I SPOMNITE SE SLOVENSKIH BEGUNCEV, 8 KAKIM DAROMI truitmmmWI AMERICAN IN SPIRIT-FOR IN LANGUAGE ONLY DOMOVINA AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER NO. 30 CLEVELAND 8, 0, WEDNESDAY MORNING, FEBRUARY 12, 1947 LETO XLIX-VOL. XLIX DROBNE VESTI IZ SLOVENUE SSr i** **■* m *** 1 io do i5% starostno pokojnino za vse delavce j (Došle preko Trsta) TITO JE NAŠEL TRI PO- darovi, ki so jih prejeli. MANJKLJIVOSTI. _ Da ne boste rekli, da o pomanjkljivostih v Titovini samo jaz pišem, naj povem, da imam v tej stvari na svoji strani samega Titota. On se sicer rad baha. In tako je hvalil svojo titovsko vladanje tudi v svojem novoletnem govoru. Pa je prav v tem novoletnem govoru le moral priznati, da je v tej Titovini veliko narobe. Tito je bil pri naštevanju pomanjkljivosti sicer skromen, pa vendar se da iz njegovih priznanj veliko brati. Tri pomanjkljivosti našteva slavni Tito. Prav pomanjkljivost pravi da je, ker niso obnavljali po načftu. Niso “vodili računa o krajih in vaseh,” ki so bile najbolj prizadete. Dvoje velikih priznanj je v tem. Prvič pove Tito sam, da so delali brez načrtov tja v en dan. Pobili in pregnali so seveda tiste ljudi, ki bi znali delati po načrtih, na njih mesta so sedli ljudje, ki so prišli iz gozdov in so zato mislili, da vse znajo. Tako so zapravljali brez načrtov • . ■ r, , i Washington. —, Senatni ban- Titovo priznanje pa gre še da- {ni j# gotoy , zasliša. lje. Nehote pove, da so komuni. njem g]ede kontro|e najemnine . f IT TT 8ebf’.T in J'e na da b« zdaj na pod-’ pa videli strašne bede razdejanih lagi teh mUianj na avil dj krajev. On sam pravi “da niso iog za zbornico | vodili računa” o teh krajih.| Načelnik tega odseka, senator Odbor za socialno varnost apelira na kongres, naj sprejme to postavo Washington. — Odbor za so- LEPE SLIKE BODO VIDELI V LORAINU I NA 2. MARCA i Gospodinjski klub SND v Lo-rainu, O. bo priredil slikovno predstavo v nedeljo 2. marca zvečer. Anton Grdina je obljubil, da bo prišel pokazat zelo lepe premikajoče slike in sicer bodo razne humoristične, potem bo Vodili so račun o tem, kako spra-1 J , °TT' S€.natorl Washington. — Odbor za so-' do razne humoristične, potem bo viti svoje pristaše na dobra me 1 fjj Vj IW?dal’ da b° Pnporo- cialno varnost) kj je najprej do. požar pri eksploziji East Ohio sta in kako razdeliti pokradene' .k°ntf!l°fl nadnaj<™' bil odobrenje iz Bele hiše, je po-1 Gas Co- v Clevelandu; mnogo hiše med zveste “tovariše ” To' nilfl1 JTh 1948’ °benem bo sla' na kongres apel, naj naredi sllk lz stare domovine; slavnost je smisel titovcev za "ljudstvo.” I LaTlfldo 15% toda Te ™č postavo-'da se 3Prejme v ^tejfo-1150-letnice obstanka Clevelanda ZAPRAVLJANJE. _ Da je' k't za l5% I “ star08tn0 i». lndrUge' . bilo vse delovanje in obnavljanje j dru«e socialne ugodnosti še osta-1 . Lorainčani so prijazno vablje- Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice K molitvi— Članice društva Srca Marije naj se udeleže nocoj ob 7 skupne molitve za pokojno sestro Helen precej po otroško pove Tito tudi m ,, , stem, da kot drugo pomanjkljivo- rOIIISIIjKdlljC PFGIHO0d sti našteje: “Da nismo zadostno' * ■■■■ ■ . pazili na varčevanje, na ljudsko ¥ ARGIIJI 16 VZTOK imetje itd.” To so Titove besede.1 . , . še več pove: “Glede razsipanja Hpitja 616X1131611 ljudskega imetja in pomanjkanja smisla za varčevanje, so kontrolni organi odkrili take primere, ki terjajo najostrejše ukrepe.” To zapravljanje mi prav lahko razumemo. Država je kradla na debelo in razlaščala. S Do 4,000,000 delavcev bo brez dela, ker bo industrija počivala London. — Angleška vlada naznanja, da bo zaprla električna ~ a*, ruomoboia, O naznanja, Uo UU AapriH cleKiriCIltl tem premoženjem so potem imeli industrija ,ker ni dovolj premo-opraviti ljudje, ki niso poznali ga na razpolago. Od danes na-vrednosti ukradenih stvari, še prej je vlada ukazala vzeti elek-manj so imeli kak pojem, kako triko tovarnam v osrčju indu- ”” ““ uicz, man j »u imen ksk pojem, Kamr triko opomne milijone, ki so jih do- težko je z delom ustvariti premo- strije. Kili cvrl A momlrA TTXTDD A 1>? _ i • ... bili od Amerike potom UNRRA. Vpili so o obnoviteljnem delu mladine in šolskih otrok. Sedaj Tito prizna, da so bili vsi skupaj otroci, ki so delali po otročje z ženje, ki ga je komunist naenkrat dobil v svoje roke. Tako so po Titovem priznanju zapravljali in uničevali, kar so poprej na- _________(D*U» m ». strani' roč od Avstrije, London. — General Mark Clark je včeraj povedal ruskim diplomatom, da temeljni kamen demokracije, to je svoboda govora, ne obstoja v Sovjetski Uniji in da Zed. države ne želijo, da bi kdo skušal s tem rogoviliti po Avstriji. Sovjetski pomožni minister Gousev je hitro protestiral na te besede ameriškega generala, rekoč, da general Clark namiguje, da se namerava Sovjetska Unija vtikati v notranje zadeve Avstrije tudi potem, ko bo podpisala mirovno pogodbo z Avstrijo. Do tega besednega spopada je prišlo pri seji, kjer so delali točke za mirovno pogodbo z Avstrijo. Talmadge ni legalni guverner Georgije, je odlok sodnije Atlante, Ga. — Sodnik Porter je odločil, da je legalni guverner države Georgia pravilno izvoljeni podguverner, M. K Thompson in ne Herman Talmadge, katerega je imenovala državna legislature po smrti: njegovega očete. Sodni je odločil, da legislature ni imela pravice glasom državne ustave imenovati guvernerja in da je imel pravico do tega urada pod-guverner takoj, ko je nehal urad prejšnjega guvernerja. Vsiljeni guverner Talmadge je rekel, da se bo napravil vzklic na najvišjo sodnijo. Radi tega tudi sodnik Porter ni ukazal, da mora Talmadge oditi iz urada, ker je vedel, da bo prišla pritožbam da bo imelo najvišje sodišč^dnjo besedo. Milwaukee. — John Predzik, star 23 let, vojni veteran, je svojega 6 mesecev starega otroka tako pretepel, da se bori' s smrtjo v bolnišnici. Oče se izgovarja, val Je Miel Evropo vse od Lon-da se je razburil, ker otrok ni ho- dona d» Moskve. Voditelji delavskih unij poročajo, da bo radi tega do 4,000,-000 delavcev na cesti. Prizadeti bodo tudi domovi, ker jim bo vzeta elektrika po 5 ur na dan. Od 9 zjutraj do opoldne ter od 2 do 4 popoldne ne bo imela no- Ijavi več kot en teden. To je odredila vlada v času, ko vlada po Angliji najbolj občuten mraz že več kot en mesec. Mrzel _ UHW3H jjC OBUt- . “v ---- —V«- le osebe, ki dozdaj niso mogle ni’ da pridejo na to predstavo, priti v to. Takih ieb je v Ame-jBodo Prav zadovoljni s slikami riki še 23,000,000. I ------o------ » w™»* dne uslužbence in uslužbence v |fj naj Krt nna organizacijah, ki niso za dobi- * ček. Sedanja postava takinv osebam ne dovoljuje pristopa v socialno varnost. Dalje odbor priporoča, naj se zniža starost od 66 do 60 let, ko bi bila oseba upravičena do starostne pokojnine. Dalje priporoča, naj se zviša vsote 314.99, katero sme zdaj onemogla oseba zaslužiti na mesec, ne da bi izgubila pravico do starostne pokojnine. Dalje je odbor priporočal, da se odpravi zahteva, po kateri mora biti potrebna oseba državljan, predno more dobiti državno llali|ani v Trsfu so demonstrirali proti mirovni pogodbi V Pulju je Italijanka ustrelila angleškega častnika iz maščevanja _____________ Rim. — V Trstu so Italijani Klepač v Grdinovem pogrebnem vprizorili demonstracije proti ^vodu. mirovni pogodbi, ki so jo nare- Srebrna poroka— kovali zavezniki in katero so za-j Včeraj sta praznovala 25-let-stopniki Italije podpisali v Pa-| n’co srečnega zakonskega življe-rizu. Policija je aretirala 10 nja poznana Mr. in Mrs. Matt F. razgrajačev. I Intihar iz Nauman Ave. številni V Pulju, ki bo postalo zdaj itaJ Prijate,ji jima kličejo: vse naj-lijansko mesto, je neka fanati-| in Se mno8° let zdravja in čna Italijanka ustrelila angleške- 9re^e' ......... 'Maš« za vojakom— V četrtek ob 7:45 bo darovana v cerkvi sv. Vida maša za Urgira splošno treningo, predno bomo mogli reči besedo o razorožitvi Washington. — Državni tajnik Marshall kot prvo delo v tem uradu urgira ameriški narod, da se vpelje splošna vojaška treninga, da se s tem podpre zunanja: politika Zed. držav. Mr. Marshall je poudarjal, da ne more biti govora o kaki razorožitvi, dokler ne bo zasigura-na mednarodna varnost potom organizacije združenih parodov Dalje je novi državni ga brigadirja Wintona. Angleške vojaške oblasti so radi tega ukazale policijsko uro v mestu. Ameriški poslanik v Rimu, James Dunn, je rekel, da ne jemlje za resne italijanske demonstracije v Rimu proti mirovni pogodbi. Rekel je tudi, da mora pokojnega vojaka, Corp. Ed-warda L. Strauss. Zabava v Newburghu— Na pustni torek zvečer ob 7:30 bo priredila mladina tel piti mleka in ga je udaril. Churchill očita vladi, da je nezmožna voditi narod v krizi London. — Bivši ministrski predsednik Winston Churchill je v parlamentu očital sedanji delavski vladi, da se je pokazala nezmožna voditi deželo v tej industrijski krizi in da si ne zna pomagati ob času akutnega pomanjkanja premoga. Istočasno pa ni hotel dovoliti, da bi šla njegova konservativna stranka v vlado in pomagala rešiti krizo. Očividno računa Churchill na to, da bo delavska stranka izgubila zaupanje naroda in da bo pri prihodnjih propadla, nakar bo zopet izvoljena konservativna stranka. Izjavil je, da njegova stranka ne mara stopiti v'koalicijo z delavsko stranko pri vladi. Po Angliji se splošno govori, da bi samo teka koalicija pri vladi lahko izpeljala deželo iz sedanje nevarne krize. Sedanja vlada je ustavila po deželi 50% vseh industrij redi pomanjkanja premoga in brez dela je redi tega do 4,000,000 delavcev. Krivda pomanjkanju premoga bo padla na sedanjo delavsko vlado, ki je premogovnike podržavila. V ameriški coni v Nemčiji je vojaška oblast zaprla vso industrijo, ker primanjkuje premoga in drugega kuriva. V Franciji je odvzete elektrika dva dni v tednu vsem domovom. V Moskvi občutijo najhujšo zimo v zadnjih 5 letih. Angleška vlada'je tudi zadržala mnogo parnikov, ki so nameravali odpluti na morje, ker primanjkuje premoga. Vse premogovnike v Angliji zdaj lastuje vlada, ki jih je podržavila pred 6 tedni. oritoib^u da bo imeli : sodiščiHhdnjo besedo a Pij ijo^govoril Papež Pij __________ ameriškim Solarjem Rim. — Papež Pij bo na 19. februarja govoril po radiu ameriškim šolarjem. Pripovedoval jim bo o silni potrebi otrok v Evropi in na Daljnem vzhodu. Guverner Warren pravi, da ne bo kandidat Washington— Earl Warren, kalifornijski giftrerner je izjavil, da ne bo kandidiral za predsednika Zed. držav ldta 1948. Njemu je v prvi vrsti pri srcu blagor države Kalifornije, je rekel. V prestolnico je prižel, da urgira kongres, naj da denar v vsoti 3200,000,000 za namakanje doline Central. Councilman Pucel zahteva od mesta več za podporo revnim Cleveland, O. — Edward L. Pucel, mestni odbornik iz 10. varde, je zahteval od mestne administracije, naj takoj zviša re-lif v podobi živil potrebnim. Mr. Pucel je govoril pred mestno zbornico, da oni, ki so na relifu, dobivajo prev toliko za prehrano danes, kot so dobivali lete 1945, in vendar so se od tedaj zvišale cene živili® za 30%. Dalje je Mr. Pucel zahteval od mestne administracije, da na prihodnji seji poroča, če se kaj dela na načrtu za zvišanje pripomočkov pri mestnih zavodih, kjer se skrbi za ostarele. Več sto prosilcev je, je govoril Mr. Pu cel, ki čakajo, da jih vzame mesto pod svojo oskrbo. iz raznih naselbin North Chicago, 111. — Nabiranje v sklad za pobijanje otroške paralize je uspelo 100%, kot poroča tajnik kampanjskega odbora, Joe Zorc, — Trije dečki so ukradli Matt Susmanu iz 1010 Lewis Ave. 34,000 in potem bankovce delili med šolarji kot konfeti. Policija je šla na delo in zbrala že okrog 31,600. Uzmovi-či so stari po 12 let in so bili izročeni mladinski sodniji. Dečki trdijo, da so dali 32,600 nekim fantom za avto modela 1936. Ti, ki so avto prodali, so jo takoj popihali iz Waukegana. Domača zabava je bila končana, ko je eden dečkov zavozil avto v visok zamet. Policija je postala pozorna, ko je našla pri njem toliko denarja. Fant se je vdal in izdal tudi svoja tovariša. Od vseh 34,-000 so dečaki zapravili za candy in žvečilni gumij samo 3100. Rutki inženirji pridejo v Minnesoto Washington.— Poslanec Blatnik je povedal, da je bilo povabljenih osem ruskih inženirjev, ki pridejo drugi mesec v Minnesoto. Tam bodo dali nasvete, kako naj bi se porabilo šoto za kurivo. (Zopet en udarec ameriškim premogarjem). Taft je proti temu, da bi se znižalo davke' predi, julijem Washington. — Ohijski senator Robert Taft je zmešal vse račune republikanskih poslancev, ki so mislili, da bodo zmanjšali dohodninski davek davkoplačevalcem. Taft je rekel, da je proti temu, da bi se znižalo dohodninski davek pred 1. julijem. Rekel je, da je za to, da se zmanjša dohodninski davek za okroglo 20%, toda šele z novim fiskalnim letom, ki se prične 1. julija 1947. Tako bi delodajalci še naprej odtegovali delavcem za dohodninski davek do 1. julija po sedanji pieri, potem pa za toliko manj, kakor bi odločil kongres. Poslanec Knudson iz Minnesote, ima vložen predlog da se zmanjša dohodninski davek za 20% in sicer od 1. januarja letošnjega leta naprej. Sicer te propagande ni označil kot rusko, toda drugi uredniki državnega oddelka so že večkrat napadali rusko propagando, torej je tudi Mr. Marshall s temi besedami cikal nanjo. Zed. države si morajo zagotoviti v svetu kredit za resnico in točnost in ta resnica mora prevladovati vsako propagando revolucionarjev in prekucuhov, je zatrjeval Mr. Marshall. Izjavil je tudi, da namerava stopati po stopinjah prednika, tajnika Bymesa, kar se tiče ameriške zunanje politike. Mr. Marshall je tudi povedal, da ga je sovjetska vlada obvestila, da ne more dovoliti prihoda na konferenco zunanjih ministrov v Moskvo več kot kakim 15 časnikarskim poročevalcem. Priglasilo se jih je pa dozdaj že 73. Apeliral je na Moskvo, je rekel, naj to število zviša. Z ozirom na Poljsko je rekel državni tajnik, da bodo Zed. države obdržale diplomatske zveze s Poljsko, čeprav se ne strinjajo z načinom volitev v parlament. Prišel bo v kratkem domov poslanik Lane, da poroča. Na Roga se zdaj hiti izgovarjati Butler, Mo. — Farmar Harvey Zwahlen, star 58 let, je toliko časa brcal in suval svojo ženo, da je pod njim izdihnila. Rekel je, da se ni hotel poslužiti kakega “brutalnega” orodja. Serifu je tudi povedal, da je to storil, ker da mu je Bog tako ukazal. Sosedje pa pripovedujejo, da ni imel nobene vere, da ni šel nikdar v cerkev in da tudi nobene član ni biL Republika Čile vzame družine beguncev Santiago. — Republika Čile pravi, da vzame 2,000 družin evropskih beguncev, ako so to družine strokovno izobraženih delavcev. Sporazum je bil že podpisan z odborom za begunce v Londonu. pogooDi. Kesei je UKU, aa mora ■ •°" imauma italijanska ustavodajna skupšči-J Newburgh SDZ Junior League na potrditi mirovno pogodbo,! v SND na 80. cesti lepo doma-predno bo obvezna za Italijo.lčo zabavo. Vstopnina bo 31 Kaj bi se zgodilo, če skupščina in vstop bo dovoljen samo o-pogodbe ne potrdi, ameriški po- nim, ki bodo imeli rezervirane slanik ni rekel. sedeže. Do petka 14. febru- Toda italijanski zunanji mini- arja je zadnji čas, da si pre-ster grof Sforza je obvestil vseh skrbite rezervacijo. Lahko po-20 zavezniških narodov, ki so na- kličete Dl 7809. Za ples bo rekovali mirovne pogoje, da se igral znani Eddie Zabukovec čuti Italija upravičena do revizi- orkester, je mirovne pogodbe, ki da je pre-l Vrnitev iz bolnunice-trda za deželo. To je potem Richard Mott se je povrnil Sforza potom radij gov “' i. - - Iji V.teh treh državah stoje kartice, poslane mu' Italiji. Leopold N uvoda Po daljši bolezni je umrl na svojem domu, 14611 Darwin Ave. Leopold Navoda. Tukaj zapušča soprogo Terezijo, prej Pogačar, roj. Pavlia in tri otroke: Charles Pogačar, ki biva v Pittsburgh, Pa. Leo in Theresa, sestri Julia omož. Bolka in Nežika omož. Skok ter več drugih sorodnikov. Rojen je bil v Zadru, kjer zapušča sestri Antonijo in Frances Cučko ter več sorodnikov. Tukaj je bival 40 let in je*bll član št. 23 ZSZ. Pogreb bo v petek zjutraj ob 8:45 iz Želetovega pogrebnega zavoda na 152. cesti v cerkev Marije Vnebovzete ob 9:30 in na Kalvarijo. Tadt Šajatovich V Charity bolnišnici je umrl Tade Šajatovich, star 56 let, stanujoč na 1594 E. 36. St. Zapušča 'soprogo Toniko, sina Jankota v Evropi in hčer Caroline ter sestro Danico Kese-rich. Rojen je bil v Priselju-Zumberak. V Ameriki se je nahajal 36 let. Bil je član št. 21 HBZ in št. 26 HKZ. Pogreb bo v petek zjutraj ob 9 iz Go-lubovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Nikolaja na Superior in 36. cesta. Kristo Totovich Umrl je Kristo Tosovich, star 62 let, stanujoč na 1376 E. 80. St. Doma je bil iz Hercegovine, v Ameriki se je nahajal 40 let. Pogreb bo v petek ob 1:30 pop. v cerkev sv. Save, iz Golobovega pogrebnega zavoda. Potreb Helen Klepač Pogreb za pokojno Helen Klepač bo jutri zjutraj ob 9 iz Grdinovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Pavla na 40. cesti ob 9:80 in na Kalvarijo. bolnišnico. Sorodnika išče— Fridolin Jaki išče svojega sorodnika Alojzija Jaki, dopia iz Mirne na Dolenjskem. V Ameriki se nahaja 35 let. Naj piše na naslov: Fridolin Jaki, Paulinerstrasse 14, Kanaltaler Siedlung, Klagenfurt, Austria. Je zopet doma— Mrs. Frances Lah iz 18900 Kildeer Ave., se je povrnila iz Huron Rd. bolnišnice. 2eli se zahvaliti za številne obiske, za kartice in cvetlice. V bolnišnici— Miss Agnes Klemenčič, 5806 Prosser Ave., lastnica Mar-Ket Coal Co., se nahaja v St. Lukes bolnišnici, kjer je prestala o-peracijo. Obiski so že dovoljeni. Nahaja se v sobi 207 -■ W. Pozdravi iz Kalifornije— Mrs. Anica Franks, Mrs. Milka Filipič ter Mrs. Ana Filipič pozdravljajo iz San Francisca, Cal. Vabijo nas tje na fino ribjo pečenko. Šur! Da se prehladimo v takem vremenu po svetu. Matere vabijo— Materinski klub fare sv. Vida vabi nocoj v cerkveno dvo-rano na običajno zabavo. Truman ne napravi sam vseh stvari Providence, R. I. — Joseph Tencza je bil pred sodnikom za državljanski papir. Sodnik Har-tigan ga je vprašal: “Kdo dela postave za Zed. države?” Prosilec se je odrezal: ‘Truman.” Sodnik vpraša dalje: “In kdo dela postave za našo državo, Rhode Island,” Tencza se odreže: “Truman! Prej jih je delal Roosevelt, zdaj jih pa Truman.” Sodnik mu je naročil, naj se uči naprej in naj pride drugič po državljanstvo, ------o------• m BSOtJNCSV S \ t 0(0VENSKIH KAKIM DAROM SPOMNITI! 8B SLOVENSKIH BEGUNCEV. 8 KAKIM DAROMI AMERICAN IN SPIRIT-FOR IN LANGUAGE ONLY DOMOVINA AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER NO. 30 CLEVELAND 8, 0, WEDNESDAY MORNING, FEBRUARY 12, 1947 LETO XLIX-VOL. XLIX DROBNE VESTI IZ SLOVENIJE SZf Vl»* p** * i5"“ "22 Z (Doile preko Trata) TITO JE NAŠEL TRI PO- darovi, ki so jih prejeli. starostno pokojnino MANJKLJIVOSTI. — Da ne boste rekli, da o pomanjkljivostih v Titovini samo jaz pišem, naj povem, da imam v tej stvari na svoji strani samega Titota, On se sicer rad baha. In tako je hvalil svojo titovsko vladanje tudi v svojem novoletnem govoru. Pa je prav v tem novoletnem govoru le moral priznati, da je v tej Titovini veliko narobe. Tito je bil pri naštevanju pomanjkljivosti sicer skromen, pa vendar se da iz njegovih priznanj veliko brati. Tri pomanjkljivosti našteva slavni Tito. Prav pomanjkljivost pravi da je, ker niso obnavljali po načftu. Niso “vodili računa o krajih in vaseh,” ki so bile najbolj prizadete. Dvoje velikih priznanj je v tem. Prvič pove Tito sam, da so delali brez načrtov tja v en dan. Pobili in pregnali so seveda tiste ljudi, ki bi znali delati po načrtih, na njih mesta so sedli ljudje, ki so prišli iz gozdov in so zato mislili, da vse znajo. Tako so zapravljali brez načrtov VIDELI V LORAINU NA 2. MARCA j Gospodinjski klub SND v Lo- Odbor za socialno varnost apelira na kongres, naj sprejme to postavo rainu, 0. bo priredil slikovno predstavo v nedeljo 2. marca zvečer. Anton Grdina je obljubil, da bo prišel pokazat zelo lepe premikajoče slike in sicer bo- ZVISA NAJEMNINA 10 DO 15% Titovo priznanje pa gre še da- M lje. Nehote pove, da so komuni. njem glede kontrole najemnine S*? “° fT 8eb,e'.T ^ J'e na tem, da bo zdaj na pod-' pa videli strašne bede razdejanih ,agi teh a predJ krajev. On sam pravi “da niso ]og 2a zbornico. ! Vodih soračun o ternlkakomra-' RN®aelnlk tega <*Ueka' 8e.nator| Washington. — Odbor za so-' do mne humoristične, potem bo viti svoje pristaše na dobra me-1 £?vUH™ w’ f b°.pn,>0ro' «a'no varnost, ki je najprej do- P°žar Pri eksploziji East Ohio sta in kako razdeliti pokradene' Sm do 1 jan S "obenem"bo bjl.odob.reni« iz Bele hiše, je po-1 <*<« Co^ v Clevelandu; mnogo hiše med zveste “tovariše” To' „„ n.?™. J.i j1948, obenem bo slal na kongres apel, naj naredi sllk lz stare domovine; slavnost je smisel titovcev za “ljudstvo ” I !f„a »^insn m? TT P°stavo-'da se sprejme v katego-1MMetmce obstanka Cleveland! ZAPRAVLJANJE. - Da jekrt za 15% "* I ?j° “ star08tn0 poko^n'no i». ln druge’ . bilo vse delovanje in obnavlianie 7 ! dru«e 30clalne ugodnosti še osta-j . Lorainčam so prijazno vablje- precej po otroško pove Tito tudi n 7“---- Ile 08ebe' ki dozdfi ni8° mogle "‘,da prldej° nato P^8^0' stem, dakotdrugopomanjkljivo- PODISIljkanje PfCIDOga Priti v to' Takih Teb je v Ame*l ^ Pr8V “d0V°W 8 slikamil sti našteje: “Da nismo zadostno' • ■ , pazili na varčevanje, na ljudsko V ANQIIII 16 VZTOK imetje itd.” To so Titove besede.' še več pove: “Glede razsipanja UPUjS 6161(1^611 ljudskega imetja in pomanjkanja smisla za varčevanje, so kontrolni organi odkrili take primere, ki terjajo najostrejše ukrepe.” To zapravljanje mi prav lahko razumemo. Država je kradla na debelo in razlaščala. S Do 4,000,000 delavcev bo brez dela, ker bo industrija počivala London. — Angleška vlada naznanja, da bo zaprla električna opomne milijone, ki so jih do- težko je z delom ustvariti premo- tem premoženjem so potem imeli industrija ,ker ni dovolj premo-opraviti ljudje, ki niso poznali ga na razpolago. Od danes na-vrednosti ukradenih stvari, še prej je vlada ukazala vzeti elek-manj so imeli kak pojem, kako triko tovarnam v osrčju indu- bili od Amerike potom UNRRA. Vpili so o obnoviteljnem delu mladine in šolskih otrok. Sedaj Tito prizna, da so bili vsi skupaj otroci, ki so delali po otročje z ženje, ki ga je komunist naenkrat dobil v svoje roke. Tako so strije. Voditelji delavskih unij poročajo, da bo radi tega do 4,000,- po Titovem priznanju zapravlja- 000 delavcev na cesti. Prizadeti li in uničevali, kar so poprej na- Roke proč od Avstrije, London. — General Mark Clark je včeraj povedat ruskim diplomatom, da temeljni kamen demokracije, to je svoboda govora, ne obstoja v Sovjetski Uniji in da Zed. države ne želijo, da bi kdo skušal s tem rogoviliti po Avstriji. Sovjetski pomožni minister Gousev je hitro protestiral na te besede ameriškega generala, rekoč, da general Clark namiguje, da se namerava Sovjetska Unija vtikati v notranje zadeve Avstrije tudi potem, ko bo podpisala mirovno pogodbo z Avstrijo. Do tega besednega spopada je prišlo pri seji, kjer so delali točke za mirovno pogodbo z Avstrijo. Churchill očita vladi, da je nezmožna voditi narod v krizi m A Talmadge ni legalni guverner Georgije, je odlok sodnije Atlanta, Ga. — Sodnik Porter je odločil, da je legalni guverner države Georgia pravilno izvaljeni podguverner, M. E, Thompson in ne Herman Talmadge, katerega je imenovala državna legislature po smrti' njegovega očeta. Sodnik je odločil, da legislature ni imela pravice glasom državne ustave imenovati guvernerja in da je imel pravico do tega urada pod-guverner takoj, ko je nehal urad prejšnjega guvernerja. Vsiljeni guverner Talmadge je rekel, da se bo napravil vzklic na najvišjo sodnijo. Radi tega tudi sodnik Porter ni ukazal, da mora Talmadge odidi iz urada, ker je vedel, da bo prišla pritožba in da bo imelo najvišje sodišče zadnjo besedo. Otroka je ] bodo tudi domovi, ker jim bo vzeta elektrika po 5 ur na dan. Od 9 zjutraj do opoldne ter od 2 do 4 popoldne ne bo imela no- Milwaukee. — John Predzik, star 23 let, vojni veteran, je svojega 6 mesecev starega otroka Vjavi več kot en teden. To je odredila vlada v času, ko vlada po Angliji najbolj občuten riki še 23,000,000. Odbor priporoča, da bi se spre- MfifSHdll apeHlA jelo v to vse osebe, ki služijo denar, takp tudi farmarje in far-marske delavce, služkinje, vladne uslužbence in uslužbence v organizacijah, ki niso za dobiček. Sedanja postava taking osebam ne dovoljuje pristopa v socialno varnost. Dalje odbor priporoča, naj se zniža starost od 66 do 60 let, ko bi bila oseba upravičena do starostne pokojnine. Dalje priporoča, naj se zviša vsota 314.99, katero sme zdaj onemogla oseba zaslužiti na mesec, ne da bi izgubila pravico do starostne pokojnine. Dalje je odbor priporočal, da se odpravi zahteva, po kateri mora biti potrebna oseba državljan, predno more dobiti državno za varnost dežele, ki naj bo prva Urgira splošno treningo, predno bomo mogli reči besedo o razorožitvi Washington. — Državni tajnik Marshall kot prvo delo v tem uradu urgira ameriški narod, da se vpelje splošna vojaška treninga, da se s tem podpre zunanja1 politika Zed. držav. Mr. Marshall je poudarjal, da ne more biti govora o kaki razorožitvi, dokler ne bo zasigura-na mednarodna varnost potom organizacije združenih parodov. Dalje je novi drža' Italijani v Trstu so demonstrirali proti mirovni pogodbi V Pulju je Italijanka ustrelila angleškega častnika iz maščevanja Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice K molitvi— članice društva Srca Marije naj se udeleže nocoj ob 7 skupne molitve za pokojno sestro Helen Rim. — V Trstu so Italijani K,ePac v Grdinovem pogrebnem vprizorili demonstracije proti savodu. mirovni pogodbi, ki so jo nare- ®rel,rna poroka— kovali zavezniki in katero so za- Včeraj sta praznovala 25-let-stopniki Italije podpisali v Pa-! n‘c0 srečnega zakonskega življe-rizu. Policija je aretirala 10 nJ'a poznana Mr. in Mrs. Matt F. razgrajačev. j Intihar iz Nauman Ave. številni V Pulju, ki bo postalo zdaj itaJ PriJatelji jima kličejo: vse naj-lijansko mesto, je neka fanati- bo|iše in k mno^°let zdravta in čna Italijanka ustrelila angleške- 3re^e' ga brigadirja Wintona. Angle-'M,“ xa ™j»kom— ške vojaške oblasti so radi tega ukazale policijsko uro v mestu. Ameriški poslanik v Rimu, James Dunn, je rekel, da ne jemlje za resne italijanske demonstracije v Rimu proti mirovni pogodbi. Rekel je tudi, da mora V četrtek ob 7:45 bo darovana v cerkvi sv. Vida maša za pokojnega vojaka, Corp, Ed-warda L. Strauss. Zabava v Newburghu— Na pustni torek zvečer ob 7:30 bo priredila mladina puguuui. iveivei Jg lUUl, ua inura • miauma italijanska ustavodajna skupšči-^ewburgh SDZ Junior League na potrditi mirovno pogodbo,! v SND na 80. cesti lepo doma-predno bo obvezna za Italijo, j čo zabavo. Vstopnina bo 31 Kaj bi se zgodilo, če skupščina in vstop bo dovoljen samo o-pogodbe ne potrdi, ameriški po- nim, ki bodo imeli rezervirane slanik ni rekel. Toda italijanski zunanji minister grof Sforza je obvestil vseh 20 zavezniških narodov, ki so na- sedeže. Do petka 14. februarja je zadnji čas, da si preskrbite rezervacijo. Lahko po-, kličete Dl 7809. Za ples bo rekovali mirovne pogoje, da se igral znani Eddie Zabukovec čuti Italija upravičena do revizi- orkester, je mirovne pogodbe, ki da je pre-j Vrnitev is bolnišnice— trda za deželo. To je potem Richard Mott se je povrnil Sforza potom radUjmM&jAUlT. tinlniinW »„ r—■ tako pretepel, da se bori s smrt- mraz že več kot en mesec. Mrzel jo v bolnišnici. Oče se izgovarja, da se je razburil, ker otrok ni hotel piti mleka in ga je udaril. London. — Bivši ministrski predsednik Winston Churchill je v parlamentu očital sedanji delavski vladi, da se je pokazala nezmožna voditi deželo v tej industrijski krizi in da si ne zna pomagati ob času akutnega pomanjkanja premoga. Istočasno pa ni hotel dovoliti, da bi šla njegova konservativna stranka v vlado in pomagala rešiti krizo. Očividno računa Churchill na to, da bo delavska stranka izgubila zaupanje naroda in da bo pri prihodnjih propadla, nakar bo zopet izvoljena konservativna stranka. Izjavil je, da njegova stranka ne mara stopiti v'koalicijo z delavsko stranko pri vladi. Po Angliji se splošno govori, da bi samo taka koalicija pri vladi lahko izpeljala deželo iz sedanje nevarne krize. Sedanja vlada je ustavila po deželi 50% vseh industrij radi pomanjkanja premoga in brez dela je radi tega do 4,000,000 delavcev. Krivda pomanjkanju premoga bo padla na sedanjo delavsko vlado, ki je premogovnike podržavila. -------o — ■ val je zajel Evropo vse od Londona do Moskve. V ameriški coni v Nemčiji je vojaška oblast zaprla vso industrijo, ker primanjkuje premoga in drugega kuriva. V Franciji je odvzeta elektrika dva dni v tednu vsem domovom. V Moskvi občutijo najhujšo zimo v zadnjih 5 letih. Angleška vlada je tudi zadržala mnogo parnikov, ki so nameravali odpluti na morje, ker primanjkuje premoga. Vse premogovnike v Angliji zdaj lastuje vlada, ki jih je podržavila pred 6 tedni. Papež Pij bo govoril ameriškim šolarjem Rhn. — Papež Pij bo na 19. februarja govoril po radiu ameriškim šolarjem. Pripovedoval jim bo o silni potrebi otrok v Evropi in na Daljnem vzhodu. Guverner Warren pravi, da ne bo kandidat Washington. — Earl Warren, kalifornijski guverner je izjavil, da ne bo kandidiral za predsednika Zed. držav leta 1948. Njemu je v prvi vrsti pri srcu blagor države Kalifornije, je rekel. V prestolnico je prišel, da urgi- ti 3200,000,000 doline Central za namakanje Councilman Počel zahteva od mesta več za podporo revnim Cleveland, O. — Edward L. Pucel, mestni odbornik iz 10. varde, je zahteval od mestne administracije, naj takoj zviša re-lif v podobi živil potrebnim. Mr. Pucel je govoril pred mestno zbornico, da oni, ki so na relifu, dobivajo prav toliko za prehrano danes, kot so dobivali leta 1945, in vendar so se od tedaj zvišale cene živilom za 30%. Dalje je Mr. Pucel zahteval od mestne administracije, da na prihodnji seji poroča, če se kaj dela na načrtu za zvišanje pripomočkov {»1 mestnih zavodih, kjer se skrbi za ostarele. Več sto prosilcev je, je govoril Mr. Pu. cel, ki čakajo, da jih vzame mesto pod svojo oskrbo. Ruski inženirji pridejo v Minnesoto Washington.— Poslanec Blatnik je povedal, da je bilo povabljenih osem ruskih inženirjev, ki pridejo drugi mesec v Minneso- to. Tam bodo dali nasvete, kako ra kongres, naj da denar v vso- naj bi se porabilo šoto za kurivo, zmanjša dohodninski davek za (Zopet en udarec ameriškim 20% in sicer od 1. januarja le-premogarjem). Itošnjega leta naprej. b raznih naselbin North Chicago, 111. — Nabiranje v sklad za pobijanje otroške paralize je uspelo 100%, kot poroča tajnik kampanjskega odbora, Joe Zore, — Trije dečki so ukradli Matt Susmanu iz 1010 Lewis Ave. 34,000 in potem bankovce delili med šolarji kot konfeti. Policija je šla na delo in zbrala že okrog 31,600. Uzmovi-či so stari po 12 let in so bili izročeni mladinski sodniji. Dečki trdijo, da so dali 32,600 nekim fantom za avto modela 1936. Ti, ki so avto prodali, so jo takoj popihali iz Waukegana. Domača zabava je bila končana, ko je eden dečkov zavozil avto v visok zamet Policija je postala pozorna, ko je našla pri njem toliko denarja. Fant se je vdal in izdal tudi svoja tovariša. Od vseh 34,-000 so dečaki zapravili za candy in žvečilni gumij samo 3100. Taft je proti temu, da bi se znižalo davke' predi, julijem Washington. — Ohijski senator Robert Taft je zmešal vse račune republikanskih poslancev, ki so mislili, da bodo zmanjšali dohodninski davek davkoplačevalcem. Taft je rekel, da je proti temu, da bi se znižalo dohodninski davek pred 1. julijem. Rekel je, da je za to, da se zmanjša dohodninski davek za okroglo 20%, toda šele z novim fiskalnim letom, ki se prične 1. julija 1947. Tako bi delodajalci še naprej odtegovali delavcem za dohodninski davek do 1. julija po sedanji meri, potem pa za toliko manj, kakor bi odločil kongres. Poslanec Knudson iz Minnesote, ima vložen predlog da se Sicer te propagande ni označil kot rusko, toda drugi uradniki državnega oddelka so že večkrat napadali rusko propagando, torej je tudi Mr. Marshall s temi besedami cikal nanjo. Zed. države si morajo zagotoviti v svetu kredit za resnico in točnost in ta resnica mora prevladovati vsako propagando revolucionarjev in prekucuhov, je zatrjeval Mr. Marshall. Izjavil je tudi, da namerava stopati po stopinjah prednika, tajnika Byrnesa, kar se tiče ameriške zunanje politike. Mr. Marshall je tudi povedal, da ga je sovjetska vlada obvestila, da ne more dovoliti prihoda na konferenco zunanjih ministrov v Moskvo več kot kakim 15 časnikarskim poročevalcem. Priglasilo se jih je pa dozdaj že 73. Apeliral je na Moskvo, je rekel, naj to število zviša. Z ozirom na Poljsko je rekel državni tajnik, da bodo Zed. države obdržale diplomatske zveze s Poljsko, čeprav se ne strinjajo z načinom volitev v parlament. Prišel bo v. kratkem domov poslanik Lane, da poroča. •------o------ Leopold Navoda Po daljši bolezni je umrl na svojem domu, 14811 Darwin Ave. Leopold Navoda. Tukaj zapušča soprogo Terezijo, prej Pogačar, roj. Pavlia in tri otroke: Charles Pogačar, ki biva v Pittsburgh, Pa. Leo in Theresa, sestri Julia omož. Bolka in Nežika omož. Skok ter več drugih sorodnikov. Rojen je bil v Zadru, kjer zapušča sestri Antonijo in Frances Cučko ter več sorodnikov. Tukaj je bival 40 let in je*bil član št. 23 ZSZ. Pogreb bo v petek zjutraj ob 8:45 iz Zeletovega pogrebnega zavoda na 152. cesti v cerkev Marije Vnebovzete ob 9:30 in na Kalvarijo. Na Boga se zdaj hiti izgovarjati Butler, Mo. — Farmar Harvey Zwahlen, star 58 let, je toliko časa brcal in suval svojo ženo, da je pod njim izdihnila. Rekel je, da se ni hotel poslužiti kakega "brutalnega” orodja, šerifu je tudi povedal, da je to storil ker da mu je Bog tako ukazal. Sosedje pa pripovedujejo, da ni imel nobene vere, da ni šel nikdar v cerkev in da tudi nobene član ni biL Republika Čile vzame družine beguncev Santiago. — Republika Čile pravi, da vzame 2,000 družin evropskih beguncev, ako so to družine strokovno izobraženih delavcev. Sporazum je bil že podpisan z odborom za begunce v Londonu. Ji' dr^avab **®i® Pr' številne kartice, poslane mu v Italiji. I0VI GROBOVI Tadt Sajatovich V Charity bolnišnici je umrl Tade Sajatovich, star 56 let, stanujoč na 1594 E. 36. St. Zapušča 'soprogo Toniko, sina Jankota v Evropi in hčer Caroline ter sestro Danico Kese-rich. Rojen je bil v Priselju-Zumberak. V Ameriki se je nahajal 36 let. Bil je član št. 21 HBZ in št. 26 HKZ. Pogreb bo v petek zjutraj ob 9 iz Go-lubovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Nikolaja na Superior in 36. cesta. Kristo Tosovieh Umrl je Kristo Tosovich, star 62 let, stanujoč na 1376 E. 80. St. Doma je bil iz Hercegovine, v Ameriki se je nahajal 40 let. Pogreb bo v petek ob 1:30 pop. v cerkev sv. Save, iz Golobovega pogrebnega zavoda. Pogreb Helen Klepat Pogreb za pokojno Helen Klepač bo jutri zjutraj ob-9 iz Grdinovega pogrebnega z«, voda v cerkev sv. Pavla na 40. cesti ob 9:80 in na Kalvarijo. bolnišnico. Sorodnika išče— Fridolin Jaki išče svojega sorodnika Alojzija Jaki, dopia iz Mirne na Dolenjskem. V Ameriki se nahaja 35 let. Naj piše na naslov: Fridolin Jaki, Paulinerstrasse 14, Kanaltaler Siedlung, Klagenfurt, Austria. Je zopet doma— Mrs. Frances Lah iz 18900 Kildeer Ave., se je povrnila iz Huron Rd. bolnišnice. 2eli se zahvaliti za številne obiske, za kartice in cvetlice. V bolnišnici— Miss Agnes Klemenčič, 5806 Prosser Ave., lastnica Mar-Ket Coal Co., se nahaja v St. Lukes bolnišnici, kjer je prestala o-peracijo. Obiski so že dovoljeni. Nahaja se v sobi 207 -■ W. Pozdravi iz Kalifornije— Mrs. Anica Franks, Mrs. Milka Filipič ter Mre. Ana Filipič pozdravljajo iz San Francisca, Cal. Vabijo nas tje na fino ribjo pečenko, šur! Da se prehladimo v takem vremenu po svetu. Matere vabijo— Materinski klub fare sv. Vida vabi nocoj v cerkveno dvorano na običajno zabavo, o- Truman ne napravi sam vseh stvari Providence, R. L — Joseph Tencza je bil pred sodnikom za državljanski papir. Sodnik Har-tigan ga je vprašal: “Kdo dela postave za Zed. države?” Prosilec se je odrezal: “Truman.” Sodnik vpraša dalje: “In kdo dela postave za našo državo, Rhode Island,” Tencza se-odreže: “Truman! Prej jih je delal Roosevelt, zdaj jih pa Truman.” Sodnik mu je naročil naj se uči naprej in naj pride drugič po državljanstvo. uaoNcsv * iMEKIHA DOMOVINA' A M * R I C A N HOME SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER im iMIlnc CM—linl HollUyi 1117 «1. CW» A«. FubHahed dally i BjDMMtVEC.jMItor) lept Saturdays. Sunday« and », Oklo a 1 4 » * 7 * 9 10 n li i) i« l) 16 17 it 19 lo n il >4 l) 1* 17 iS 19 NAROČNINA: Za Ameriko na leto 47.00: ut Cleveland In Kanado po polu n eno lito M 00. Za Ameriko po) leta 14.00; se Cleveland ln Kanado no polti pol leta Ml#. Za Ameriko Četrt leta IMO; ta Cleveland ln Kanado do polti 6eW lete *3.75. Za Olveetand ln oknUeo po ravalalalta: celo »o m POHetaHOO. Ce^letaBJO. United 8tate> MM 9* peer: Oiveland and Canada by mall MM per year. U. |. 04.00 for 0 dwottu. fllMMand and Canada by mall MM Mr 0 WMttl. „ C S. MAO for 3 months Cleveland and Canada by mall »75 for 3 months. Cleveland and adnata by Qarrjer MM per yeer. »4 00 for 0 monSs, M® Mr 3 montbe. Single coaiee I elk enih. Entered as -tuend-aiass matter January Oth 1000, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd IMP._______ ^■^83 No. 30 Wed., Feb. 12, 1947 Beconee in bnsdomec župnik utrudil in mogel zaspati. Nace Brglez pripoveduje iz časov svoje ječe pod komunist! v AJDOVŠČINI (julij in avgust 1945): “Najhujše, kar mi je paralo živce prvih pet tednov mojega zapora v Adovščini, je bilo strahovito mučenje pripornikov, ki so jih zasliševali. Rjovenje in tuljenje mučenih molkih se je razlegalo pozno v noč, včasih tudi podnevi, žgali so jih na razbeljenih kovinskih ploščah in o-pekah, snemali nohte, zadirali igle in trščice za nohte, pretepali s kosi svinca ali železa, včasih s težkimi jermeni. Vtikali so jim v usta žico poljskega telefona, da je reveže močan električen tok metal iz enega kota v sobi v drugi kot. "Vse to se je godilo pred očmi, rekel bi^ pred nosom Ame-; rikancev ip Angleževe ki so od' časp do čaša prihajali v Ajdovščino in Vipavo. Ne vem, ali res niso opazili ali pa nito hoteli videti, kaj se je godilo v zaporih OZNE v teh dveh krajih.” " 'TV ' » “Moja celica je bila v pritličju tik zraven sobe v polnadstrop-ju, kjer so se vršila zasliševanja. Komaj sem zvečer ob kakih desetih ali enajstih zatisnil oko, me je že zdramilo strahovito tuljenje moških, ki so jih mučili. Ali pa je bilo ječanje in kričanje žensk, ki so jih posiljevali in na vse mogoče načip trpinčiti. Včasih je trajalo mučenje do dveh ali treh zjutraj, nato so jih pa naglo gonili s korobačem preko dvorišča v nasprotni konec poslopja, kjer so bile celice. Skozi okno sem skrivaj opazoval, kaj se godi in koga ženejo v celico od zasliševanja. “Včasih so zasliševali in mučili ljudi tudi podnevi.. Prepo- uud ittu ned žrtvami Qkxkxiit 441 “’’“r* N"**4 samo FRANCA JAZBARJA, ki je bil moj dober znanec, ko so ga gnali ponoči od zasliševanja. Prepričan sem, da se je hrabro držal. Drugih navadno nisem mogel spoznati, ker sem skozi okno videl jetnika in stražarja samo zadaj. Gorje, & bi me bil kak stražar opazil pri oknu, ko sem prežal, da bi videl, kaj se godil Najmanjša kazen bi bila disciplinska celica in post od treh do štirih dni.” nikov. Toda vrnimo se v sobo, kamor me je privedel Majnik. "Bile je sveže pobeljena z apnom in tudi poribana. Prvi dan sem spal na tleh, drugi dan sem dobil iz prejšnje svoje celice ležišče. To se pravi, gol postelj-njak brez slamnjače in kocev. Ugibal sem, zakaj so me preselili. Siodim, da so slutili, kako dobro slišim vse, kar se je godilo tam zraven pri zasliševanjih. To se jim je zdelo nevarno ali kaj. Tudi je res da me je tam mikalo pobegniti. Ne bi bilo preveč težko. Na primer skozi okno pri stranišču. Is te nove celice je bil pobeg izključen. Nekaj časa sem bil v oni prejšnji celici čisto sam, odkar so 10. julija odvedli patra Jav-ba. Jaz sem bil takrat prepričan, da so ga poslali domov v Kako je Lincoln razumel demokracijo Ker bi ne mami biti suženj, zuto.bi tudi ne hoteli biti diktator. To je moja ideja o demokraciji. Kar je drugače kot to, ki bi ustvarjalo razliko — to ni demokracija. ... i A. Lincoln. ' ■ 1 ' 1 i * * Gprnje besede je zapisal in podpisal veliki Amerikanec, eden največjih človekoljubov r-, Abraham Lincoln, katerega rojstni dan praznujemo danes. Naj «»b tej priliki zapišemo par besed v spomin ijtt&u, ki je razumel besedo “demokracija” res tako, kot jo beseda predstavlja in kar bi moral biti. Abraham Lincoln, “eden največjih Amerikancev,” kot ga nazivljemo, Je bil rojen pred 135 leti. Njegova dogrtja o demokraciji nam prihaja v spomin uprav danes, v tej kritični dobi, ko se beseda demokracija tako neusmiljeno1 mrcvari in ko se marsikdaj na njen račun dogajajo stvari, ki so tako daleč od demokracije, kot je oddaljeno sonce od zemlje in ko se na njen rovaš tako ra do trka po prsih in kliče za priče nebo in zemljo. Tudi drugi odlični Amerikanci so živeli in umrli in tudi druge dobre predsednike je že imela Amerika. Toda tifeta leta, ki jih je Lincoln dal svoji domovini, ne bodo v spominu pravih Amerikancev nikdar umrla, ker on je bil, ki je Ameriko obdržal svobodno in zedinjeno v tej svobodi. Lincoln je rekel. “Ako ne bo zadeva nas vseh, da rešimo staro dobro ladjo naše Linije na njeni vožnji, ne bo imel noben drugi prilike voditi to ladjo na kaki drugi vožnji!”1 Lincoln je svaril: “Mir ni tako daleč na obzorju, kot je bil. Upam, da pride kmalu in da bo potem ostal. Ta mir naj., bo tak, da ga bo vredno obdržati. Potem šele se bo izkazalo med svobodnimi možmi, da krogle, ne ’morejo nadomestiti glasovnic. Kdor bi skušal izvesti kaj takega^ bo koncem konca svojo igro izgubil in tudi stroške plačal.” Lincoln je apeliral: ‘,Ako damo sužnju svobodo, bomo s tem zagotovili svobodo tudi prostemu človeku.” Lincoln je pisal neki materi, ki je izgubila v državljanski vojni pet sinov, sledeče: “Draga gospa! Med listinami v vojnem oddelku sem videl, da ste vi mati petih sinov, ki so padli slavne smrti na bojnem polju. Čutim, kako slabe tn brezpomembne morajo biti vsake moje besede, s katerimi bi vas skušal tolažiti radi te velike izgube. Toda naj mi bo dovoljeno, da vam izrazim sočustvovanje v imenu republike, za katere rešitev so umrli. Naj vam nebeški Oče prinese tolažbo in zavest, da ste donesli tako ogromno žrtev na oltar svobode.” • Lincoln je obljubil: “Ker je delavstvo izvršilo in doprineslo toliko dobrega, iz tega sledi, da morajo biti te stvari last onih, katerih delo jih je ustvarilo. .Toda dogajalo se je vse od postanka sveta, da so nekateri delali, drugi so pa brez dela uživali velik del teh sadov. To ni prav in tako ne bi smelo iti naprej. Vsaka dobra vlada bi morala gledati na to, da dobi vsak delavec kolikor mogoče koristi od sadov svojih rok.” Lincoln je predvideval: “Ako nas bo kdaj nevarnost zasedla, se bo pojavila med nami samimi. Nevarnost ne more priti od drugod k nam. Ako bomo razdejani, bomo mi začetniki in izvršitelji tega razdejanja. Kot narod svobodnih mož moramo živeti vedno v takem svobodnem duhu, ali bomo pa umrli.” Lincoln je svaril: “Ako enkrat izgubite zaupanje svojih sodržavljanov, ne morete nikdar več dobiti nazaj od njih vero v vas. Res je da nekaj časa lahko vodite za nos vse ljudi; lahko tudi vodite za nos nekaj ljudi ves čas; toda vi ne morete voditi za nos vseh ljudi ves čas.” In Lincoln je zapisal sledeče zgodovinske besede: “Z sovraštvom do nikogar; z dobrohotnostjo do vseh; s trdno roko v pravico, kakor nam jo Bog pokaže videti, naj nadaljujemo z delom do konca, v katerem smo; da bomo ob vezaji narodu rane; da bomo skrbeli za one, ki bodo trpeli v vojni; da bomo skrbeli za vdove in otroke naših bojevnikov — da bomo s tem delom dosegli pravičen in trajen mir med nami samimi in z vsemi narodi sveta. .sorta ni bila ustvarjena 9 piščal-Lahko si mislimo, kaj bi rekel Lincoln, če bi živel danes J ko v ušesih. Konji, na primer, in bi videl, kako se po svetu tepta svoboda narodov, kako se; so pa vsi neumni na muaiko. Saj iz ljudi napravlja pravcate sužnje. Danes niso več vlade “iz »e še spominjam, kakšne je ponarodi za narod’; danes, vsaj ponekod, v Rusiji, Jugoslaviji, na Poljskem, nima narod nobene besede; samo oblastniki na vlad so vse. Oblastnikom je narod to, kar je kmetu ži- je držal kot tisti, ki so jih pro-vina: delati mora, ubogati in -- molčati. j dajali po sejmih in ki so piskali Toda ne, besede velikega Lincolna niso padle na golojtam pri zadnji premi, kadar je skalo. Oblastniki, valpti in diktatorji so prišli in so šli. Ista, pa banda »svitala, je šel pa kar palica )e že odrezana tudi za drugo, kar se jih še drži ljud- 1» zadnjih novah, čeprav je bil ske kože. že zelo star. Po enem tednu brez spanja ponoči in podnevi sem postal popolnoma živčno ubit. Načelnika OZNE in stražarja sem za božjo voljo prosil, naj mi odredita kako telesno delo. želel sem si, da bi smel pospravljati ruševine v poslopju samem ali čistiti in pometati dvorišče. Prav tako rad bi bil presipavai pesek skozi mreio ali sprejel kakršno koli težko delo, da bi se telesno kvenih ur v šturjah in Ajdovščini, ki se je mešalo med kričanje mučenih. “Naslednji dan sem spet prosil za delo. Dovolili so mi. Toda ko sem hotel nastopiti delo, nij-sem takoj našel pravega ■ stražarja, ki mi je imel odkazati delo. Neki drugi stražar, po imenu Ciril Majnik iz Idrije, me je namesto na delo odpeljal v neko prostorno sobo na drugem koncu poslopja, ki je bila poprej nekoč odločena za zasliševanje. Tam notri sem bil tudi jaz sam začetkom julija 1945 trikrat zaslišan. “Ko prideva v to sobo, mi u-kaže stražar, da moram sesti na stol in se ne smem premakniti. Zlasti mi je prepovedal, da bi se približal omari, ki je bila v sobi. Vzrok te prepovedi sem razumel pozneje. Kakor sta kmalu po tistem dognala moja sopri-pornika, poročnik Marini iz I sola pri Kopru in gradbeni delovodja Galanti iz Trbiia, so imeli v omari spravljene priprave aa mučenje, vojaški poljski telefon, priprave za jemanje prstnih odtisov za registriranje pripornikov. Poleg tega tudi odvzeto perilo, obleko, nahrbtnike, fotografije, molitvenike, dokumente in polno takega, kar so u-grabili aretirancem, katere so pobili brez sodnega postopka. Ko sem videl še v drugem nadstropju cel magacin take robe, mi je bilo jasno, da so vsako svojo žrtev do kože oropali, preden so jo poslali na drugi svet.” ata “Kdo so bile te žrtve? Iz dokumentov sem videl, da so bili med njimi laški fašisti, nemški vojaki in uradniki, največ pa slovenskih domobrancev in civilistov z vseh koncev primorske zemlje in Kranjske, žalostno je bilo gledati slike naših pobitih fantov, njihovih žen in otrok, zaročenk, staršev, sploh sorod- Moji. prošnji so ugodili šele drugi dan. Slaboten, kakor sem bil, sem vendar zineta val s težko lopato presejan pesek na velik kup. Dopoldne tri ure, popoldne blizu štiri. Zvečer pa vse-eno nisem mogel zaspati, ker mi je rjovenje mučenega moškega zopet pregnalo spanec in sem zadremal šele nekako ob treh zjutraj. “Vse take noči sem premolil, kolikor se mi je dalo. Molil sem za te nesrečne žrtve, ki sem slišal njihove strahotne krike. Dostikrat poprej sem v ječah v Trstu, Kopru in Ljubljani poslu-! šal vpitje mučenih ljudi pod oku- j Gorico> kjer je w, deloval do patorji, ali tako strahotne Pre-. 3Voje aretacije. Pozneje sem izkušnje živcev doslej nisem do- dognali da 90 ga v Ljub. živel- > j Ijano v zapore OZNE. .. ” _. * * * , . ,i ! Tudi v novi eelici sem bil ne- “Tisto noč sem razločno slišal kaj ^ ^ Po2neje se mi je skozi jasno mesečino bitje cer- pridruiji je prej imenovani Ga-lanti. Ta je prensaval za OZ-NO zemljevid f primorskega zemlja. Za njim je prišel tudi že omenjeni Marini. Potem neki brivec, častnik redne italijan ske armade, doma iz Salerna. “Kljub temu, da je bila soba poribana, so bili vidni na tleh veliki madeži krvi. Tudi po ste nah je bilo videti obrizgano kri in velike luknje v zidu, narejene s težkim predmetom, da bi lahko vtaknil vanje pest. Na tleh sem našel mesta z ožganimi pod-nicami v velikosti opeke... * * * “Tudi v novo celico sem slišal iz zasliševalne sobe obupno vpitje nekega moškega in vreščanje ženske, ki so ju mučili. Torej prav iz onega konca te ogromne in razsežne stavbe. Kaj so_ ti trpini pretrpeli! In če bi vam popisoval, kar sem sam videl, kako jih je neki stražar med potjo iz zašliševalne sobe preko dvorišča obdeloval s korobačem. “Meni osebno je bilo sicer za enkrat prižhtiešeno, da me niso tako mučili. A ko sem videl, koliko trpijo drugi, je bila dušna muka toliko hujša. Zlasti sem trpel takrat, kadar sem opazil kakega znanca, ki je moral na lastni koži čutiti kruto “šolanje” in preizkušati, kako se utrjuje komunistični režim in uvaja' “novi boljši red.” Mnoge je to “šolanje” stalo življenje, ker niso mogli več okrevati od ran, o-peklin in vsakovrstnih poškodb. Take je rešil milostni strel ali pa po stari komunistično - partizanski praksi “puščanje krvi” z bajonetom. Včasih tudi udarec s puškinm kopitom od zadaj po glavi. a • » “V tej sobi je končal svoje življenje moj dobri znanec in veliki trpin FRANC JAZBAR, bivši šef gozdne uprafre v Idriji po odhodu Lahov-jeseni 1943. Z nadčloveško potrpežljivostjo je prenašal muke in trpinčenja. Ko je bilo že vse njegovo telo e-na sama grozna rana, je svoje sotrpine le spodbujal k zaupanju v božjo Previdnost in k molitvi. Bil je človek mehkega in tenkočutnega srca, božja milost je napravila iz njega junaka in mučenca za krščanska načela v borbi proti brezbožnemu komunizmu. Naj ta blagi sotrpin izprosi svojim rojakom, idrijskim rudarjem, potrebnega razsvetljenja, spoznanja in katoliški načelnosti proti moderni kugi današnjih časov — komunistični miselnosti!” (Zaplot). (Dalje prihodnjič). --------o------- tudi v našem Newburghu tako velika udeležba, da bo še sedežev zmanjkalo. Zato pa le pridite ob času, da boste dobili sedež. Ta prireditev se vrši pod pokroviteljstvom društva Najsv. Imena v cerkveni dvorani. Začetek predstave bo ob treh popoldne pod vodstvom Rev. Praz-nijta. Preostanek je namenjen za dekoracijo in kar bo še potrebno ob času nove maše, katera bo pri nas v bližnji bodočnosti. Zato pa le pridite v nedeljo vsi moški in ženske malo pred tretjo uro v cerkveno dvorano. Videli boste zapadni svet tak, kakršnega je Bog ustvaril. Velike hribe, velike planjave in vsake vrste živino. Indijanci bodo nagajali in napadali, a Buffalo Bill bo vse dobro izpeljal, da boste prav zadovoljni šli domov. Kdor nima še vstopnice, naj kar vseeno pride, saj se jih bo va- Glede zidanja hiš Cleveland, O. — članom korporacije “St. Clair Norwood Rehabilitation Corp.” in drugim, ki se zanimajo za zidanje hiš, naj bo tem potom pojasnjeno, da se bo začelo z nadaijnimi kon- trakti takoj, kakor hitro bo vre- še pri vratih lahko dobilo. Z me dopuščalo. Na tokah je | f« pomočjo se bo »a ta način več ponudb in cene za ta čas pri-' lahk° “Pr*v'1.i do3t°Jen sPre-merne. V marcu nameravamo! Jem novomašmku. Ker pa se- .. .. 4 rlnf i- itoa Covorni BIK sklicati skupaj vse člane korporacije in na tem sestanku bo prilika dogovoriti se, kateri načrt naj bi se vzelo, da bi se sezidalo še ostale domove. Med tem časom pa se bodo gotovo uredile tudi druge stavbene nerednosti v cenah in materialu. Na vsak način je naš namen, da se v tem letu postavi kar največ mogoče novih hiš. Vsi dni, kateri bi želeli, da se jim sezida nova hiša, ali da hočejo kupiti parcelo in sami zidati, naj se takoj priglasijo tajniku korporacije, Mr. Frank L. Grdini, 6019 St. Clair Ave„ za pojasnila. «Med tem, ko East Ohio Gas Co., hiti z novimi stavbami in bo mesto pričelo z delom za park, se moramo mi pripraviti za zidanje hiš, da bo naselbina to, za kar so se tukajšnji trgovci zaveli, da jo pozidajo. Pričakuj te nadaljiaa povabila na sejo korporacije. “Buffi Bifl” Cleveland (Newburgh), O.— Kaj je pa zopet to, se bo gotovo marsikdo vprašal. To je posebne vrste film, katerega bodo kazali v nedeljo 16. februarja v naši cerkveni dvorani. Buffalo Bill je znan po vsej Ameriki, samo v našem “novem mestu” ga še nismo videli. Umrl je nekako pred 50 leti in počiva v Denver ju, Colo. Imel je veliko hacendo ali farmo nekje na zapadu. Indijanci so ga večkrat napadli, a se jim je znal vselej spretno umakniti, ali jih zapoditi v beg. Imel je tisoče glav živine in nešteto konj. Naš g. župnik, kanonik Oman so ga nekoč videli, ko je kolovratil po Minnesoti. Kjer j« bil ta film predstavljan, povsod so se ljudje drenjali pred gledališčem. Upamo, da bo v nedeljo daj iz vse Severne Amerike in Kanade pišejo v naš priljubljeni list Ameriško Domovino, moramo biti domači dopisovalci malo bolj kratki, da dobijo tudi oddaljeni prostor v listu. Pozdrav in na svidenj v nedeljo popoldne v cerkveni dvorani. ’ J. Resnik. “Ah vas je tako mati učila?” V času svetovne vojne, ko je vojna vihra razvijala največje krutosti, je prispel potniški vlak iz Trsta, po polževo, skoraj bez luči; bilo je že ponoči. V Št. Petru na Krasu se je u-stavil in čakal dolga časa. V bolj prazen potniški voz je vstopila manjša, veselo razpoložena družba. V kotu voza je sedel v temi starejši vojak krepke postave. Žalostno zamišljen se je vračal z dopusta na. boi no fronto. Videlo se mu ie, da je s težkim. sreem_ea-_ pustil svojo drago družino. Ko ga je novodošla družba opazila, sta začela dva razpo-sajenca zbijati šale nad nesrečnim vojakom. Ni manjkalo: krogel iz repe, krompirjevcev i. dr. Nekateri so se smejali, večina pa je obsojala to prostaško dejanje. Vojak je na vsa izzivanja potrpežljivo molčal. Končno mu je to divjaštvo že presedalo. Vzravna se in zavpije z mogočnim glasom: “Kaj so vas tako naučile vaše maltere? Obžalujem vašo vzgojo!” Nato je sedel mirno na svoje mesto. To je bila “bomba”. Vse je utihnilo. Tudi drzna lahkoživca sta umolknila, kakor bi bila polita s tušem ledene vode. Potem je bil mir do Ljubljane. Slišalo se je le tiho govorjenje. Opozorilo na matere ni zgrešilo cilja! Resnicoljub. No in tako je bilo vse lepo pri-1 brani, člani gasilske čete so osve-. no četo in odprli usta, da bodo ob “I, kakopak, pozabiti tudi ne smem, da se je tudi domača godba pripravljala na škofov sprejem. Na ongavem skednju so imeli vaje skoro vsak večer. Tisti, ki je imel bombardon pod komando, je take počenjal, da se je vsa vas tresla. Krave v bližnjih hlevih so pretresljivo mukale, psi so pa tulili, da je šlo skozi ušesa. Je res, pes ne prenese godbe, pa če je še tako lepa in v srce segajoča. Menda pasja čenjal konj našega hauptmana, kadar je banda zaigrala. Prej 8e pravljeno za sprejem škofa. Oče župan so znali že skoro na izust pozdravni govor, ki ga bodo izrekli vladiki. Govor je bil kratek. Reči bi moral samo: “Dobrodošli, prevzvišeni!” 3 tajnikom, ki mu je te besede zapisal ,sta imela mnogo debate radi teh besed, župane namreč ni šlo v glavo, zakaj bi rekel škofu “dobrodošli." ko pa ve, da se bo pripeljal s kočijo is Ljubljane. Tajnik mu je komaj dokazal, da je dobrodošel vsak, pa naj pride kakor že hoče, samo da ga ne čakajo s po-rajkli in ročicami, župan je bil mnenja, da bi bilo veliko bolj domače, če bi škofu rekel “dober dan in kako se kaj počutijo.” ali kaj takega. No, nazadnje so se oče župan vdali in obljubili tajniku, da bodo govorili sprejemni govor, kakor je to v navadi med gospodo. In taleb je napočil tisti srečni dan za vso ižansko faro, ko jo bo obiskal sam presvetli škof iz Ljubljane. Vsa vas je bila lepo poanaženp, vse lepo v redu. Mlaji so se ponosno dvigali v zrak, pritrkažl na zvonove so bili od- tili svoje čelade, godba je znala na pamet prelepo koračnico, oče župan so lahko brez napake povedali svoj pozdravni govor, na pečeh je vrelo v loncih in nadvse dopadljiv vonj je prihajal iz vsake hiše, kjer so imeli kakega birmanca. Gi^ treh popoldne je bil napovedan škofov prihod. Pripeljal se bo s svojo kočijo, je bilo napovedano iz Ljubljane. Da bo pa vse pripravljeno in da se bo vse brezhibno vršilo, so ukazali oče župan občinskemu slugi, naj pazi zunaj pred vasjo na škofovo kočijo. Kakor hitro jo bo zagledal, naj priteče povedat, da škof prihaja in tedaj bodo zapeli zvonovi : tinka-tinka-tonk, tinka-tin-ka-tonk, tonk, tonk, tink, tink... Zadej za cerkvijo bodo upalili možnarje, godbeniki se bodo napeli in pahnili v godala kar mogoče dosti sape, gasilska četa se bo postavila v pozor, načelnik j ib bo še enkrat pregledal s svojim pravem času začeli. Vse nestrpoio pričakuje, kdaj bo planil v vas občinski 'sluga in povedal: se že peljejo! No, niso dolgo čakali. Pred zbrane prileti občinski sluga, se ustavi pred županom in mu javi: “Že prihajajo ! Pa se jim menda mudi, ker kočija je vsa zavita v prah. Sodeč po urni vožnji bodo v dveh minutah tukaj.” Oče župan dajo tedaj znamenje gori v zvonik, odkoder se najprej oglasi ta veliki, ki je dajal takt, počez in podolgem sta mu odgovarjala dva večja, a najmanjši je pa drobil. Za cerkvijo zabobni prvi možnar, potem drugi, potem tretji, bum, bum, bum, da je odmevalo gori v Krim in se odbijalo prav tje do av. Ahca in nazaj čez Morost do Laverce in Škofljice. Načelnik gasilcev je grdo pogledal svojo četo in z silnim glasom zavpil: četa, pozor ! Bombardon vaške godbe je kočija in iz nje stopi, ne ljubljanski vladika, ampak raufenkirar, ki je prišel čistit dimnike. Oče župan, ki so imeli že usta odprta, da bi rekli dobrodošlico, so jih spet zaprli, načelnik gasilske čete je komandiral: odmor, in od tam, kjer je bila zbrana šolska mladina se zasliši vik in krik, smeh in krohot. “Pa kako se je vse tisto nazadnje končalo?” bi rad vedel Jak-šič, ki je pazno sledil mojemu pripovedovanju. “Well, nekaj je bilo res polomije in dimnikar se je čutil grozno počaščenega nad takim sprejemom. No, pomota se je kmalu razložila in kake pol ure zatem je res pridrdrala škofova kočija in vse so začeli lepo od kraja. Vidiš, nekako tako so naju z Johnom Grdinom čakali, ko sva privozila s hriba pred cerkev sv. Jožefa brez žlajfa. Veš, tako pride in včasih se res taka primeri, da ni za nikamor. Zdaj bo treba pa joči že zaslišijo drdranje kočije paznim očesom in zbezal vsake- in peketanje konjskih kopit, ga v svojo ravno postojanke, oče Prah je bil tolik, da se skoro ko-župan bodo y mislih še enkrat čije ni moglo razločiti. Toda te-ponovili pozdrav, si obrisali pot-' daj se pred zbrano vasjo ustavi zarjul prvo note in tedaj čaka- res nekoliko zamižati, če hočemo zjutraj kam naprej in če naju bo, kot ai rekel, Tone Grdina našel. Bomo že videli, kako bo. Dobro spi, Francelj in hvala za poslušanje.” i Ljudske povesti FRANC JAKLIČ Koncem tretjega tedna pa Peterček nenadno zboli. Stekal je v »beli, pena se mg, je delala v ustih-, jokati se ni mogel glasno, in tudi hrane ne uživati, kakor po navadi. Vsi so bili prestrašeni. Kaj bo, če umrje? Oče se je bal, mati je jokala, ded in babica (stara mati) sta pa le ogledovala bolnika in pazila, kaj bo. Babica ga obljubi na božjo pot k Materi Božji na Železnico (blizu Škocijana), ako ozdravi. Pošlje pa tudi po Nosečko. Nosečka brž priteče, kakor ji j^ velevala dolžnost. Vsi se je razvesele. Brž pregleda Peterčka, potem pa reče: “Otrok se prti!” “Ali je nevarno?” vprašajo vsi kmalu. “Nevarno ni, pa včasih bolezen dolgo traja in otrok oslabi..” “Oh, ozdravite mi ga!” vzklikne Uršika Obupno in'se stegne po otroku, kakor bi se bala, da bi ne umrl, in bi ji ga ne vzeli. “Kaj mu čemo dati?” vpraša stara mati. “Nič!—Kaj mu moremo dati, ker ne moremo ničesar spraviti vanj ? Kumina bi bila dobra in še kaj drugega, če bi mu mogli deti v želodec. — Nič se ne bojte, že vem, kaj mu bo pomagalo!” Po teh besede gre iz hiše. Ne preteče deset minut, ko se vrne z majhnim vožičkom in ga zepelje v vežo. Vežna vrata zapahne in gre v hišo. Vsi se ji čudijo. “Sedaj pa le! Vzemi otroka v naročje, sedi vožičku ija ojes-ce in imej dete pri sebi; gotovo mu odleže.’ Uršika pogleda nezaupljivo mater. “I, kje si ga pa dobila? Ci- rojčevih od matere, ko je ravno belo moko presejala. “Dobro, da vemo!” pravi mati. “Pridteš dan prej, — 1« ove-di še bolj natanko, da kaj pripraviva za gostijo." -“O rada, če bom le mogla.” Pogleda še Uršiko in otroka. Tu zapazi, da se pekoliko slini. "Veš, s čim odpraviš slinjenje, če hočeš? S slamo, katera se je prijela živinčeta na gobcu m jo je neslo na vodo in nazaj, potegni otroka pod nosom sem in tje, in nikoli več se ne bo slinil.” mm vesti iz umne (Nadaljevanj« > 1. atraol) ropali. To bi lahko vsalpdaprej prorokoval. človeškrTnarava in tatova se ne spremenita, če krade komunist. Ukradeno blago nima vrednosti. KRIVDA DRUGIH. — Toda vsega po Titovem le niso krivi njegovi “tovariši.” Krivi so tudi drugi ljudje, da še ni postala Jugoslavija Indija Koromandija, kjer bi letela vsakemu komunistu pečena piščeta kar sama v odprta usta. In kdo sp ti grdi ljudje, ki so ovirali partizane pri njih napredku? To so bogati kmetje. Ti niso izpolnili svojo “Kaj poveste! - Vi pa tudi' f°'™03tl pri ***■}* žita’ I tretja pomanjkljivost. To sc pravi kmet ni hotel delati za komunistične pijavke. Pa še eni vse veste!” “Marsikaj vem! — Otroke SSLSTfi* 1 krajih ljudje ne plačajo davkov. božjast.) lomi. drugega zdravila — ne jedi, ne pijače — kakor Obleko raztrgaj na otroku in tisto obleko vrzi Kmetje so mislili, da je prišla res svoboda. In od česa bi bi! ... , ul - kmet najbolj rad svobojen? Od na tekočo vodo, najbolje je na ; davkov. Zato ^ da je tako, k. ponikne, pa ga poneha. šel v 8vobodi čas, ko ne ^ - Sedaj pa ze ves, kaj ti je tre- plačevati davkov. Toda Tito sč-ba, da ohrams otroka ! _ Lep daj pripoveduje, da se je kmet fantiček bo! Morami«.' ■ zmotil in da mora tudi v zlati - , . . . . ,S temi priporočljivimi bese- j avobodi piaževati davke kot jn P18™' kaJ hocem >" brez f™' dami odide. , je poprej, ko ga Tito še ni osvo- Ostali so Košičkovi sami, na- ( bodil. Ti uporni, kmetje, ki bi dejaje se, da je Nosečkino bili radi svobodni od davkov so zdravljenje rešilo Peterčka. j tedaj tudi hudo okregani v Titovem novoletnem govoru. Tuta) tem je udaril Tito spet po Dra-goljubu Jovanoviču in “bogatih” kmetih, (ki jih v resnici v Jugoslaviji niti ni).' Tisti, ki bero bolj natančno Titove govore, pa vidijo v tem napoved novega pritiska na kmete. Komunisti hočejo; da tudi kmet pleše kot oni godejo. Na ruskem so kmete po dolgem odporu prisilili, da so spremenili svoje vasi v kolhoze, to je skupna gospodarstva. Tako hočejo komunisti tudi v Jugoslaviji. Najprej pritisk na kmeta pri oddaji vseh pridelkov, drugd stopnja pa bo podr-žavljenje, Pismo ii Julijske Benečije Rojak v Cevelandu je prejel od svoje nečakinje iz Julijske Benečije sledeče pismo: Dec. 28, 1946. Dragi stric! Mogoče se spominjate, ko sem Vam pisala v stricovem pismu nekaj besed, da ob priliki Vam pišem kaj več?? Danes imam priliko, da vam ! SLABI URADNIKI. — En-I krat sem vam že pisai, da je sedaj po ječah tudi precej partizanov, ki so postali “delegati.” Ti delegati so upravniki razlašče-. nih posestev in tovarn. Bili so VII. da bi se videli tukaj spel vsaj prihodnje let’!” Peter je živino nalašč krmil s slamo, da bi se katerega ži-vičeta prijela na gobec, da bi jo nesla na vodo in prineslo, ..... domov. Prijela se je še, pri j e-1 5 _T la kaka slamica in tudi na vodo se je prinesla ali — šmenta! — tam je pa vsaka na vodi ostala. Šele tretji dan je bila sreča to-li mila, da je Sivka prinesla slamo na gobcu na vodo in domov. Oj,: to je bilo veselje! se prti, ne pomaga nobena reč tako gotovo, kakor če mati ž njim sede na ojesce in ga nasiti.” “In ti si šla ponj ” “Kajpak, ker Uršika še ne more izpod strehe. —- Le brž, le brž!” ~ . “Če bo res kaj pomagalo?” “Gotovo! — Marsikatera je že s tem ozdravila otroka.” In ker le ni bilo drugače, Uršika vstane, se ogrne, vzame ot-. roka in gre sest na ojesce. Kraljiček je bil res nekoliko živahnejši, in Uršika je že mislila, da je zdravenje res pomagalo. Ko je pa malo nato le še ječal, ga položi mati v zibel, in pravi prevarjena: “Pa ste rekli, da gotovo odt-leže.” “Čakaj! To ni tako hitro! Saj veš,'bolezen gre po vrvi'go-ri, po niti doli!—Videla boš, da mu odleže,” jo potolaži Nosečka pograbi vožiček in ga odpelje nazaj. Domov prinese Nosečka materi zažaljeno novico: “Botrovi prineso sredi prihodnjega tedna pogačo, botrini pa dva dni prej.” Toliko je bila ovedela pri Sta- Novlsnosra.dle- Resetting $15 - {Učenje $5 premenjamo stare na •olje Thermostat Chester Heating Co. 1193 Addison Rd. — KN (HB7 Govorimo slovensko ( polnili tega, kar se je od njih zahtevalo. Ali niso znali in mogli ali niso hoteli? Kdo ^e? Da je takih nesrečnih “delegatov” kar precej se vidi iz pisanja komunističnih listov. Kmalu po gori navedenem Titovem govoru so sredi januarja začeli vsi listi na ; uka*, od zgoraj napadati razne i take uradnike, ki so se izkazali. W)jf jjgiianaani 7oKaln aa in Atol j k* po : : i ra biti kriv, kjer je vse narobe. Ker vlada v totalitarni državi ne ; more biti kriva, morajo torej bi-; ti krivi podrejeni. Po listih se hu, ker od nas moramo pisati vse laži, samo resnice ne. Naše Življenje je postalo strašno in želimo si nazaj časov, ko smo morali biti vedno pripravljeni bežati pred bombami. Nismo več gospodarji niti svojih misli, ne samo svojega živlenja. živimo v samih sestankih, to je večer za večerom, sedaj za te, sedaj za one in nam neprestano tulijo samo o komunizmu, o Rusiji, kako je tam vse v redu in dobro. O saj smo že prej vedeli, kako je tam, sedaj vemo še več, saj so bili naši fantje kot italijanski vojaki v Rusiji in potem tam ujetniki. Oni vedo povedati, kaj je tam dobrega, kar je delovnega ljudstva so samo stroji, stroji brez svoje volje. Kar je pa višjih, ti imajo .tak raj kot ga nam sedaj obetajo. A mi vsi vemo.ikaj z nami že sedaj,-ko n nič oblasti do nas (kar žali Bog, bodo imeli v prihodnjih mesecih ko bomo priključeni k Jugoslaviji) kaj bo potem i nami? Mno-tem revežem očita predvsem sa- g[ bežijo, posebno iz mest Reke d* so bili proti njim, ker kdor je bil kaj kriv, je pobegnil, prfdno so oni prišli. Njihova a krivda je samo, ker nekaj imajo. Tu ne sme imeti nobeden nič, aamo država, mi moramo biti mušiki, robati in delati samo za državo. Kam stavijo denar, ne vemo, ker kar so denarja bogatašem pobrali, posestev in vsega, bi bila'lahko že vsa Jugoslavija obnovljena. Potem pa še, ko so skoro'vsa dela udarniška dela. Vsako nedeljo od 6 do 12, posebno, ako ima kako službo, mora na delo, seveda vse brez plačila, samo da ljudje ne morejo k maši. Popoldne pa plesi in proste zabave, madina da se mora zabavati. Mnogo je mladine popolnoma propadle, posebno ako imajo starše brezbrižne, mnogo staršev je, ki se bojijo svojih lastnih otrok, da jih ne izdajo. Po štatistiki je dokazano, da je v Jugoslavji nad 60 odstotkov ljudi spolno bolnih. Kaj hočete potem od takega naroda? V njihovih “višjih” krogih (Tilko se nazivajo sedaj) je le malo ljudi z izobrazbo, mnogo je višjih o-ficirjev, ki se šele uče pisati in taki so, stric, da se ne lažem, ljudje, ki so iz naših vasi, ki jih osebno poznamo. Vsaka vas ima katerega, da mu mora biti pokorna in ta je prav gotovo najslabši človek iz vasi. Ako bi bile volitve v Jugoslaviji danes svobodne, to Vam lahko prisežem, dragi stric, bi Tito ne dobil niti 5 odstotkov glasov. Kakšne volitve so bile lani v Jugoslaviji, Vam ne morem popisati. Bil je na straži pri skrinjah tudi naš najmlajši, ki je tudi še sedaj pri vojakih in ki ga moramo od doma še sedaj oblačiti in obuvati, dovolj je, kar nam je on povedal o teh volitvah. Za vsako besedo, ki jo rečete proti državi, je prisilno delo. Neka ženska je rekla samo, da je bil Tito pastir, pa je dobila 6 italijanski vojaki v Siciliji in v'| Afriki. Kakšni so sedaj naši častniki, dobro oblečeni, dobro obuti, a vojaki nagi in bosi; hrano pa, kar si poželijo, a vojaki ravno toliko, da živijo. Obetajo nam glad do prihod-! nje letine, ker država je malo] pridelala, ker je bila strašna suša; lansko zimo so se hvalili, da bodo imeli tako letino in toliko žita, da ga bodo izvažali. No, Bog jih je udaril s tako sušo, da z vsem tem, kar nam je UNR-RA iz vaših krajev poslala, ni bilo dovolj. Ljudstvo je zado-zadovoljno, čeprav bo trpelo pomanjkanje in glad, da ne bo več živeža iz Amerike, da ne bodo več tako žrli. V naši vasi (nočem Vam omeniti imena, ker čeprav pišem iz ... se bojim) so najvišji uradi teh pošiljk. Paketi, ki jih dobijo s konzervami, ki so določene za ljudstvo, so jih nam delili več kot pol leta, ko so jih dobili, ko so jih bili že sami siti, potem pa so jih nam delili na štiri osebe paket, ki je ,stal 1,500 lir, kar je bilo pa boljših paketov, teh nismo videli mi, ampak samo izvoljeni. Sedaj prodajajo samo posamezne konzerve, seveda kar je najslabših, kar je boljega, pa gre v njihovb menze. Čokolada, piškoti, razni vitamini, to je vse njihovo. Isto tako je z obleko; ko so dobili v magazine, par mesecev so si izbirali, kar je bilo kaj vrednega, so vzeli, potem smo pa prišli mi na vrsto. Dosedaj smo hodili sem v ... da smo se obuli in obekli, sedaj nam pa na meji v • • • vse vzamejo. Tudi živeža smo veliko iz . . . dobili, čeprav na črno borzo in drago, pa je le bilo. Prodali smo v. . . . fižol in krompir kupili riž, polento, pa3to, mas( in drugo. Povsod pišejo in pridigujejo, da je v Jugoslaviji vera svobodna. Seveda svobodna je le, ako prizna vse njihove zakone. Dosti je, da se pri1 pridigi kaj •ELO DOBIJO VK POMOČNIC ZA UFEIERUO SE SPREJME .1 Delo j« v čisti, zdravi okolici Morajo razumeti in govoriti angleško Samo snažno, čiste in lične mlade ženske od 20 do 85 let starosti naj se priglacijo. $29 za 40 ur tlela na M* * tli Hrana in uniforme zastonj Zglasite se v The Ohio Bell Telephone •oba 901 700 Prospect Ave. Za hišna dela Sprejme se dekle v starosti 18 do 30 let, ki bi pomagala pri lahkem hišnem delu, 2 otroka v družini, nič kuhe, ima svojo sobo, dobro plačo. Pokličite kadar hočete GL 4581. (31) Za hišna dela Sprejme se zanesljivo mlado žensko za hišna opravila, preprosta kuha, zasebna soba in kopalnica. Pokličite LA 8944. (34) MALI OGLASI mesecev prisilnega dela. Dru-1 meni,” da ni vse prav, kar dela-ga je v neki vasi tu v bližini na-lio, to je že veliko hudodelstvo. ..iV-. l»r V blag spomin ob prvi obletnici smrti dragega ožeta botaža, češ, da namenoma ne na-rede tako in toliko, kot je predpisano. Tako se odkriva vedno več stvari, ki povedo, koliko je gnilega v tej toliko opevani Titovini. Tudi za železnim rdečim zastorom se ne da vsega prikriti. Ali I bo Tito mogel gospodarsko krizo I zadržati s tem, da pomeče v ječe ! na novo nekaj stotin svojih lastnih ljudi? KULAKI. — Zgoraj sem pisal, kako se je Tito jezil v svojem novoletnem govoru na bogate kmete. Dodati je treba za pojasnilo, da se je še posebej spravil na teko imenovano “kmečko demokracijo.” Pravi, da mislijo nekateri ljudje, da se mora Jugoslavija povrniti v stare patri-jarhalne razmere ip da so prot! razvoju dežele v industrijsko državo, da bi tako lahko postala plen zapadnih imperialistov. S in Pole. Iz Reke se je izselilo že okrog 50 tisoč prebivalcev. Pustili so vse imetje, razen mo-bilje, ki so jo do nedavno lahko še vzeli s seboj. Kar jih je pa ostalo in kj. imajo kaj denarja ali hiše, morajo pa čisto prazni, edino kar imajo na sebi, smejo škodovana od bomb. Vzeli so ji denar in dobila je nekaj mesecev prisilnega dela. Sedaj nam obetajo skupno kuhinjo in skupno obdelavo polja, hoditi bomo morali kot vojaki po “manažo” in kar bomo pridelali, bo vse njihovo. Tu vidimo (namreč v angleško in ameriško vojaštvo, vojaki in častniki imajo vsi ena- učijo nune in kjer je kaj verskega, je vse razpuščeno, ker pravijo, da otrok ne smejo učiti takšne osebe. Dragi stric! Oprostite mi, da Vam toliko pišem in tudi tako raztreseno, pišem pri zelo slabi razsvetljavi in kar mi pride v misel, ker moram hiteti. Nemogoče je vse opisati, vse trpljenje ki smo ga prestali in ki nas še vzeti s seboj. To pa ni rečeno, in vsi, ki so bili v ujetništvu kot ko obleko, vsi enako hrano. Ta-! čaka sedaj v svobodi. Bila sem ko so nam povedal moji bratje j pri teti v jeseni in je reka, da Naiim naročnikom v Chicagu naznanjamo, da sprejema naročnino za naš list, kakor tudi za oglase: Uprava lista “NOyi SVET” v Ohicagi, na naslovu 1849 W. Cermak Road. Tam vam pomagajo tudi sestaviti na željo razne oglase, zahvale in naznanila, itd. ter iste nam pošljejo za objavo. Vam bo pisala. Zakaj nam tudi Vi tako poredko pišete? — Sprejmite najlepše pozdrave od naš vseh, posebno pa od Vaše sestre. MAKE dne1*|day wofflniTASiNCAOT YOUR BUY .WORD Nitapc »eed vftoraloa. * ^ y#e want vitamin* thal •«-fatent, Eoiy and Ceaveaiaal la Irta, Economical. Each One^-Day (brand) Multiple VHamle Copula cantolm the ♦all bode daily qaantWo. of fl*a *0-■lot whoa# requirement* I« hemea a-trh fioa boat boon e*obU»hd. Taka aoa copula every »amiafl and ye* can forgot oboa* »Honda lupplement* a» tfl the next day That'« CONVENIENCE. Pay for only one eepcela aa* d*. That** ECONOMY. GUARANTEEi Year money bock », alia* taking a lingla One-A-Ooy (brand) Melfk pie VHoaile CapwU every day for lUty day«, yea ore not entirely »olfcOad. be •are to ock far One-A-Day (broad) Mebi. pie Vitamin Capsule*. M1US lASOSATORlES, INC BUwrt. Indiana Frank Kovačič ki je svoje mile oči za vedno zatisnil dne 12. febr. 1946. Eno leto v večnosi j« ie po-teklo, odkar Te, predragi nat oče. več med parni. ni. Tuga in žalost se }# vselila v naša srca. vsaj smo Te ysi iskreno ljubUi. Počivaj v miru v hladni zemljici, enkrat sdruiili se bomo zopet lam gori nad zvezdami m vokoma j! Žalujoči ostali: Frank in Stanley Kovačič, sinova Anna Skorich in Justine SaboL hčere Mary Vidic in Kose Koporc, sestri Cleveland, O., 12. februarja 1947. INCOME TAX Z veseljem naznanjamo našim številnim klijentom, da smo letos zopet pripravljeni dati jim našo najbolj postrežbo* pri izpolnitvi njih dohodninskih davkov za leto 1946. V korist bo trgovcu ali posestniku, če pride v naš urad tekom januarja ali februarja. Naša izkušnja mnogih let na St. Clair Ave. jim bo na razpolago. Za dobro in zanesljivo postrežbo v dohodninskem davku se zglasite pri Mr. Marian Mi-haljevichu.. Uradne ure med tednom: od 9 zj. do 7 zvečere, ob sobotah; od 9 zj. do 6 zvečer. Mihaljevieh Bros. Co. | «424 ST. CLAIM AYE. Tel. HE a 152 Marinko’« Beverages, M iv am Pivo, vino in Cordials A Dovažamo na dom ravno tako tudi za svatbe in partye (x Feb. 17), Hiša naprodaj Naproda je hiša 7 sob in kopalnica; nahaja se na 2178 E. 33. St. Za podrobnosti pokličite po 1 uri popoldne BErea 5071. (32) Posebna razprodaja Vse volneni “Suez" jopiči, 8 do 16.89c OeSke in motke bombažev? T srajce................ 39c do 79c Ženski, vsi volneni Jopici, spomla-dni vzorci, kratki rokavi, mere 31 do 40 ..................$1.19 Tudi razni drugi jopiči za moSke. ženske, dedke, deklice in otroke. Odprto vsak dan od 8 a), do 5 pop, v soboto od S do 4 pop. Prodalni prostor v 2. nadstropju Stone Knitting Mills Co. 7500 Stanton Ave. 2 bloka severno od Wodoland Ave. biku 79. ceste. SEDMAK Moring & Storage ALSO LIGHT EXPRESSING 1024 E. TU St. KE «680 Pomagajte Ameriki, kupujte Victory bunde in mamke. Množice Grkov so se zbrale pred ameriškim in ruskim poslaništvom v Atenah, kjer so protestirali proti odločitvi "Vetikih štirih" radi me j med Grčijo in Bulgarijo. Obenem so protestirali proti zborovalcem pri VN, ker in ni hotei 4-zeti njih priporočil za ukinitev sovražnosti na meji — Kadar potrebujete GEORGE PANCHUR zavarovalnino in SINOVI Proti ognju, viharju, za avtomobUe, iip« 114. se lahko in zanesljivo obrnete ne TRGOVINA Z RAZNOVRSTNIMI BARVAMI IN STENSKIM , PAPIRJEM L Petrich — IV1874 Papiramo in dekoriramo 76603 Waterloo Rd. 19061 kaldkr AVE. KE 2146 !— v H' TV LETO STRAHOTE 1793 VICTOR HUGO — “Imamo še kraljeviča ... I In veste, kaj je čudno? Ta dva plemenitaša sta si v sorodu.” Jezdec je napeto poslušal. Oštir je nadaljeval: "Eden je mlad, drugi je starec. Pranečak se bori proti staremu stricu. Stric je rojalist, nečak je patriot. Stric poveljuje belim, nečak modrim. Tu ni pardo-r.a — gre za življenje ali smrt.” __“življenje ali smrt? — “Da, državljan. Le poglejte, kakšne komplimente delajo drug drugemu. Tu je lepak, ki ga stari, bogve kako, daje nabijati na vsa vrata in drevesa, celo na moja!” Gostilničar je posvetil s svojo svetliko. Jezdec je videl štirioglat kos papirja, ki je bil nabit na eni durnici vrat. Ker so bile črke zelo velike, je jezdec bral letak lahko s konja: "Marquis Lantenac ima čast sporočiti svojemu pranečaku, gospodu vikomtu Gauvain, da bo gospod marquis gospoda vi-komta dal brez ceremonij tekaj ustreliti, kakor hitro bo imel srečo, da ga ujame.” “In tu je odgovor,” je dejal gostilničar. Posvetil je s svetilko drugo durnico vrat in jezdec je bral na drugem papirju sledeče: “Guajvain sporoča Lantena-cu, da ga bo dal ustreliti, kakor hitro ga dobi.” “Včeraj so mi nabili na vrata prvi letak, danes sem našel že drugega. Odgovor je sledil hitro.” Jezdec je zamrmral, tako da l je oštir komaj radumel: roke. Ne ve se prav, kaj je stari dedec napravil z otroci; radi tega so pariški grenadirji besni. Ce bi ne šlo za' te tri otročičke, bi ta vojska ne bila tako grozna, kakor je. Vikomte je hraber in plemenit vojščak, starec pa je strašen krutež. Kmetje imenujejo to vojsko vojsko svetega Mihaela proti Belcebubu. Toda če je kdo hudič, potem je to Lantenac, Gauvain pa je angel. Ali nočete ničesar prigrizniti, državljan?” “Imam vojno steklenico in kos kruha. Povejte mi rajši, kaj se godi v Dolu?” “Torej: Gauvain je na čelu posebnega odreda obrežne armade. Lantenac je imel namen Bretonijo spuntati do zadnjega moža, odpreti vrrata v deželo Angležu in tako rešiti vandejsko armado stotisočih Angležev in dvseto tisoč kmetov iz zadrege. Ta načrt je Gauvain prekrižal. Zasedel je obrežje in potiska Lantenaca v notranjost dežele, Angležem pa brani, da bi se izkrcali. Lantenac je bil prej tti, Gauvain ga je prepodil. Potem mu je vzel Pon-au-Beau, ga zagnal iz Villedieu, mu zastavil pot v Granville. Zdaj ga je mislil potisniti v gozd Fougres in ga tam obkoliti. Vse je šlo po sre-či. Včeraj je Gauvain korakal s svojim odredom cez naš kraj. Toda starec je prebrisan in je krenil vstran; pravijo, da hiti na Dol. Ce Dol zasede in na griču postavi baterijo — topove ima — potem je ustvarjeno iz-krcališče za Angleže in vse je izgubljeno. Ker se ne sme izgubiti niti minuta, in ker ima Gauvain glavo na pravem mestiu, zato ni vprašal za povelje, ampak se odloči! sam na lastno odgovornost in se z vso svojo silo vrgel na Dol, kjer bosta zdaj Gauvain in Lantenac treščila drug v drugega. Najbrž sta že udarila skupaj." “Kako daleč je do Dola?” “Za četo s topovi in vozovi najmanj tri ure. Zdaj so gotovo že tam.” Potnik je prisluhnil in dejal. “Res je; zdi se mi, da čujem topovski grom.” Tudi gostilničar je poslučal. “Da, državljan, pa tudi puškino prasketanje se sliši. Vi bi morali tu prenočiti. Tam zdaj ni mesta za vas.” “Ne smem. Moram naprej.” “To ni pametno. Jaz ne vem za vaše opravke, toda nevarnost je velika — razen, če bi šlo, recimo za vašega sina.” “Bo nekaj takega.” Gostilničar je potnika pogledal in zamrmral pri sebi: “Mož je vendar duhovnik.” je jasno. Ne jezdite'skozi Dol. sto korakov od tu se cesta cepi: nj a,” je reki jezdec, sem dolžan?" In je plačal. Gostilničar je prislonil jasli je jasno, me jezuue bmmi “Obuadfcjte zopet mojega ko- v gajntpMalo sta dve poti, ena i« >> vaUl IotAmv “KollkO v r\_l ___________-J. Toni čez Dol, druga ob morj u. Ta ni dosti daljša in pelje skozi Saint-Georges, Cherrueut in Hi-rel-le-Vivier. Vi pustite Dol na naprej, poslušajte moj nasvet. Vi jezdite v Saint-Malo — to UUBUimv.ni JC - rei-ie-vivier. VI PUBU« UUI in vedro k steni in »topil zopet jugu jn pancalena severu. Par k jezdecu: ------------ ------------------- “Ker že hočete na vsak način •na levo se gre v Dol, na desno v Saint - Georges. Poslušajte mene; če jezdite skozi Dol, pridete sredi v ogenj. Zato se morate držati desne.” (Dalje prihodnjič) ITS HERE! IT’S NEW I IT’S BEAUTIFULI Frigidaire Cold-Wall YOU DON’T HAVE TO COVER FOODS1 OBLAK MOVER . Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega starega znanca JOHN OBLAKA HE 2730. 114« E. 61st St. UČITE SE AH6LESCINE iz Dr. Kemorefa 81 PRIPOROČAMO ZA POPRAmA^mmMJlV, OGRODJA IN ZA SUPERIOR BODY & MINT (0. Ne labile, kadar Imate se vas prijemlje starost, te težko kontrolirate vodo 6e ne peče v mehurju če imate bolečine v hrbtu. Morda Imate vnete Hk. V»to <0 L™ na roamen™ Pojdite k zdravniku. U Ima U let uspežne lzkučnj. v bolnišnici v teh boleznih. Govorim slovensko. DR. PAUL W. WELSH HYDROPATHIC CLINIC 423 CITIZENS BLDG- 850 EUCLID AVE. telefon maid aaia Uradne ure: 18 do 4 men oh sredah In no do*evora 6605 ST. CLAIR AVENUE FRANK CVELBAR, lastnik. ........................... Wm. J. Kennkk daje vso za dohodninska 6219 GLASS AVE. (zadej) Vsak petek in soboto od 9. zj. do 9. z več. tekom meseca februarja Vsak dan ob istem času od 7. do 15. marca iniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiu Se« Ihti NEW FRIGIDAIRE | with all thaw and othar faafurail • Meter Miier Mcchtniim Huge Super-Freezer Chat ga Jr domovini, to je vojska v družini sami. Tako je in tako mora biti. Prav je tako. Le za tako ceno se narodi pomlajajo.” In jezdec je, oko uprto v drugi letak, slovesno salutiral. Gostilničar pa je nadaljeval: “Vidite, tako je, državljan, v . mestih in trgih smo za revolucijo, na kmetih so proti. Lahko bi tudi rekli: meščani so francoskega mišljenja, vasi so bretonske. To je vojska med meščani in kmeti. Oni nas zmerjajo s škrici, mi pa jim, pravimo butci. Plemenitaši in duhovniki so na njihovi strani.” "Ne vsi,” ga je prekinil jezdec. “Seveda ne, državljan; tu imamo na primer vikomha proti marquisu.” Pri sebi pa je oštir dejal; “In tale tu je gotovo duhovnik.” Jezdec je nadaljeval: “In kdo zmaguje?” “Dozdaj vikomte. Ima pa veliko opraviti. Stari je odi hudiča. Oba pripadata Gauvia-nom, to je plemenitaška rodbina iz tega kraja. Marquis Lantenac je v Bretoniji vsega-mogočenž kmetom je knez. Se istega dne, ko se je izkrcal, je imel takoj osemtisoč mož; v enem tiednu je spravil na noge tristo far. če bi bil mogel osvojiti samo eno ped obali, bi se bili Angleži izkrcali. K sreči je bil že tu Guavain, ki je nejgov pranečak in mu je pošteno posvetil. Sreča je tudi hotela, da je dal Lantenac ob svojem prihodu poklati med množico ujetnikov tudi dve ženski, od katerih je imela ena tri otroke, katere je bil nek pariški bataljon posinovil. Zato je ves bataljon postal naravnost besen. Bataljon “Rdeča kapa” se imenujejo. Veliko jih ni ostalo, pa so ti tembolj divji. Gauvain jih je uvrstil med svoje čete. Tem se ne more nihče ustavljati. Hočejo maščevati mater in dobiti nazaj qt- Also Water Heaters and Deep-Freezers You are double-sure with two great names, for Frigidaire is made only by GENERAL MOTORS. FRIGIDAIRE LEDENICE IN FRIGlDAlkE PEČI vam zdaj lahko takoj dopeljemo na dom. “Na lahka mesečna odplačila" T j PUNSKIH, grelnih inštalacij! P OLOŽAJ, ki ga mi ne moremo kontrolirati, nam prepre- čuje dajati plin za kako dodatno opremo za gretje domov NORTHEAST APPLIANCE & FURNITURE 819 E. 185. Sl. KES700 JERRY BOHINC, lastnik ali drugih poslopij. •V -AND THE WORST IS YET TO COME Sicer ni nobenega pomanjkanja plina v bogatih poljih, iz katerega ga dobivamo. Problem so plinske cevi in sesalne postaje, da bi mogli držati korak z deželno kot lokalno zahtevo za naravni plin, kakršne nismo pričakovali. .{••j i}M Mi ne moremo povedati, kako dolgo bo trajalo to. Vse sile sku- samo napeti, da olajšamo položaj. Morda bo vzelo se mesece, predno nam bo mogel dati naš dobavitelj zagotovilo o izboljša- nju. Zato smo primorani apelirati na vas, da do nadaljnega obvestila opustite vsak načrt za dodatno rabo plina pri gretju domov ali drugih poslopij. The EAST OHIO GAS Company