogati i siti viasnik, koji je bio dobro odeven i obučen, nije imao ni smisao ni ljuba v za Lepotu!
Siromašan radnik, koji nema ni kuče ni kučišta, teran od nemila do nedraga, radio bi i danju i noču, gu-bio zdravijo i očinji vid — a njegov je želudac bio prazan!
Siromašni radnik, koji je bio i go i bos, imao je silnog smisla i veliku ljubav za Lepotu!
Iz najstarijih radnja na grafici, vidi se kako je prosta radnička duša umetniČki osečala. Iz tog dubokog osečaja — mrtva slova dobiše dušu!
Umetnička oprema knjige od velike je koristi, jer ona u nama stvara jedno osečanje.
Tako, na primer, kada uzmemo u ruke jednu umetnički opremljenu knjigu, u nama se stvori jedno stano-vito raspoloženje, koje se, ako je oprema knjige u skladu sa sadrža-jem, uzdrži za celo vreme dok mi tu knjigu čitamo.
To osečanje, to raspoloženje, na nas tako deluje, da nam sadržaj knji-
jala do štirih popoldne. Istočasno so bile manifestacije proletarijata po vseh industrijskih krajih Danske. Preplašena vlada se je pričela pogajati z delavstvom.
Češka.
Kongres komunistične stranke.
30.	oktobra se je otvoril v Pragi kongres komunistov. Ta kongres je imel nalogo, da ujedini vse komuniste Čehoslovaške vseh narodnosti v enotni centralizirani komunistični stranki.
Kongres je otvoril S t u r o. Prva predsednika sta bila voditelja italijanskega proletarijata Amerike — S a c c o in V a n z e 11 i, ki sta bila v Ameriki obsojena na smrt vsled protidržavnega hujskanja.
Prvi je govoril Š m e r a 1, da morajo češki komunisti ščititi pravice drugih narodnosti, kadar poskuša vlada okrniti njihovo kulturno samobitnost, kadar hoče vlada ukiniti nečeške šole.
Za njim so nastopili poljski, slovaški in židovski komunisti, ki so tudi vsi zagovarjali ujedinjenje, ki ga je kongres tudi izvršil.
Bolgarija.
Rezultat zadnjih občinskih volitev v Bolgariji je sledeč: kmetska stranka 35.167, združene meščanske stranke 34.116, komunisti 24.065 in socialdemokrati 3339 glasov.
Baltske države In Rusija.
31. oktobra se je končala gospodarska konferenca baltskih dežel in Rusije. Konferenca je dognala, da se morajo pribaltijske dežele zbližati z Rusijo in čim prej urediti medsebojne gospodarske odnošaje. Konference so se udeležile: Finska, Estonija, Latvija, Litavska in Rusija.
Konferenca je sprejela sledeče točke:
1. Zaključuje se formalno gospodarsko ujedinjenje omenjenih držav s tem, da se napravi gospodarski urad iz predstavnikov omenjenih držav. Naloga tega urada je izpolnje-nje in reguliranje določil konference. S tem se polaga temeljni kamen za zboljšanje gospodarskih ednošajev med temi deželami.
2. Komisija, sestavljena iz zastopnikov omenjenih držav, mora rešiti v prvi vrsti vprašanje transporta po železnici in po morju, da se morejo razširiti gospodarski odno-šaji sovjetske Rusije s temi državami. Do konca leta se mora končati dogovor s sovjetsko Rusijo.
Ta konferenca je prvi korak k združenju baltskih dežel z Rusijo. Rusija je s tem dobila novo oporo, omenjene baltske države so pa s tem rešene gospodarskega zasužnjenja od strani entente, ki gleda mrko na uspehe te konference.
ge postaje pristupačniji i razumlji-
viji.
Eto, to je ono što grafiku diže do umetničke višine.
Grafička se umetnost nije osobito cenila sve do u najnovije doba, kada se je osetilo kakovu važnu ulogu ona imade na polju ljudske kulture i napredka.
Današnja grafička umetnost stoji na visokom stepenu, a da se je tako unapredila najviše je doprinela moderna grafička tehnika.
Starim graficima bila su odrezana krila. Mnogo je zapreka stajalo na putu starom grafiku; on nije mo-gao da se slobodno izražava.
Današnji grafici nemadu takovih zapreka; oni mogu da se slobodnije izražavaju. Šta više. Modemom grafiku stoji na raspoloženje toliko teh-ničkili polakšica i pomagala, da on slobodno može da dade oduška svojem umetničkom talentu, temperamentu i svojim osečajima.
Po prvi put u Ljubljani, 1. ovog meseca, otvorila se je, u Jakopiče-
Čičerinova nota ententinim državam.
Ljudski komisar za zunanje zadeve, Čičerin je poslal vladam Anglije, Franclje, Italije, Japonske in Amerike sledečo noto:
»Po poročilu evropejskih časopisov je bruseljska konferenca postavila kot predpogoj, da se da sovjetski Rusiji kredit, če prizna sovjetska vlada dolgove prejšnjih vlad. Čeprav je Lloyd George imenoval hudičeve namere izkoriščanje sedanjega gladu, čeprav se bruseljska konferenca zaveda, da sovjetska Rusija ne more rešiti gladujočih brez kredita, je vendar postavila ta predpogoj. Vlada ruske sovjetske federativne republike izjavlja, da priznanje teh dolgov nasprotuje njenim nameram, da. namreč gospodarsko sodeluje z drugimi državami. Angleški ministri in predsednik Amerike kličejo, da se veča svetovna kriza, da narašča razsul. Resnična vzpostavitev sveta je nemogoča brez vzpostavitve Rusije. Istočasno se pa zavlačuje brez sodelovanja teh držav gospodarsko pre-rojenje Rusije-
Treba je napraviti konec dejanjem, ki ogrožajo sovjetske republike. Sovjetska republika sprejema obveznosti pod pogojeni, da se sklene vseobči mir in se prizna sovjetsko Rusijo. Sovjetska Rusija predlaga, da se skliče mednarodno konferenco, da se napravi mirovni dogovor in se izpolni medsebojne zahteve. Ob četrti obletnici obstoja sovjetske Rusije so prisiljeni vsi, da konštatirajo njeno utrditev. Nove intervencije bi samo ojačile zvezo delovnih množic Rusije s kmetsko-de-lavsko oblastjo.
Sovjetska Rusija se nadeja, da bo z rezultatom tega predloga dosežena ureditev politično-gospodarskih odnošajev Rusije z drugimi državami.
Volitve v Petrograjski sovjet.
Rezultat volitev delavskih, kmetskih in rdečevojaških zastopnikov v petrograjski sovjet je sledeč: Izvoljenih je bilo 1066 zastopnikov, izmed teh 850 komunistov in 213 nadstrankarskih.
Nova avantura Petljure proti Kusiji.
Poljska vojaška klika je zopet poskusila, da izzove krvavo rusko-poljsko vojno. Nepričakovano je cela Petljurova armada s pomočjo poljskega vojaštva prekoračila poljsko mejo in udrla v Ukrajino ter zavzela mesti Gusjatin in Gorodok. Vrše se boji pod Kamenec-Podolskim. Cilj tega vojnega pohoda je zavzetje železniške proge proti Kijevu.
Poljski časopisi trde, da je pripravila to avanturo Rumunija. Ali gotovo je to, da je v glavnem pripravila to Petljurovo avanturo poljska vojaška klika, ki je bila vedno v prijateljskem razmerju s Petljuro.
vom umetničkom paviljonu, grafička umetnička izložba.
Na ovoj izložbi izlažu samo ncko-licina naših i češkoslovačkih umet-nika-grafika.
U glavnom, o bitnosti grafike, sa opširnim historijskim pregledom i tumačenjem svih vrsti grafičkUi tehnika, predavao je prof. estetike M- D. Durič u dva predavanja (Jedno 1., a drugo 6. ovog meseca), koja je držao u Jakopičevom paviljonu.
Izložba je još otvorena. I ako ovo nije jedna velika izložba, ona če ipak biti od koristi svakome, koji je po-seti i koji je pomno pregleda.
Tu če i prosti radnici nači lepotu. Nači če tu radnja iz radničkog života, a to je od velikog užitka ta svakog radnika-proletera.
Jest; i prosti če radnik da uživa u tim radnjama. Te mu radnje najbolje svedoče kako umetnici, koji su večinom intelektualni proleteri, pro-diru u život, u patnje i stradanja rad^ nika.
Strokovni pregled.
Stavbena, gostilniška In kavarniška zadruga r. z. z o. z.
»Železničarski dom*'
naznanja tein potom vsem članom	nih razmer, v katerih se nahaja za-
zadrtige, da je revizija knjig konča-	druga! Delež znaša K 100.—. O poti a ter da zadruga posluje dalje. Iz-	zarjamo pa na to, da se bodo spreje-
iafoviii so se vsi hudobni naklepi na-	mali le taki člani, ki dokažejo, da jim
šili takozvanih prijateljev, ki so ho-	je res ležeče na tem, da ostane za-
teli rešiti zadrugo v svojo malho na	druga resnično v delavskih rokah!
način, ki presega vse meje dostoj-	Politični koristolovci so izključeni,
nosti.	Uradne ure za poslovanje zadru-
Tem potom vabimo vse sodruge	ge so vsak torek, četrtek in soboto
ta delavce, ročne in duševne, ki jim	_od 18. do 20., v Delavskem domu,
Je blagor in prospeh delavstva pri	Turjaški trg 2 II.
sten, da se vpišejo v zadrugo in s	Načelstvo	zadruge,
tem pripomorejo k zboljšanju gmot-	------
Strokovne organizacije na	de, medtem ko so se nemške z vso
si!° borile za avtonomijo Nemcev v lenohBovasktsm.	novi	češki državi>
Strokovno gibanje	na	Čehoslova-	Medtem ko so socijal-demokrat-
skem kaže poleg splošnih, za delav- ski politiki zagovarjali birokracijo v sko gibanje srednje Evrope v	po-	strok, organizacijah, se je vidno
vojnem času važnih znakov še	ne-	slabšal gospodarski položaj delavka! posebnih potez, ki izvirajo iz	stva. Naraščala je draginja in sploh
nacijonalnili razmer nove države.	vse slabe posledice svetovnega kla-
Kakor povsod, se je tudi	na	nja. Delavstvo se je pričelo priprav-
Čekosiovaškem neizmerno povišalo	ljati na stavke, ki jih je pa zadrže-
števUe strokovno organiziranega	vala strokovna birokracija,
delavstva.	Izogibanje birokracije pred vsa-
Koncem leta 1919 je bilo v pra-	kim konfliktom s kapitalisti dokazuje
ski strokovni komisiji združenih 54	najbolj tedanje finančno stanje če-
zvez s 727.000 člani, v reichenberški. ,skih strok, organizacij. Češke stro-nemški separatistični komisiji pa 22 kovne organizacije so imele 1. 1J19: zvez z 299,000 člani, skupaj torej	17,500.000	č.	K	dohodkov,
čez milijon članov. Pred vojno so	11,500.000	č.	K	premoženja
štele češke strokovne organizacije	in 15,000.000 č. K	izdatkov.
105.000 članov. To število je vsled	Nemške	strokovne organizacije
vojne padlo leta 1916 na 24.000. Na- so imele: rastek napram predvojnem času ne	7,500.000	č.	K	dohodkov,
znaša iorej nič manj kakor 595 %.	8,000.000	č.	K	premoženja
Po moči se razdele strokovne	orga-	in 4,500.000 č. I< izdatkov.
nizacijc sledeče:	Pri tem so izdale češke strok,
poljski delavci .	.	.	180.000	organizacije črez
kovinarji................. 117.000	1,000.000	č.	K	za podpore,
tovarniški delavci . .	78.000	skoro 2,000.000 č. K za uastavljence
rudarji.................... 65.000	po strokovnih organizacijah,
železničarji............... 55.000	1,500.000	č.	K	za tisk, med-
tekstilni delavci . . .	55.000	tem ko tvorijo borbeni izdatki samo
lesni delavci ....	21.000	neznaten del.
obč. in drž. uslužb. . .	21.000	<Da,ie prihodnjič.)
zidarji •.................. 16.000	------
Izmed nemških strokovnih orga-	v luc?Q-
»izaclj so najmočnejše sledeče:	‘	clfuiii
tekstilni delavci . . .	73.000	SSeSVSJS.
kovinarji.................. 42.000	Jugoslavija se nahaja danes v poli-
rudarji................•	28.000	tični, gospodarski in socijalni krizi, v
železničarji ....	26.000	katero nas je privedla brezglava in re-
kemični delavci . . .	17-000	akcijonarna politika, ki je pričela z od-
Kakor povsod, tako je tudi na	krito diktaturo jugoslovanske buržu-
Čehoslovaškem pokazala in raz-	azije.
krinkala vojna ter povojna doba	Ali izmed vseh slojev ljudstva trpi
reakcijonarni značaj politike, ki jo je	pod tein režimom najbolj proletarijat, ki
vodila strokovna birokracija.	se bori z največjimi težkočami.
Med vojno niso izvedle avstrijske	Splošen položaj delavnega razreda v
strokovne organizacije nobene od-	modernih državah merimo s položajem
ločne stavke. Ko je s svetovno voj-	organiziranega delavstva. Ali, če pre-
no razpadla avstro-ogrska monar-	motrivamo položaj v Jugoslaviji, se
hija, so na Češkem še vedno vodili	nam zdi, da ta ne obstoja na osnovnih
strokovne organizacije birokrati, ki	principih vsake moderne države, nam-
so jih hoteli zvoditi na nacijonalni	reč na razredni borbi, ki se neminovno
separatizem. Češke strokovne orga-	organizira z napredujočim kapitalom, ki
nizacije so stale vedno na strani vla-	izkorišča vedno širše ljudske sloje. Raz-
Te mu radnje kazuju kakovim se	nog velikog grada, gde nema ni
razumevanjem radnici trude, da svo-	jedno uho da čuje glas »vapijučeg u
jim talentom izraze, i, svojom sna-	pustinji« (V. Pilon:	Predgrade,
goni, kažu celom svetu kakav je	153. slika, cinkopis).
život u levaonicama željeza i pod-	Ta slika ne bilježi ime toga grada,
zemnim rudnicima, gde se kida i reže	niti bilježi ime onog nesretnika. Ta-
živo meso sa iznemoglog i istrošenog	kovih proletera imade na miljone i
rela bednog radnika ...	to se dogada svuda po svetu ...
Tu če radnik nači mnogo lepih	. Ovakove slike, a ovakovih slika
slika, kao, na primer, onu gde je na-	imade dosta 1 na °V(^ 1flo.?b>1> ntajbr®
slikana jedna radnička majka, koja	ce ua razume radnik, koji ce tu, kao
u svom krilu drži svoje rodeno dete,	“ ogledalu, da gleda samoga sebe, m
kojemu je, valjda, otac poginuo u	harem jedan dio svoga života,
podzemnem rudniku. Videt če kako	. Ovakove slike, neosporivo je, da
ie čelo te majke naborano od teških	cc se duboko ui ezati u dusu svak g
briga; videt če kako se na tom ko- radnika.	x.	.
šttinjavom licu čita bol i patnja; i	,	radnje	na taj n&č111 S
kako sa strahom njene upale oči gle-	damo’ onc ce da ostanu duboko u
daju u' neizmernu budučnost (B Ja-	našo^ duši ‘ mi čem0 da 1 sa ove iz~
kac: Mati, 71. slika, lesorez). ’	Ponesemo	vrlo	lepih utisaka i
Ta majka nema imena- ona ie	do^nioYa-	.	,	.
bezimena, jer takovu majku imade ,, Vmetn?st n.<? pnfda nijednoj skoro svaki radnik na celome svetu	k asi’ ona 3f ^01lna cKel?ga *?vecaf'
Pogledajmo jednu drugu sliku. VI-	st™’ ona krci bezobzirno i smelo,
dite jednog proletera, koji je i gladan	koji	vode	Lepoti,
i žedan, bez posla i zarade. On sedi	U Ljubljani, 12. novembra 1921.
na jednom humku, u predgradu jed-	Ljubo	D. Jurkovič.
voj kapitalističnega gospodarstva nujno privede delavstvo do osnovanja svojih delavskih organizacij, ki se bore proti brezobzirnem izkoriščanju širokih množic po kapitalu. Bistvo in narava kapitala je, da čim najbolj izkorišča množice delovnega ljudstva, v katerem se pa istotako vzbudi naravni odpor proti izkoriščajočemu kapitalu za svoj življenski obstoj. In delovno ljudstvo se organizira v svojih razrednih organizacijah, ki so prežete z borbenim duhom.
Jugoslovanska buržuazija se prekleto dobro zaveda nujnosti organiziranja proletarijata v razrednih, proletarskih organizacijah, ali vendar skuša zadušiti poslednjo proletarsko organizacijo, strokovno organizacijo.
Kljub vsem zakonom, kljub vsem ustavnim odredbam, kljub priznanju svobodnega delovanja nevtralnih strokovnih organizacij, zapirajo strokovne organizacije in ovirajo njihovo delo ljudje, ki bi morali v prvi vrsti ščititi ustavo in spoštovati sprejete zakone.
Vsaka civilizirana država priznava pravico do življenja slehernemu državljanu! Ali jugoslovanska buržuazija jemlje tudi to pravico jugoslovanskemu proletarijatu.
Mesto, da bi se borila vlada proti oderuškemu kapitalu, proti draginji, proti verižništvu in drugim pijavkam jugoslovanskega ljudstva, zapira delav. ske strokovne organizacije, zmanjšuje delavske plače in lačne ter brezposelne delavce meče v zapore kot proti-državne elemente.
Pritožbe proti zapiranju strokovnih organizacij odbije državna oblast na najnesmiselnejši, najneopravičenejši in najciničnejši način.
To je položaj organiziranega delavstva Jugoslavije. Kakšen je šele položaj neorganiziranega delavstva, si vsakdo lahko predstavlja.
Policija in žandarmerija si po svoji volji in pameti razlaga »zakon« o zaščiti države in preganja zlasti po industrijskih krajih popolnoma nedolžne delavce. »Zakon« o zaščiti države prepoveduje samo organizacije, ki delajo za nasilen državen preobrat. Na kak-šeu način se potem zapirajo strokovne organizacije?! Vlada zavira s tem zakonito borbo delavskega razreda in ojačuje anarhistično borbeno metodo ter s tem sama najbolj razdira državo.
Mi se držimo zakona in ustave, zato pa zahtevamo od vlade, da ustavo in zakon ščiti napram vsakemu.
Kaj je vzrok današnje draginje.
Navada je dandanes, da razni meščanski časopisi kriče, da so vzrok današnje draginje delavci, ki stavijo take zahteve, da tovarnarji in trgovci, čeprav že takorekoč delajo brez dobička, ne morejo cen nikakor znižati. Kakšni reveži so kapitalisti, bomo najbolje raz-vjdeli iz nekaj dejstev, ki so jih ugotovile ameriške vladne komisije in ki so priobčene v ameriški reviji »The Schachlight« julij 1920.
»V vojski se je število milijonarjev pomnožilo za 18.000. Ker je padlo na bojnem polju 55.000 ameriških vojakov Pride na 3 padle amerikance en novi ameriški milijonar. Pa naj še reče kdo, da vojska ni dober »kšeft«. —
Leta 1913 so znašale mezde za produkcijo 50 kg sladkorja 1:60 dolarjev, Profit fabrikanta pri 50 kg je znašal 1:26 dolarjev.
Mezde so tvorile 30 %, profit 24 % sladkorne cene v mali prodaji.
Leta 1920 je postal sladkor v mali prodaji 8 krat dražji kakor je bil 1. 1913, dočim so mezde delavcev bile 2 krat tako visoke kakor pred vojno, profit tovarnarjev pa 5 krat višji kakor leta 1913.
Leta 1920 so tvorile mezde le 20 $ detajlne sladkorne cene. profit pa kur 50 %.' _
Pri industriji mesnih konzerv so leta 1920 tvorile mezde le 4 % cen v veliki prodaji ali 2:8 % cen v mali prodaji. 50 kg mesa v konzervah je stalo v prodaji na veliko 17:17 dol., v prodaji na malo 28 dol. a mezde delavcev za 59 kg konzervnega mesa so znašale le 0,69 dolarjev.
V čevljarski industriji se je cena pri paru čevljev povprečno povišala od leta 1913—1917 za 3:50 dol., dočim je dobil delavec pri paru čevljev le 0:lŠ dolarjev večjo mezdo.
Volnena obleka je stala 1. 1910 15 dolarjev, 1. 1920 65 dolarjev. Dočim se je mezda pri obleki zvišala le za 6:5 dolarjev, se je zvišal tovarnarjev profit pri eni obleki za 33:5 dolarjev in tvori I. 1920 profit več kakor 50 % cene. Podobne so razmere v rudniških in železarskih podjetjih.
Podobne račune je priobčil v »Berlin. Tgblt.« znani nemški narodni gospodar dr. Kuczinskv za nemško pre-mogarsko industrijo.
Leta 1913 je stala tona črnega premoga 12 M. Mezde za tono so bile 6:20 Mark (= 52 % cene) profit pri toni 1:20 M (=10 %).
Leta 1920 je stala tona istega premoga 216 M. Mezde za tono 66 M (=40 % cene) profit pa najmanj 39 M (=24 %). Dočim so se mezde povišale ie 11 krat, se je tovarnarjev profit povečal 32 krat.
Vidimo torej jasno, da se delavske mezde niso povišale v nobenem razmerju s poviškom cen in profitov in da je sorazmerno delavec danes plačaa mnogo slabše kakor pred vojsko, dočim vlečejo kapitalisti danes še naravnost ogromne dobičke na račun svojih sužnjev.
Shod zveze lugosiovanskih
železničarjev.
14. nov. se je vršil v Ljubljani v veliki dvorani Mestnega doma shod »zvezarjev«, ki jih je sklical skupaj g. Deržič in g. Korošec. Oba sta hvalila »zvezarje« in grajala ministrstvo za železnice. V imenu koalicijskega odbora (Saveza željezničara Jugoslavije in Prometne zveze) je govoril Beltram, ki je izjavil solidarnost v boju za uveljavljenje enotne službene pragmatike in poudarjal, da je neobhodna potreba, da se združijo vse železničarske organizacije v enotno fronto v boju za svoje pravice. G. Šalamun je pozival železničarje, da naj pri uveljavljenju pragmatike podpirajo spomeni-od železniških upokojencev.
Poslani sta bili dve brzojavki, ena na ministra saobračaja, druga pa na predsednika narodne skupščine, v katerih se protestira proti osnutku službene pragmatike generalne direkcije, ki je bila sprejeta v zakotiodavnem odboru in se zahteva osnutek iz maja 1920. Predsednika narodne skupščine se poživlja, da skliče anketo železničarskih organizacij. Brzojavki sta podpisani od Z JZ in koalicijskega odbora.
Mezdno gibanje grafičnega delavstva.
V nedeljo 13. t. m. se je vršilo v 7agrebu v kinematografu »Olimp* zborovanje grafičnega delavstva. Zborovanja se je udeležilo okrog 6oo oseb in je trajalo od 10. dopoldne do 12 Vi- Na zborovanju je bila predložena nova edinstvena plačilna tarifa za celo državo.
Organizacija stavbinskih delavcev zopet posluje.
Organizacija stavbinskih delavcev je zopet otvorjena in posluje. — V prihodnji številki posvetimo več besedi omenjeni organizaciji.
Kultura.
Gledališče v Rusiji.
»V Rusiji se bore za gledališče, kakor se je borilo za Kremi. Kakor je pomenila osvojitev Kremla v vseh Časih zmago ene politične moči, tako mislijo, da ostane ves trud, ustvariti kulturo, samo odlomek vsega, če se ne osvoji gledališča. Oder naj postane tribuna,
prižnica in mostovž za vse fanfare. So sicer male skupine, ki protestirajo proti takemu precenjevanju gledališča, ali te so brez moči,« tako piše Leo Matthias o ruskem gledališču.
V sovjetski Rusiji ločimo tri vrste gledališč, to so privatna, avtonomna in državna. Prvim so dnevi že šteti. Av-
tonomna gledališča imajo pravico, da nastavlja ravnatelje gremij režiserjev m ne gledališki oddelek komisarijata.
Glavna težkoča pri gledališču je vprašanje repertoarja. Kajti kaj naj se igra? Revolucionarne stvari. Ali kje so revolucijonarni komadi, kaj so, koliko jih je? — O tem še danes ni nobene edinosti med desno in levičarsko grupo.
»Vedno se je poskušalo najti v tem vprašanju ^splošne smernice’. Cesto so se tudi zedinila posamezna naziranja. Tako je pozival neki manifest, da se mora .iztrgati ljudstvo iz malomeščanstva’. Ko so pa hoteli dati vso malomeščansko literaturo na indeks, se je videlo, da so se zelo razlikovala naziranja o pojmu .malomeščanstva’.«
Ker je zelo malo novih del, se neizmerno dramatizirajo novele in povesti Merimčja, Maupassanta, Claudela, Gor-kija in Čehova. Po provinci se največ igra dramatizirane novele Čehova in Ostrovskega, medtem ko se velike Ce-hovove drame niti v Moskvi ne igrajo mnogo. V Moskvi je najbolj priljubljena klasična komedija. Od ruskih avtorjev se igra razen Ostrovskega in Čehova Gogolja, Gorkega, redkeje Tolstega in
Andrejeva. Zanimivo je, da Arcibaševa sploh ni na repertoarju. Sem in tja igrajo tudi »Judejskega kralja« od velikega kneza Konstantina Romanova. (Pod carjem je bila ta drama prepovedana.)
Ce igrajo moderno dramo, pridejo v poštev najbolj inozemski pisatelji: Maeterlinck, Ibsen, Wilde, Rostand, D’ Annunzio.
Dramatikov revolucije manjka, kakor že prej omenjeno. Najbolj igrana revolucijonarna dela so v Moskvi: »Danton« (Biichner), »Jutranja zarja« (Verhaeren), »Maščevanje« (Claudel).
(Dalje prihodnjič.)
»Trije labodje«, elitna umetniška revija z leposlovnim, glasbenim in slikarskim delom prične izhajati v Ljubljani z decembrom t. 1. pod uredništvom Antona Podbevška, Josij)a Vidmarja in Marija Kogoja. Revija, ki bo izhajala vsak drugi mesec na približno 48 str. »Dom in Svetovega« formata, bo stala okoli 40 K. Naročnina, lokopisi in publikacije se naj pošiljajo na uredništvo, oziroma upravništvo na Starem trgu štev. 3/II.
Mladinski vestnik.
Gospodarski boj delavske mladine.
Delavska mladina je del delavskega razreda in je zato podvržena vsemu njegovemu trpljenju in njegovi usodi. Vsaka izprememba, poslabšanje ali zboljšanje njenega gospodarskega položaja je popolnoma odvisno od gospodarskega položaja celokupnega delavskega razreda. Obenem je duševno in telesno nerazvita, najslabotnejši del delavskega razreda. Kapitalizem, ki gleda samo na svoj profit, se popolnoma nič ne ozira na to in enako brezmejno in brezobzirno izkorišča množice mladih delavcev kakor odrastlo delavstvo. Zato je izkoriščanje delavske mladine	večje,	njeno	trpljenje
hujše.
Sorazmerno z obubožanjem množic mladih delavcev in delavk se je izpodrinilo v	produkcijskem	procesu
omladino na zadnje mesto. Z naraščajočo koncentracijo industrije nasto-pivša tipizacija in normalizacija proizvajanja se je po tovarnah pričelo vedno bolj uporabljati neizučene mlade delavce. Število v gotovem poklicu izučenih omladinccv je vedno bolj padalo istočasno je naraščala armada neizučenih mladih delavcev. Gospodarski položaj teh mladih delavcev se razlikuje od	onega	odrastlih	samo v
tem, da so	slabše	plačani	in brez-
obzirneje izkoriščani.
Za pravilno ravnanje s kompliciranimi stroji je treba vzgojiti tega posla
sposobne delavce. To potrebo skuša kriti kapitalizem z povzdignenjem tanke plasti kvalificiranih delavcev na škodo širokih množic. Zato sc v veleindustriji ustanavljajo posebni vajeniški oddelki in šole za vajence po vele-obratih. Tako so obsojene množice mladih delavcev na to, da večno ostanejo v vrstah neizučenih pomočnikov.
Ali izpremenilo se je tudi popolnoma bistvo »vajencev«. Na eni strani opravljajo po veleobratih, pod imenom vajenci zaposleni mladi delavci samo delno delo celokupne tovarniške panoge in v kratkem času njihovega učenja jih zasužnji delo množic. Na drugi strani morajo mali obrati, kot zastarela oblika produkcije pod pritiskom veleindustrijalne konkurence čim najbolj izkoriščati svoje s čim največjem številu nastavljene »vajence«. Ko se izuče ti »vajenci«, jih je večina vržena na cesto, in ker navadno ne najdejo nikakega posla v svoji stroki, so prisiljeni, da menjajo svoj poklic. Kapitalistični način proizvajanja, ki temelji samo na profitu smatra množice mladih delavcev kakor celokupni delavski razred sploh samo za predmet izkoriščanja in je zato vzel delu otnla-dincev vsako vrednost njihovih sposobnosti.
Imperijalistična vojna je povzročila ogromne izpremembe v celokupnem gospodarstvu. Militariziranje industrije je pomnožilo že itak številno nastavljanje mladih delavcev.
(Dalje prihodnjič.)
Domače vesti.
Naš gospodarski položaj.
Proračun za 1. 1922 predvideva 600 milijonov izdatkov in 4800 milijonov dohodkov. V resnici bo izdatkov še več in dohodkov še manj. Saj samo zadnja »poskusna« mobilizacija stane okrog tisoč milijonov.
Predvojni dolgovi znašajo 1108 milijonov frankov, od katerih odpade na Srbijo na Črnogoro 880 milijonov, na bivše avstrijske dežele pa 328 milijonov.
Vojni dolgovi se dajo preračunati le približno. Vseh skupaj je okrog 2 milijardi. V naturi je inozemstvo posodilo Srbiji 1 milijardo. V denarju pa terjajo: Francija in Anglija 936 milijonov, Amerika 61 milijonov.
Povojnih dolgov je pri Franciji, Angliji in Ameriki 357 milijonov. Dalje je vlada 1. 1919 razpisala 6 % posojilo v kronskih in dinarskih bonih, od katerih kroži še 137 milijonov kronskih in 3 milijone dinarskih bonov. 250 milijonov dinarjev dolguje država svojim državljanom od 20 % pridržka nominalne vrednosti pri žigosanju kron; ta dolg se po 3 % amortizira v desetih letih. Vrhu tega je država obremenjena s 65 milijonov dinarjev v gotovini in 130 milijonov dinarjev v obliki obligacij v
prenehajo vojaške operacije v Albaniji, ki se prizna za samostojno državo. Zato sta Pašič in Pribičevič poslala v Pariz udanostno brzojavko, da so bile to samo »poskusne« operacije brez vsakega zlobnega namena. — Zakonodavni odbor v Beogradu je prišel na misel, da bi bilo dobro spraviti pod ključ vse opozi-cijonalne poslance, da bo imela vlada za seboj vse glasove. Kot prvi za zapor pride v poštev St. Protič, kot najzmožnejša glava opozicije. — Nadalje mislijo skovati nov volivni red, po katerem bo demokratska stranka lahko dobila pretežno večino glasov. — Ker so strokovne in delavske organizacije zaprte in je s tem delavsko vprašanje rešeno, se menda ukine ministrstvo za socijalno politiko. Zato sc dovoli več izdatkov vojnemu ministru. — Radikalom že tudi preseda Pribičevičeva svoboda in zato zahtevajo njegov odhod iz vlade. — Slabostojni kmetje so že tudi obupali nad seboj, njihov poglavar Pucelj misli odstopiti. — V Trbovljah je priredila koncert dravska divizija. V Celju je začel dr. Novačan izdajati list »Naša vas«. Program lista je zelo mnogoličen, ali ne pove pa nič. — Demokrati so razpustili bolniško blagajno. Nastavljen bo vladni komisar. V bolniško blagajno
pridejo tudi obrtniki. To je plod politike socijal-demokratov, ki se vežejo z — demokrati, mesto, da hi vršili dosledno delavsko politiko.
» . . . Pa kadar se propade s ptt.sa-jiiom v rodni zemlji sami, kako naj sc veruje, da bodo imeii v to državo večje zaupanje — tujci.«
Radikal«, 16. štev.
dobro muslimanskim veleposestnikom, ki so zato glasovali za ustavo. Zadnje investicijsko posojilo znaša 500 milijonov dinarjev. O zunanjem posojilu, ki ga ravnokar najema vlada v inozemstvu, pa ne vemo do sedaj še nič gotovega.
Potem pada tudi naša valuta. Zadnje dni se je sicer zopet nekoliko dvignila ali iz tega še ne sledi, da ne bo začela zopet padati. To naše mnenje potrjuje naslednja tabela:
31. XII.	1919	je	bilo	100	ir.	225	D.
19. III.	1920	je	bilo	100	fr.	420	D.
30. VI.	1920	je	bilo	100	fr.	136	D.
31. XII.	1920	je	bilo	100	fr.	221	D.
14. X.	1921	je	bilo	100	fr.	465	D.
Vzroki nestalnosti naše valute so neravnovesje proračuna, razmerje dinarja napram kroni 1 : 4 in sama sebi si nasprotujoča zakonodaja zunanje trgovine, ki ovira uvoz in pospešuje iz-vozničarstvo. »Ta trgovinska politika je povzročila draginjo v deželi, na inozemskih trgih pa jugoslovansko blago ne more konkurirati s tujim,« z eno besedo, vsa naša notranja in zunanja politika.
-Kadar se pod eno državno upravo morejo in smejo dogajati tako strahovite stvari, potem je to slaba in ničvredna uprava, ki ji ni primera.«
»Radikal«, 16. štev.
»Vse to ustvarja očevidno nenavadno, težko politično situacijo, naravnost državno krizo, kateri je čim prej napraviti konec, interes države in naroda.«
St. M. Protič »Radikal«, 16. štev.
»Državnega proračuna ne bomo spravili v ravnotežje. Izdatki so dvakrat večji kakor dohodki. Te poslednje trošimo neproduktivno: za neosebne in osebne potrebe! V finančnem ministrstvu samem je bataljon nesposobnih, nepotrebnih, škodljivih uradnikov.«
Dr. Veljkovič »Epoha« štev. 886.
Dopisi.
V	Albaniji sta ga Pašič in Pribičevič polomila. Kajti ententa se je zbala za svoj dobiček in zahteva, da
Kaj je za nas merodajno.
/. Pismo delavca.
Prejel sem vaš list, katerega ste mi poslali na ogled. Prebral sem ga pazljivo, ter mi pisava kakor tudi Oblika prav ugajata, torej si ga naročam.
Dobrih časopisov nam dandanes manjka, akoravno jih imamo več kot dovolj. Vsak nam priporoča, naj se organiziramo, ali današnje organizacije so pri sedanjih slabih razmerah razrušene in pri tem, skoraj ne upam izreči, da so zanič. Jaz sem jih pretehtal dovolj. Nikdar nisem nastopil proti njim niti tajno, niti javno, ali zasledoval sem organizacijsko delo povsod, kjer sem ie imel priložnost, ter sem prišel do zaključka, da se mora naše ljudstvo izobraziti in zavedno organizirati. Pri tem nam je treba shodov in dosti bor la. Ali ne shodov, kakršne imamo sedaj. Pride kakšen govornik iz mesta, on ne pozna ljudstva in njih a-vad, pa kriči en čas čez to in ono stranko, da je zanič, včasih pa p ve, da je tudi vlada zanič; potem pozove poslušalce, da si izvolijo odbor, ter plačajo vpisnino za organizacijo in stvar je gotova. Kako se pa taka organizacija dalje razvija, je zopet treba pomisliti, ker takšna organizacija navadno po krivdi odbora cez nekaj mesecev zaspi. Poznal sem moža: bil je že najbrže od mladih nog prepričan socijalist ter neutrudljiv delavec za organizacije, ali lastni sodrugi so mu metali polena tako dolgo pod noge, da je omagal. Taki ljudje so ga napravili v stranki nemogočega, kateri so še mesec dni poprej bili v nasprotni stranki najhujši agitatorji; ko so pa videli, da jim njihovo podjetje ne gre v cvet, so se pa lepo po malem usedii za pogrnjeno mizo, odslovili so onega, ki jih je nekoč sprejel, rekoč: Ne potrebujemo te več, drugače nam znaš biti še enkrat neprijeten. Na tak način se razdirajo organizacije, lakih primerov je dovolj. Napisal sem te vrste zato, da ne boste mislili, da nisem po lastnem prepričanju ntpri-•atelj organizacij: boljši dober časopis kakor slaba organizacija. Pa brez zamere! Jaz nisem jurist, sem ie navaden delavec.
Iz Belokrajine.
2.	Pismo poljedelca.
Podpisani sem prejel prvo številko »Del. Novic« in jo prečital. 1 ist prinaša dobre smernice in se poteguje za delovno ljudstvo. Ugaja mi to, da ga ne morem spoznati, koje stranke da je, a vendar čutim v njem socijalističen duh; pripomnim, da
meni in mnogim ta duh ni zoprn, zakaj novi časi in novo ljudstvo, oziroma mlajše ljudstvo polagoma spoznava, da bo le po socijalističiFJi. res demokr. idejah mogoče priti (io človeku spodobnega in dostojnega življenja. Moje mnenje je, da oj treba vztrajnega dela in potrpljenja še nekaj let. Mnogo starejših možake v, posebno kmetov si je vzelo k srcu eno izmed političnih strank m vse druge kruto sovražijo in nočejo nikakor čuti o združitvi vsega delovnega ljudstva....
.... Toliko za prvič. »Del. Novice« ini vsekakor ugajajo in prosim, da mi jih pošiljate naprej, da bom pozimi imel čitati en dober časopis.
N. N., lastnik takozvanega polgrunta,
Zagorje. Zelo smo se razveselili prve številke »Delavskih Novic«. Pazljivo smo čitali smernice in se prepričali, da so zahteve, ki si jih stavljajo »Delavske Novice« v resnici za sedanji čas najbolj prikladne in delavcem koristne. Že dolgo časa pogrešamo časopisa, ki bi pravilno prinašal novice, kaj se godi pri nas v Jugoslaviji in po svetu. — Prosimo vas, da priobčujete tudi dopise iz delavskih krogov. Za nas priproste delavce nikdo ne skrbi. Še celo izobraževati se so nam prepovedali. Preganjajo in zapirajo pa nas kar tja v en dan, ne meneč se niti za ustavo niti za zakone. Tako so izgnali našega pri zadnjih volitvah izvoljenega župana. On je moral iti s trebuhom za kruhom, dasiravno je v volilnem zakonu napisano, da se strogo kaznuje, kdor bi preganjal državljane zaradi vršenja aktivne ali pasivne volilne pravice. Za nas delavce menda nobeni zakoni in postave ne veljajo, kadar bi nas morale ščititi. Vendar mi ne obupujemo, ker pravica zatiranih mora enkrat zmagati.
Listnica uredništva.
Ker se nam očita, da pišemo za delavca preučeno, odgovarjamo tem potom, da naš namen ni, da delovno ljudstvo de-magoško hujskamo, ampak da ga poučujemo in mu z neobliodno potrebnim iz.-obraževanjem kažemo prava pota. Čeprav morda delavec res vsake besede ne razume gotovo našo misel in naš namen. Ih v tem ravno ostoja politična šola.
Pošljite takoj naročnino, <la ne izgubite položnic! Dolžnost vsakega zavednega delavca in kmeta je, ako ljubi samega sebe, da dobi vsaj še enega naročnika! Potem je obstoj edinega vašega lista zagotovljen!
Upravništvo.
Tisk Zvezne tiskarne v Ljubljani.