/vil. A J NA III) 1 r vi rv A KN J I ra PRIMORSKI DHEVNIK , GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA »SL!?- • Stev. 89 (2399) NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE Poštnina plačana v gotovini Spedizlone ln abbon. post. 1. gr. Ko se klanjamo spominu Borisa Kidriča, velikega borca za zmago svetovnega demokratičnega gibanja, obljubljamo v imenu slovenskega ljudstva na Tržaškem ozemlju, da bomo kljub vsem oviram nadaljevali boj za človečanske pravice našega delovnega človeka in človeka sploh za cilj kateremu je posvetil vse svoje življenje veliki delavec, borec in revolucionar tovariš Boris Kidrič. Iz govora tov. Franca Stoike na Žalni seji OF. TRST, torek 14. aprila 1953 Cena 20 lir jugoslovanski narodi se poslavljajo od svojega zvestega voditelja SEJA prsnega odbora OF ®°®or tovariša Franca Štoke /’-a v Trst“ sve Memij - fronte . —uje 0h ^ro a ,za TrzasKc vnrti)pF?rani smrti veli- slo-Tržaško feoaune ^a^egove narodnega '«variša Boriditel:ia s°cializma ponsa Kidriča. Pred- "• °ab™ lem acoKa je ^eiai- morativnem Ko Tovariši, danes žaluje vse jugoslovansko ljudstvo za enim svojih najboljših sinov. Mi Slovenci Tržaškega ozemlja delimo to njihovo bolečino tako, kot delimo z njimi vse, kar je veselega in žalostnega — danes kot v tistih velikih dneh, ko smo pisali s krvjo veliko zgodovino sicer majhnega naroda. Prerana smrt ni ugrabila samo velikega delavca-revolucio-narja slovenskemu narodu in jugoslovanskim narodom, temveč tudi velikega borca za zmago svetovnega demokratičnega gibanja. Tudi zaradi tega se klanjamo njegovemu spominu v imenu vsega slovenskega ljudstva na Tržaškem ozemlju in obljubljamo, da bomo ob svetlem spominu na heroja Borisa Kidriča kljub vsem oviram nadaljevali boj za človečanske pravice našega delovnega človeka in človeka sploh — za cilj, kateremu je posvetil vse svoje življenje veliki delavec, borec in revolucionar, tovariš Boris Kidrič. Slava borcu-revolucionarju tovarišu Borisu Kidriču! Člani izvršnega odbora so ?e ie že v svojih | naI° ? enominutnim molkom tlfi odločil ->n ho-hr, Počastili spomin velikega sina svojega naroda, ki je vse svoje življenje in vse svoje sposobnosti žrtvoval za našo boljšo bodočnost. OF v svo-govoru Etikom*1,?nJ?mo Posmrtnim „ jega sina sl°' ti!“ Si driča ’ t0Variša Bo' 0l|e«ci r - s»e Posebno mi amnas^e°a ozemUa je ** .Vseb naporov, ki *°to> da V- ■, polcojni tovariš > USod„ h*i.tudi mi, ki 'a, Po teji. ■ ,nt bila naklonje-?s2ani » r? b?rbi za vedno po-,0dni j Pogrni brati v svo-S0slaviii°Vlni’ socialistični » ofooj« 1 j 1 oi Z rariš Kidrič ie bi! ,"c*onarnj t mladih let revo-!e spoznal tieri Mi *p ti,, Prvimi ga sPomin]amo ln OTpnr, orsonizatorji OF, i„ ‘U(!i našpZ?aie’ ki ie pelja-te p!)enje }.ludstvo skozi boj tirpQ ni h-,° Zmage- Te zma' mogoče pribo- i:zAhidske emigracijo in vstaje in li? ®ttna,T ljudske partizan- S ZmL*atere_ v™i Poli- jotj, t^jar aj 'W; je bil tovariš i vedno je zase- mesta v cen-\pll’'ti,°r']},teiu Komunistična "svariš Kidrič je ‘inrePubliklrr’e, vlade Liud' i L.. . Slovenije prav S.Z ,h ljudstvo Tržaš-b. bojevalo drugo h osvoboditev. V >?Vext„.*srr,,o imeli v njem vSTno imeli jeelSjga zaveznika. S II bila nad nami že r«., storV„*“ "aa nami že ta-izdaia kasneje politi- '^itivpfi -- ne le >kub°rbnC-tudi nieBa, saj je Upv . , Cl rl T-., X,' * n .. .. A A M m "ni Ie *0 L S0V]etske ^ c z°del Za združitev vsega naroda narocLa v tnnUr ie [.Jugoslaviji novi tisto, svoje naj- *i!e. P0SU(fti! Ikl°ren ie bil ne- to,, “btioun 6C 2a flospodar-te *je r , s°ctalistične Ju-ti.SaPio\ra 0 fečemo, da je Je ? ’2 n!Ce-n' zato Ker si bo il.,c dom lZc.rPtzega bogastva .Silijo ovtne zgradil svojo ti, Te(a - te 5Ctn0 . delovnega človeka iir m v°bodna domovina, ki *bo?p°J?. *« domovina Uel0 lerriu »eka za delovnemu vredno življenje. nu-sinu dp?Je svobodo je dal ttllo. tjenifr ti f/rii j?Wee kSi . Ra jenje neutrudljiv i rovariš Kidrič. Sd,e ob zavratnem udarcu, h£nformadala' Zla- politika i* H, u dp«, , JuQ°slaviji in fej u svit' Kratičnemu giba-tij fč b je ostal tovariš 'n L , ,sin sv°je domo-%i 5°cializeTa. 2“ W fiato je bila določena osemčlanska delegacija, ki bo zastopala Osvobodilno fronto za Tržaško ozemlje na svečanem pogrebu v Ljubljani. Delegacijo bodo sestavljali vsi predsedniki okrajnih odborov OF s predsednikom glavnega od-bcra tov Francem Štoko na čelu. Sožalne brzojavke Osvobodilne fronte TOVARIŠICI ZDENKI KIDRIČEVI BEOGRAD Smrt Vašega moža, velikega sinu slcvensk-gn narode, je bolestno odjeknila v srcih Slovencev Tržaškega ozemlja. Izguba tovariša Kidriča, vztrajnega branitelja naših pravic, je tudi nas težko prizadela. Naše ljudstvo žaluje z Vami GLAVNEMU ODBORU SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA JUGOSLAVIJE BEOGRAD Smrt tovariša Borisa Kidriča je prezgodaj ugrabila velikega in revolucionarnega delavca socialistične Jugoslavije. Z njim zgubijo svetel vzor jugoslovanski narodi in demokratično gibanje v svetu. Spomin na tovariša Kidriča, borca in doslednega revolucionarja za svobodo in pravice človeka, bo tržaško ljudstvo bodril v njegovi nadaljnji borbi. GLAVNEMU ODBORU OSVOBODILNE FRONTE SLOVENIJE LJUBLJANA Prerana smrt tovariša Borisa Kidriča, prvoborca za osvoboditev Slovencev in za revolucionarne ter napredne težnje delovnega ljudstva Jugoslavije, je hudo zadela tudi naše ljudstvo. Z njim je umrl ne samo borec za zedinjenje vseh Slovencev, marveč tudi neutrudni delavec za ostvari-tev lepše bodočnosti socialistične Jugoslavije. Pridružujemo se žalovanju Slovencev v svobodni domovini. (Od našega dopisnika) BEOGRAD. 13. — S solzami v očeh in z bolestjo v srcih se je ljudstvo Beograda in Srbije poslovilo danes od Borisa Kidriča. Težko je opisati zadnjo pot enega najboljših sinov jugoslovanskih narodov, čigar delo bo lahko popolnoma ocenila šele zgodovina. Od nedelje opoldne vse do pol enajste ure danes dopoldne so se vrstile nepregledne množice ljudstva pred njegovim odrom Kljub slabemu vremenu so-ljudje včeraj stali ure in ure. da bi se lahko poklonili posmrtnim ostankom velikega revolucionarja. Sele po deseti uri zvečer je naval toliko popustil, da so se lahko ljudje brez čakanja poslovili od trupla Borisa Kidriča. Tiho j in z globokim spoštovanjem so se ob zvokih žalostink vrstile delegacije delavcev, nameščencev. kmetov, organizacij, večje in manjše skupine, družine z otroki in posamezniki mimo odra, kjer so se menjale častne straže političnih in vojaških voditeljev, zastopnikov organizacij, društev in ustanov. Žalna spominska knjiga v veži zvezne skupščine, v katero so se vpisali tudi vsi diplomatski zastopniki v Beogradu, se je polnila s podpisi zastopnikov delovnih kolektivov, ustanov, organizacij in posameznikov, med katerimi so se mnogi z ganljivimi besedami zadnjič poslovili od človeka, ki mu je bilo boljše življenje delovnega ljudstva edina skrb. Po oblačni in vetrovni nedelji je napočil prekrasen dan. Medtem ko so se vedno nove in nove skupine ljudi poslavljale od ljubljenega voditelja, so diugi zavzeli prostore na pločnikih in ure in ure potrpežljivo čakali. Le s težavo sem se okrog drvet: ure prebil do direkcije za informacije po pro-pustnico za vstop v poslopje Zveznega izvršnega sveta kjer je bila za uro kasneje napovedana žalna seja. Tiho, z izrazi žalosti na ■ obrazu so vstopali v dvorano člani Zveznega izvršnega sveta in se nemo pozdravljali. Točno ob 10. uri je predsednik republike maršal Tito ob navzočnosti vseh članov sveta pričel sejo in podal besedo podpredsedniku Moši Piiadi. Globoko ganjen, s solzami v očeh in z drhtečim glasom se je stari revolucionar Moša pijade v imenu'članov Zveznega izvršnega sveta poslovil od nepozabnega borca za socializem. Po njegovem govoru je predsednik republike bledega in izmučenega obraza z drhtečim glasom prebral predlog znanstvenega instituta v Vin-či, naj v bodoče nosi ime Borisa’ Kidriča in predlog, da se v Beogradu odkrije kip pokojnika. Pred odrom so se vrstile zadnje častne straže delovnega ljudstva republik, SZDL in JLA V spremstvu soproge maršala Tita. soproge Aleksandra Rankoviča, Lidije Sentjur-čeve in Pepce Kardeljeve sta stopili pred oder Zdenka Kidrič in hčerka Jurkica, da se zadnjič poslovita. Nato je stopila k odru zadnja častna straža — maršal Tito s člani CK ZKJ Lazarom Koliševskim, Milovanom Djila-som, Djurom Pucarjem, Ivanom Gošnjakom, Miho Marinkom, Edvardom Kardeljem, M vary Gascoigne ^cizgovarjal z Molotovom Nul pravi, da se je britanski poslanik razgo' ^n° poročilo in S ^°I°tovom o vprašanjih, ki se tičejo Velike Brita-0vietske zveze in da se bodo razgovori nadaljevali Pon, Sovjetski togoto rl”®ter Molotov se je VI? Z hr,?Var,jal Ve= ko k Pascoini k'm poslanico Pansko n6' ,Po ogovoru kale: N^sti/1^, «i« Posla. ■I®lativno ugodno številnih Za V“UV a ureditev 0 (eaeracili Mie SiKd> set Danes so se !eegra&itansWu Preds.tavniki NlešČ n° zna« kolonii. ki so i?aviu,a Zahnrt pod imenom h' bod°dna ludija. Raz- TY»v* O možnosti noi Lri02etniia uiožnosti, naj hfr?®racii® družili v enot- ard m T dos, Jamajka, 9n« ,°ritu„ Eeeward 0li4fk‘ Uinister °r je imel Pttteltoar 23 koionije ?«**» $^V*i.blI,y*eraj °Pe' 13 — Zunanji ml- nerešenih vprašanj med obema državama«. Danes je glasnik britanskega zunanjega ministrstva izjavil. da bosta mogoče imela Mol lotov in Gascoigne nove razgovore. Dodal je, da je zunanje ministrstvo dobilo podrobno poročilo o predvčerajšnjem razgovoru, na katerem sta Molotov in Gascoigne razpravljala o vprašanjih, ki se izrecno tičejo Velike Britanije in Sovjetske zveze. O teh vprašanjih bo morda potrebno nadaljnje proučevanje, toda ni bil določen dan za nov sestanek Kakor se je izvedelo v dobro obveščenih krogih, je bri" tanski poslanik baje med dru" gim načel pri razgovoru z Mo" lotovom sledeča vprašanja- i" primer sovjetskih žen anele' ških državljanov; 2. svoboda za tuje diplomatske predrta,, mke v Sovjetski zvezi da ab' ko_ imajo stike s sovjetskimi državljani ne da bi ti bili v nevarnosti, da jih aretirajo- 3 olajšave za prihod predstav nikov zahodnega tiska v ri 5Mo?'nistri? glasnik zuna-S,°S zdrl a *P“ročil, da °bfo, Vstveno stanje vjetsko zvezo in omilitev cen 4 možnoirt tUjih, dQP>sr|ikov- 4. možnost za nekominformi? stične osebnosti, d. UhkTX veČanieUtr*0; «orebltn« povečanje trgovinske izmenjave Britanski poslanik v Moskvi Sir Alvary Gascoigne. med Sovjetsko zvezo in Veliko Britanijo. Molotov je baje dal zagotovila glede druge in tretje točke in je baje tudi izrazil željo da bi odslej osebno sprejel’ tuje predstavnike m da bi razpravljal z njimi o nerešenih vprašanjih, namesto da bi si zamenjavali pismene note. Izvedelo se je tudi, da bo Molotov sprejel jutri popoldne na vljudnostnem obisku novega ameriškega poslanika v Moskvi Charlesa Bohlena, Petrom Stamboličem, Aleksandrom Rankovičem. Vladimi-rom Bakaričem. Mošo Pija-dom. Blažem Jovanovičem in Francem Leskoškom, ki so po petminutni straži dvignili krsto z odra in jo položili na nosila. Ob zvokih Beethovnove Pete simfonije in po nemem pozdravu maršala Tita in ostalih je težak orehov pokrov za vedno pokril bledi obraz velikega sina jugoslovanskih narodov. Pristopili so pogrebniki, da bi prenesli krsto na lafeto. Maršal Tito je z besedo odbil njihovo pomoč Eden od njih je pripomnil, da je krsta težka. Maršal Tito je ponovno dal z roko znak. da ni potrebna njihova pomoč. Tako so roke maršala Tita in njegovih tovarišev dvignile in prenesle krsto iz žalne dvorane pred palačo zveznega iz vršnega sveta in jo ob pozdravu najvidnejših zastopnikov ljudskih republik, JLA političnih, kulturnih in drugih ustanov ter članov diplomatskega zbora položile na lafeto. Boris Kidrič je odšel na svojo zadnjo pot skozi nepregleden špalir ljudstva Srbije in Beograda, ki je do zadnjega kotička napolnilo trg pred Zvezno skupščino, Terazije, Ulico Mar. šala Tita, Ulico Kneza Miloša, trg pred partajo in vse bližnje ulice. Ljudje so stali na strehah hiš, avtobusov in tramvajev in na obcestnih zidovih. Pogreba v Beogradu se je udeležilo 250.000 ljudi. Na čelu sprevoda so nosili okrog sto vencev, za katerimi je šla godba in pevci CDJLA. Za četo oficirjev so nosili številna odlikovanja Borisa Kidriča, za njimi pa se je pomikala lafeta z njegovimi posmrtnimi ostanki. Takoj za krsto je šla Zdenka Kidrič s hčerko, nato pa soproga predsednika republike, Pepca Kardelj. soproga Aleksandra Rankoviča in Lidija Sentjurc. Za njimi so šli člani izvršnega komiteja ZKJ Kardelj, Djiilas, Sankovič, Pijade, Gošnjak, Vukmanovič, Salaj, Pucar, Ko-liševski, Leskošek in Bakarič. Nato so se zvrstili predstavniki izvršnih republiških svetov, generali JLA na čelu s Pekom Dapčevičem, številni državni in politični funkcionarji, zastopniki znanosti, kulture in umetnosti, zastopniki množičnih organizacij in najožji sodelavci pokojnika. Sprevod sta zaključila častna baterija in oddelek pehote. Ob mimohodu se je priključila sprevodu velika množica Beograda. Mnogi so se jokali, premnogi pa so le s težavo zadrževali solze. Z globokim spoštovanjem in s solzami v očeh so izkazali zadnjo čast svojemu neposrednemu predstojniku številni uradniki in nameščenci zveznih ustanov, delavci tovarn in nepregledna množica ljudi z otroki, oficirji in vojaki. možje, žene in mladina. Čeprav je bil delavnik in čeprav so mnogi morali ostati na svojih delovnih mestih, Beograd ne pomni tako veličastnega pogreba. Skoraj dve uri se je pomikal žalni sprevod od Zveznega izvršnega sveta do postaje. Slovesno tišino je motil le šum eskadri! letal, ki so nadletava-le sprevod. Poslovilne govore so imeli Aleksander Rankovič in Peko Dapčevič pred palačo Zveznega izvršnega sveta, Dju-ro Salaj in akademik Aleksander Belič na Terazijah in Peter Stambolič pred železniško postajo. V svojih govorih so poudarili velike zasluge Borisa Kidriča v borbi za osvoboditev in za obnovo Jugoslavije, za razvoj jugoslovanske civilne in vojaške industrije, za demokratizacijo in socialistične odnose v gospodarstvu, za skrb in pomoč pri razvoju jugoslovanske znanosti in umetnosti, skrb za delovno ljudstvo in za človeka. Pred beograjsko železniško postajo so člani izvršnega komiteja ZKJ na čelu z Edvardom Kardeljem dvignili z lafete krsto in jo ob zvokih Chopinove žalne koračnice prenesli v furgon posebnega vlaka. Nepregledna množica na Trgu bratstva in enotnosti pred železniško postajo je nemo stala vse do trinajste ure in deset minut, ko je posebni vlak s posmrtnimi ostanki, ki ga spremljajo na poti v Ljubljano maršal Tito s člani izvršnega komiteja ZKJ in drugimi člani častnega spremstva, ob zadnjem pozdravu častne čete in številnih najožjih sodelavcev Borisa Kidriča zapustil beograjsko železniško postajo. Sremska Mitroviča je bila prva postaja na kateri se je ustavil vlak. Poleg desettisočev prebivalcev mesta in okolice so bili na postaji prisotni tudi častni odredi rečne vojne mornarice in pehote. V Slavonskem Brodu je pričakalo posebni vlak okrog 20.000 ljudi. Delovni kolektivi, ustanove, šole in vojaške enote so poslale na stotine vencev. Zvečer se je poslovilo od posmrtnih ostankov Borisa Kidriča 30.000 Zagrebčanov. Posebni vlak z njegovo krsto se je ustavil v Zagrebu nocoj o. krog 21. ure. V imenu prebivalstva Zagreba se je poslovil od njega predsednik zveznega ljudskega odbora Vjekoslav Holjevac. « V enako žalnem ozračju so se od pokojnega Kidriča poslovili tudi prebivalci Vinkov-cev in drugih krajev, koder je posebni vlak vozil iz Beogra- da proti Ljubljani. Vlak bo prispel v Ljubljano okoli pol-noči. V globoki žalosti pričakuje prestolnica Slovenije in ves slovenski narod njegov prihod. Ljubljana je vsa odeta v črne zastave. Danes so bile številne komemoracijske seje. O-poldne je bila tudi izredna seja izvršnega odbora SZDL. Seji so prisostvovali tudi Jože Rus, Vida Tomšič, Boris Ziherl, Aleš Bebler, Ivan Regent, Stane Kavčič, Janko Rudolf, dr. Jože Potrč in drugi. O živ. Ijenju in delu Borisa Kikriča je govoril podpredsednik izvršnega odbora SZDL Slovenije Jože Rus. Meščani Ljubljane in prebivalstvo vseh ostalih krajev Slovenije bodo spremljali trup. lo pokojnika do grobnice na. rodnih herojev, kjer ga bodo v sredo pokopali. B. BOŽIC (Od našega dopisnika) RIM, 13. — Za danes popoldne je bil napovedan sestane^ predstavnikov štirih večinskih strank, da bi se dogovorili o skupnem nastopu pri volitvah v senat (pri volitvah v zbornico ureja odnose že sporazum o povezavi list), o skupni volilni kampanji in mejah medsebojne konkurence in o skup. nem proglasu, ki naj bi ga podobno kot že leta 1948, izdale štiri stranke ob začetku volilne kampanje. Vendar do sestanka še ni prišlo; edino poli. tični sekretar demokristjanske stranke Gonella se je v svojem uradu razgovarjal s tajnikom PLI Villabruno. Zaradi tega se zdi, da odnosi med posameznimi strankami še niso povsem urejeni. Predvsem gre za ureditev nastopa pri volitvah v senat, kjer omogoča volilni sistem takojšnjo izvolitev samo kandidatov, ki dobijo vsaj 65% glasov (vsi ostali glasovi v istem okrožju so razpršeni). Poluradna agencija APE, ki izraža mnenje de. mokristjanskega vodstva, pravi v svojem včerajšnjem komen- 20. aprila začetek zamenjave vojnih njetnikov na Koreji Nehrujeve izjave o pogajanjih v Panmunjomu - Danes morda glasovanje o poljski resoluciji v političnem odboru OZN PANMUNJOM, 13. včerajšnjem sestanku zvezni častniki sporazumeli, da bodo začeli z izmenjavo bolnih in ranjenih ujetnikov 20. aprila. Da- es so se sporazumeli o vseh upravnih podrobnostih. Na današnjem sestanku so severni spoiočih kiaj ia urnik odhoda skupin ujetnikov na kraj, kjer bo prišlo do zamenjave, ter so javili, da bodo njihova vozila krožila samo — Na | podnevi. Častniki združenega so se 1 poveljstva so dali podobna po- Boji v Indokini HANOI, 13. — Včeraj je francosko poveljstvo javilo, da so vietminhove sile začele veliko ofenzivo proti državi Laos na hribovitem področju na meji med državo Laos in Ton-kinom. Vietminhove sile so prekoračile mejo Laosa in francoske čete so morale zapustiti mesto Sam Neua in se umakniti kakih 160 km bolj na Komemoracije v coni B V nedeljo je bila v prostorih Vojne uprave v Kopru komemoracija pokojnega člana zveznega izvršnega sveta, Borisa Kidriča, na kateri so bili navzoči predstavniki armade, oblasti in množičnih organizacij Po enominutnem molku v spomin pokojnika je govoril komandant VUJLA polkovnik Stamatovič, ki je orisal življenje in lik Borisa Kidriča, velikega državnika in revolucionarja. Rekel je med drugim; «V mnogih težavah, ki smo jih imeli v jugoslovanski coni STO, smo se obrnili na tovariša Kidriča. Vedno nam je rad poihagal, ne samo z besedo, temveč tudi z dejanji. Živo se je zanimal za razvoj naše cone in v veliki meri se moramo zahvaliti prav njemu, da smo dan danes dosegli višjo stopnjo gospodarskega razveja, ki je vredna naše stvarnosti«, S svečanosti so poslali sožalni brzojavki zveznemu in republiškemu izvršnemu svetu. V ponedeljek je bila komemoracija na sedežu okrajnega ljudskega odbora v Kopru, kjer je govoril Franc Kralj -Petek, ki je rekel, da pomeni Kidričeva smrt nenadomestljivo in nepopisno izgubo za vse Primorce kot tudi za ostale Slovence in Jugoslovane. Od tu so poslali sožalno brzojavko pokojnikovi ženi Zdenki ter glavnemu odboru Zveze komunistov Slovenije v kateri pravijo; «Izguba Borisa Kidriča, junaka v borbi in junaka v delu, ki je dvignil gospodarstvo Jugoslavije iz povojnih razvalin v najkrajšem času na zavidljivo višino, je bolno odjeknila v naših srcih. Naj nas njegova smrt še tesneje poveže v naši skupni borbi za srečno bodočnost narodov Jugoslavije»._ Žalne svečanosti so bile tudi po drugih večjih in manjših krajih jugoslovanske cone ter po delovnih kolektivih, odkoder so poslali sožalne brzojavke pokojnikovi vdovi, zveznemu izvršnemu svetu ter glavnemu odboru Zveze komunistov in maršalu Titu. Pogreba pokojnega Borisa Kidriča se bo tudi prebivalstvo koprskega okraja množično udeležilo. Po podatkih odbora za udeležbo na pogrebu bo odšlo v Ljubljano tisoč prebivalcev koprskega in 25 prebivalcev bujskega okraja. Od tega jih bo šlo iz Kopra in Izole po 200, iz drugih občin pa od 50 do 150. Tja bodo šli z avtobusi in kamioni v sredo zjutraj. Včeraj zvečer je odšla iz Kopra delegacija na čelu z Julijem Beltramom, ki je prisostvovala sprejemu pokojnega Kidriča na ljubljanskem kolodvoru. Danes pa bodo odšle delegacije nekaterih večjih delovnih kolektivov, ki bodo spremljale s prapori pokojnega Kidriča na zadnji poti, jasnila glede svojih vozil Do sedaj ni bilo še nič javljeno glede obnovitve pogajanj za premirje. Poveljstvo OZN zaključuje sedaj priprave za sprejem ujetnikov. Pripravljena so letela za prevoz repatriiranih ujetnikov v bolnišnice na Japonskem in v ZDA. V Munsanu so danes pod nadzorstvom admirala Daniela napravili «generalno vajo« za zamenjavo ujetnikov, ki se bo začela prihodnji teden. Iz uradnih virov se je v Munsanu izvedelo da so Francija, Nizozemska in Etiopija zahtevale, naj njih državljani, ki bodo repatriirani s Severne Koreje, ne bodo pooblaščeni dajati izjav tisku ob svojem povratku. Indijski ministrski predsednik Nehru je danes govoril na nekem javnem zborovanju in je izjavil, da bi bilo treba nove kitajske predloge glede Koreje sprejeti, ker bi se s tem zmanjšala svetovna napetost. Nehru je izjavil, da so posredovalni napori Indije, čeprav jih je sovjetska skupina zavrnila, prispevali k popustitvi napetosti in dajejo sedaj svoje plodove. «Neka svetovna sila — je dodal Nehru — se zdi, da je zmedena zaradi kitaj sko-ruskih predlogov, toda vse, kar teži za tem, da omili mednarodno napetost, je treba sprejeti. Zato mi sprejemamo te predloge. Zdi se, da se je zadnje dni položaj izboljšal, in upamo, da se bo še izboljšal, dokler ne bo pripeljal do miru«. Nehru je priznal, da pogajanja, ki se sedaj vodijo v Panmunjomu, morda ne bodo dovolj, da sama prinesejo splošni mir, izrazil pa je upanje, da bodo tudi druga vprašanja rešena z mirnimi poga-jimji. V zvezi s položajem v Vzhodni Afriki je Nehru obsodil sedanje kazenske akcije v Keniji in razdeljevanje zemlje v tej koloniji ter je dodal, da se zdi, da je bil načrt za federacijo za Rodezijo izdelan v kolonialnemu duhu. Glede Južne Afrike je Nehru dejal; «Malanova politika grozi, da bo vrgla svet v novo vojno, ki bi lahko bila hujša kakor vsaka prejšnja«. Nato je rvehru poudani izboljšanje odnosov med Indijo in Pakistanom. V političnem odboru OZN je novozelandski veleposlanik, Leslie Knox Munro, danes izjavil, da je treba «neplodno in nezdravo politiko«, ki so jo Sovjeti vodili v preteklosti, ter prejšnje sovražnosti, obstruk-cionizem in graje šele premostiti. O poljski resoluciji, ki obsega vsa še nerešena vpraša, nja, ki so pred glavno skupščino, je dejal, da ne vsebuje nič novega. V zvezi s Korejo je poudaril; «Mi si želimo dejanj v Panmunjomu in ne besedičenja v Manhattanu«. Nizozemski delegat D. J. Van Balluseck je izjavil, da Sovjeti lahko dokažejo iskrenost svojih namenov na Koreji, pri razorožitvi, združitvi Nemčije, avstrijski mirovni pogodbi, z izpustitvijo vojnih ujetnikov iz druge svetovne vojne, ki jih še vedno pridržujejo za železno zaveso, in s priznanjem človeških pravic lastnemu ljudstvu. . Izraelski minister za delo, gospa Golda Myerson, je izja. vila, da dajejo izjave, ki jih je pred nedavnim dal Kremelj, žarek upanja, in je dodala; «Ce se bodo nedavna zagotovila o želji po odkritosrčnem sodelo. vanju spremenila v dejstva, u. tegnejo nastati mnoge možnosti, da bomo počasi a z zaupa, njem napredovali na poti do izboljšanja mednarodnega položaja«. Govoril je še češkoslovaški zunanji minister Vaclav David in seja je bila odložena. Verjetno bodo o resolueiji glasovali jutri. tarju, da so «štiri sredinske stranke leta 1948 marsikje do. bile več kot 65 odst. glasov potrebnih za izvolitev kandidata pri prvem glasovanju, ven. dar so bile stranke ločene m je neposredni enoimenski si. stem deloval le v nekaj več kot deset primerih«. Z drugimi besedami se agencija, ali bolje demokristjansko vodstvo, zavzema za čim širši dogovor o skupnih kandidatih štirih večinskih strank pri volitvah v senat; na ugovore, da bi sistem skupnih kandidatov nedvomno mnogo koristil demokristjanom, ki ima najmočnejše kan. didate, odgovarja agencija z lepim izgovorom, da pa nasprotno volilni zakon za poslansko zbornico daje mnogo ugodnosti manjšim strankam (demokristjanom pa kljub temu absolutno večino). Zdi se, da se od manjših strank samo republikanci zavzemajo za čim širše sporazume, medtem ko se liberalci in socialdemokrati še upirajo. Skoraj1 povsod pa so se že začela krajevna pogajanja. Po zadnjih vesteh bi prišlo do spo-razuma o skupnem kandidatu med tremi manjšimi strankami v pokrajinah Marche (kjer so republikanci zelo močni) m Lazio, med PSDI in PRI v Ca. labriji, Siciliji in Sardiniji, med PLI, PRI in morda tudi demokristjani pa v volilnih okrožjih Julijska krajina in Trident - Poadižje. O pogajanjih poročajo tudi iz Basilicate, Apulije, Campam-je, Emilije, Toskane itd. Tudi KPI in Nennijevi socialisti bodo predstavili skupne kandidate v senat v 26 okrožjih v Furlaniji, Basilicati, Anrucih, v Molisu in v Sardiniji, drugod pa bodo skupno glasovali za nekatere leve neodvisne (Smith v Rimu, Mole v Cosen-zi, Lanriola v Neaplju itd.). V Poadižju pa je prišlo do poskusa, da se vse italijanske stranke združijo in dosežejo izvolitev vsaj enega senatorja v tej pokrajini, ki je ye-rir. .na nemška. Predlog je izšel od MSI, podpirali pa so ga demokristjani, monarhisti, liberalci in socialni demokrati medtem ko naj bi bil skupni kandidat kominformist Bettini Schettini. Vendar kominfor-misti zaenkrat to ponudbo odklanjajo. Medtem se je zvedelo nekaj več podrobnosti o strankah 'n skupinah, ki so predložile volilne znake notranjemu ministrstvu. Kot smo poročali, je ministrstvo od predloženih 73 znakov odobrilo 54. vrnilo pa jih je 19, med njimi tudi znak «gibanja za ločitev zakona« in. kot pravi ministrstvo, zaradi premajhne resnosti tudi znak «stranke zrezka« («partit0 per la bistecca«). Spor je nastal zaradi volilnih znakov KPI in zveze neodvisnih socialistov. Oba znaka imata srp in kladivo in kominformisti. ki so svoj znak predložili nekoliko kasneje, so skoraj izgubili pravico do njega, rešili so ga pa, ker so ga uporabili že pri nekaterih prejšnjih volitvah. Znak neodvisnih socialistov bo zdaj srp s kladivom, ki ga obkrožajo žarki in napis «neodvisni socializem«. Vsekakor se bo število teh znakov pri volitvah zmanjšalo, kajti zakon predpisuje, da mora biti lista predložena vsaj v petih volilnih okrožjih, tega pa mnoge manjše skupine ne zmorejo (razen pri volitvah v senat, kjer je mogoče predlagati vsakega kandidata posebej). Skoraj vse večje stranke bodo imele svojega »spremljevalca« — majhno konkurenčno skupino z zelo podobnim volilnim znakom: PRI spremlja socialistična republikanska ZflRUCČM/l RESOLUCIJA SI/ETA SOCIALISTIČNE INTERNACIONALE ZSSR naj z dejanji dokaže svojo proglašeno miroljubnost Glavni pogoji za olajšanje napetosti so konec korejske vojne, nreditev odnosov z LR Kitajsko, sklenitev avstrijske državne pogodbe in združitev Nemčije - Opazovalci internacionale bodo prišli junija v Trst PARIZ, 13. — Svet socialistične internacionale, ki je danes končal svoje tridnevno zasedanje, je odobril resolucijo, ki med drugim poziva ZSSR, naj svoje proglašene miroljubne namene potrdi z dejanji in ne samo z besedami. Resolucija poudarja zadovoljstvo socialistov zaradi dozdevne večje pripravljenosti ZSSR, da se približa stališču velike večine Združenih narodov, in iz tega sledeče upanje, da se zmanjša mednarodna napetost. Svobodni svet ne bi smel izpustiti iz rok nobene priložnosti, za konec hladne vojne, kadar bi se taka priložnost pojavila, toda dokler ne bo dosežen trden mir, ki bi slonel na sistemu kolektivne varnosti, pristanku na mednarodno arbitražo in splošni razorožitvi morajo demokratične dežele ostati oborožene, budne in združene v obrambi svoje svobode. O Koreji zatrjuje resolucija, da bi konec korejske vojne znatno prispeval k izboljšanju mednarodnega položaja; korejski spor bi bilo treba rešiti v skladu z načeli listine OZN. Ko bi bil na Koreji vzpostavljen mir, bi bilo mogoče rešiti vprašanje kitajskega predstavništva v OZN in vzpostaviti normalne odnose z LR Kitajsko. Prav tako je nujno potrebno skleniti avstrijsko pogodbo in doseči združitev Nemčije s pomočjo splošnih svobodnih volitev. Urediti je treba tudi položaj na Srednjem vzhodu in posredovati za vzpostavitev normalnih odnosov med Izraelom in sosednimi arabskimi državami. Združeni narodi pa bi morali začeti izvajati načrt za pomoč nezadostno razvitim deželam v Aziji. Glavni tajnik angleške laburistične stranke Morgan Phillips je po seji sporočil, da se bodo predstavniki azijskih socialističnih strank udeležili tretjega kongresa socialistične internacionale, ki bo julija v Stockholmu. Dodal je, da so sklenili, da bo vsaka stranka posebej določila svoje stališče do jugoslovanskega socializma in uredila svoje odnose z Jugoslavijo. Skupina treh opazovalcev socialistične internacionale bo junija odpotovala v Trst in o tem poročala na kongresu v Stockholmu, (kot znano, je bil prihod opazovalcev v Trst prvotno napovedan za marec; kaže, da hoče socialistična internacionala z njim počakati do časa po italijanskih volitvah). Stockholmski kongres bo razpravljal tudi o poročilu o španskem vprašanju in o stališču, ki naj ga zavzamejo socialisti, ko bo Španija zahtevala, da jo sprejmejo v mednarodne organizacije. stranka, PLI nacionalna korporativna liberalna stranka, demokristjane «zveza neodvisnih krščanskih demokratov* itd. Volivci bodo morali torej precej paziti ,da se na glasov« nicah ne zmotijo. A. P. Komisar OZN za begunca na poti v Jugoslavijo ŽENEVA, 13. — Visoki komisar OZn zb begunce Van Heuven Goedhart je danes od. potoval iz Ženeve v Beograd, kjer se bo v sodelovanju s predstavniki jugoslovanske vlade poučil o položaju begun, cev, ki so našli zatočišče v Ju. goslaviji, in ugotovil, v kakšni meri lahko tem beguncem, ki so večinoma pribežali iz kom. informističnih dežel, pomaga tudi OZN. Med ukrepi, katerih izvedljivost bo proučeval visoki komisar, so plačevanje po. kojnin, do katerih so begunci dobili pravico v svojih domačih deželah, dovoljenje sorodnikom, da jim smejo pošiljati finančno pomoč, in možnost, da obiščejo svoje sorodnike v drugih deželah. Konferenca o trgovini med Vzhodom in Zahodom ŽENEVA. 13. — Pod okriljem evropske gospodarske komisije OZN se je začela danes v Ženevi konferenca za razvoj trgovine med deželami vzhodne in Zahodne Evrope. Na konferenco so poslale svoje zastopnike skoraj vse države članice evropske gospodarske komisije; zlasti številne so delegacije ZSSR in satelitskih držav; prisotni sta tudi delegaciji obeh Nemčij. Jugoslavija je poslala na konferenco samo opazovalce. Pravo delo konference se bo začelo jutri, ko bodo delegati začeli proučevati razne že sklenjene dvostranske trgovinske sporazume in stanje trgovinskih pogajanj v letošnjem letu. Nato bodo izvedenci posameznih držav naznačili vrsto in količino blaga, ki bi ga bile njihove dežele pripravljene prodati ali kupiti. Na osnovi teh izjav se bodo začela dvostranska ali tristranska pogajanja o ponudbah in povpraševanju po posameznih vrstah blaga. Pogrešano letalo LJUBLJANA, 13.— ‘Reševalne skupine petih držav — Jugoslavije, Velike Britanije, ZDA, Avstrije in Italije, so tudi danes brez uspeha iskale pogrešano letalo britanskega letalca Toma Hayhowa, ki je izginil v petek na avstrij-sko-jugoslovanskem obmejnem področju, ko je poskušal postaviti nov rekord na progi London-Beograd. Dele letala, ki so jih danes našli v bližini Osojskega jezera na Koroškem in o katerih so najprej mišlili, da pripadajo Hayhowovemu le. talu, so pozneje spoznali za o. Stanke letala, ki je strmoglavi, lo že med preteklo vojno. Pleven v ZDA VFASHINGTON, 13. — Fran. coski obrambni minister Renč Plčven, ki je uradno prišel v ZDA zato, da bi osebno sprejel diplomo častnega doktorja neke ameriške univerze, je danes predpoldne v Beli hiši ob. iskal predsednika Eisenhuwer. ja. Po razgovoru je Pleven izjavil, da ni govoril s predsednikom o «nobenem vprašanju uradnega značaja«, temveč da sta «se razgovarjaia kot prija, telj s prijateljem«. Razgovor je trajal dvajset minut. Plevena je sprejela tudi senatna komisija za zunanje zadeve. Po razgovoru s komisijo, ki je trajal poldrugo uro, je Pleven spet dejal, da je imel »prijateljski pomenek«. Po izjavah nekaterih članov kongresa je Pleven v svojem ras-govoru s senatno zunanjepolitično komisijo izrazil mnenje, da utegne sovjetska mirovna ofenziva zakasniti ratifikacijo pogodbe o evropski vojski v francoskem parlamentu, in do. dal, da ni prav nič gotovo, ali bo do ratifikacije prišlo še to poletje. Sicer pa je Pleven me. nil, da so moskovski voditelji spremenili svojo taktiko, ne pa tudi svojih ciljev in da ima njihovo novo stališče predvsem namen, da se prepreči okrepitev obrambne sposobnosti zahodnega sveta. O odnosih med Francijo in Zahodno Nem. čijo je dejal, da med obema deželama ni nobenega vpraša, nja, ki ga ne bi bilo mogoče rešiti. Britanski protest pri japonski vladi? TOKIO, 13. — Trgovinski predstavnik pri angleškem poslaništvu v Tokiu Norman Roberts se je danes razgovarjal s podtajnikom v japonskem zunanjem ministrstvu. Neki glasnik! zunanjega ministrstva je izjavil, da je bil razgovor lahko v zvezi z britansko zahtevo pojasnil o nakupu iranskega petroleja s strani nekega japonskega podjetja. PRIMORSKI DNEVNIK 14. aprila Mil iŽrtUiili ii.— i.ir.-ii. ■ Sin ne ljubi matere, ker Je imenitna, gosposka, bogata. JOSIP STRITAR Danes, torek l4. apr» JuStlKw zatone ob Sonce vzide ob 5.22 Luna OB NAPOVEDI SOLIDARNOSTNE STAVKE V ŽELEZARNI Kako je s proizvodnjo v železarni ILVA v Skednju? Delo se je skrčilo samo v valjarni - Gradnja novih naprav za aglomeracijo ter popravljanje martinovke in skupino peči v koksarni - V sedanjem stanjn lahko pomeni stavka le slabitev sindikalne zavesti delavcev CGIL (Italijanska splošna zveza dela) je za danes napovedala dveurno stavko v vseh železarnah v Italiji, in sicer proti odpustu delavcev. Stavka je tudi nekak protest proti premogovno - železarskemu poolu, znanemu pod imenom Schumanov plan. Zato so se pridružili tej stavki tudi Enotni sindikati in pozvali delavce v železarni ILVA, naj danes zapuste dve uri delo. Q odpuščanju delavcev v italijanskih železarnah zaradi krčenja železarske industrije, zlasti v mestu Terni, je bilo že mnogo govora, saj so v Italiji odpustili že več tisoč delavcev zato je tudi borba italijanskih delavcev popolnoma upravičena. Drugačen pa je položaj pri nas v Trstu. Kom-informovski tisk j® že dalje časa tega zagnal vik in krik, češ da grozi tudi železarni v Skednju počasna ukinitev proizvodnje ter da je tega kriv samo Schumanov plan. Kominformovcem je poy sredno odgovoril «Giornale di Trieste*. ki je nasprotno v svojem članku močno pretiraval glede obnove naprav in pel tej obnovi pretirano hvalo. Prav zaradi tega nasprotujočega si pisanja obeh strani smo se obrnili na razne delavce, da nam povedo, kakšen je dejanski položaj v železarni. Delavci so vse drugačnega mnenja in pravijo, da komin-fcrmovci posiljujejo neka dejstva, le da bi lahko laže branih določeno tezo ter nakopali omenjenemu «poolu» tudi tako krivdo, ki je sploh nima. Torej so na oheb straneh potvarjali stvarnost, namesto da bi stvari opisali, kot so v resnici. V železarni so v valjarni skrčili delo od 20 ur na dan v dveh izmenah na samih 8 ur. To je nedvomno posledica zastarelosti naprav, ki ne morejo konkurirati z inozemstvom. Poleg tega so začeli tudi obnavljati oziroma popravljati eno martinovko in skupino peči v koksarni Razen valjarne pa vsaj za sedaj ne grozi nobenemu obratu zmanjšanje ali ukinitev dela. To potrjuje že dejstvo, da zidajo novo stavbo za aglomeracijo, v katero bodo namestih moderne stroje, kar bo olajšalo proces proizvajanja grodlja oziroma železa v plavžu. Aglomeracija bo po pričakovanjih delavcev dograjena do pomladi prihodnjega leta in bo stala skupno okoli 800 milijonov lir. Ce bi imeli namen proizvodnjo ukiniti ali znatno krčiti, ne bi gradili teh naprav. Kar se tiče obnove martinovke. je «Giornale» pretiraval, ko je govoril o obnovi, saj gre v glavnem le za remontna dela s samotno opeko, kar pa je nekaj običajnega, saj morajo martinovke redno popravljati vsake tri do štiri mesece ker opeka zaradi prehude vročine pregori in jo je treba nadomestiti. Pri tem remontnem delu pa tudi res martinovko nekoliko modernizirajo, še zdaleč pa ne gre za popolno obnovitev te peči. Tudi dela prt koksarni so nekaj rednega, nov gazometer z 12.000 kub m zmogljivosti pa so zgradili že lani, tako da so znižali uporabo nafte pri ogrevanju martinovk in zvišali količino plina, kar je bilo nedvomno v korist jeklarne. V njej delajo delavci v treh izmenah po 8 ur in obratuje neprenehoma. Ena martinovka daje na dan okoli 100 ton jekla plavž pa 8000 do 9000 ton železa na mesec Za pridobivanje jekla uporabljajo v glavnem staro železo, ki ga dobivajo iz raznih držav, v zadnjem času zlasti mnogo iz Nemčije; temu železu pa dodajajo grodelj, ki pride iz plavža. Iz tega kratkega opisa dejavnosti v železarni je razvid- no, da je osnovna proizvodnja doslej redna ter da koksarna, plavž in martinovki delujejo kot po navadi, le valjarna je skrčila delo. Plin, ki ga pridobivajo v koksarni pri spreminjanju premoga v koks. je postranski proizvod in ga razen za notranjo uporabo dajejo na razpolago ACEGAT do 55.000 kub. metrov na dan. Iz tega pa je tudi razvidno, da ne gre za temeljito obnovo martinovk koksarne in plavža, saj proizvajajo moderni plavži do trikrat več železa na dan, kot ga proizvaja škedenjski, martinovke pa ogrevajo ponekod že z električno energijo. Res pa je, da je železarna ILVA v Skednju le ena izmed petnajstih, ki jih ima to podjetje tu in v Italiji ter da se je v marsikateri železarni v Italiji proizvodnja skrčila. Tu pa imajo sedaj za 6 mesecev zalog in govore proti skrčenju dela razni razlogi. Zato se pač ne sme nasedati kominfor-movski propagandi, ki skuša orisati položaj v ILVI sila pesimistično, niti verjeti trditvam o koreniti obnovi naprav, ko gre v glavnem le za njihovo popravilo ,seveda razen že omenjene aglomeracije. Kot vse kaže, ne grozi delavcem železarne vsaj trenutno nobena nevarnost odpustov. S tem nikakor ne mislimo trditi, da se ne bi mogla taka nevarnost v bodočnosti pojaviti. Ne smemo namreč zapirati oči pred splošno politi-ko industrij cev v Italiji in pri j nas in pred njihovo ofenzivo proti pravicam delavstva, prav tako so jasne njihove težnje po skrčenju obratov in po odpuščanju delavcev, saj smo prav te dni zaznamovali nove odpuste zlasti v mali in srednji industriji. Toda pri tem pa moramo biti stvarni in ne napovedovati odpuste tudi tam, kjer jih vsaj sedaj ni pričakovati. Vsekakor mora biti delavstvo budno. Vprašanje pa je, kako je treba reagirati na politiko delodajalcev. Boriti se je treba, ko grozi konkretna nevarnost, saj tako se tudi delavci laže vključijo v borbo. Zgrešeno pa je, voditi nekako borbo proti mlinom na veter, ker pomeni to samo trošenje sil in gotov neuspeh. Zato se vprašamo, ali je konkretno v primeru ILVE v sedanjem stanju današnja stavka upravičena in ali lahko obeta uspeh. Ob izkušnji zadnje stavke 30. marca, ki se je je udeležilo le 47 delavcev, je odgovor na omenjeno vprašanje lahko samo negativen. Predvsem niso delavcev pripravili za borbo, niti jih prepričali o njeni umestnosti. Razen tega je delavstvo v ILVi zaradi zgrešene politike kominformovskih sindikatov pasivno in ne zaupa sindikalnemu vodstvu. Napovedati v tem ozračju in brez slehernega konkretnega in neposrednega razloga stavko pomeni tvegati neuspeh in s tem še večjo demoralizaci-jo delavcev, kar bo že tako šibki sindikalni zavesti še bolj škodilo, kar pač ni v interesu delavcev, marveč delodajalcev. Sploh pa je že tako napovedovanje kratkih stavk brez vsake mobilizacije in ob vnaprejšnji brezbrižnosti delavstva nesmiselno. Delavci so tudi že siti naročenih in zapovedanih stavk, ki prav zato ne morejo biti občutene, ker se njihova nujnost ne poraja iz potreb delavcev samih. Nujno pa je vzbuditi v delavstvu sindikalno zavest in takoj začeti ustvarjati pogoje za bodoče borbe, ki delavce nedvomno čakajo. Zato pa je treba delavcem jasno govoriti ne pa jih varati z demagoški- mi frazami. Naloga razredno zavednih delavcev je, prepričati vse delovne tovariše, da je sedanje sindikalno mrtvilo nevarno in da lahko postane usodno. Delavstvo mora pritisniti na vodstvo sindikatov, da ustvarijo enotnost, in da odpravijo vse, kar delavce loči. Najlepša prilika za ustvaritev te enotnosti pa je ravno bližnji prvi maj, ki bi ga morali vsi delavci skupno in enotno praznovati prav na Velikem trgu ter tako pokazati delodajalcem, da bi vsi njihovi nadaljnji poskusi odvzemanja pravic in kruha delavcem naleteli na soglasen odpor. Prav taka skupna manifestacija bi ponovno vrnila sindikatom tisto mesto, ki jim gre v odnosu razrednih sil in v proizvodnji. Sele ko se ustvari takšna borbena enotnost, ko bo konec pasivnosti in nezaupanja delavcev, bodo u-stvarjeni tudi pogoji za uspešno borbo. Napovedovanje stavk, kakršna je današnja, pa ob vsej sedanji pasivnosti in ob nekonkretnih Ciljih lahko delavstvu samo škodi. Danes seja tržaškega občinskega sveta Danes ob 18. uri bo rednr seja tržaškega občinskega sve. ta. Na dnevnem redu je imenovanje predsednika upravne komisije ACEGAT; imenu vanje upravne komisije ACEGAT; u-reditev zavarovanja voditeljev tranvajske službe ACEGAT; sporazum o filobusni progi štev. 20 itd. Na zadnji seji občinskega sveta pa je bilo sporočeno, da bo za danes na dnevnem redu razprava o stanovanjskem vprašanju na podlagi poročila, ki ga je podal župan. V obvestilu občinskim svetovalcem nj pojasnjeno zakaj je bila ta točka dnevnega reda črtana za današnjo sejo. Seja upravnega odbora devmsko*nabrežinske občine Včeraj popoldne je bila na županstvu v Nabrežini seja u-pravnega odbora devinsko ■ nabrežinske občine. Zupan je poročal o svojem obisku pri predsednika cone dr. Miceliju, za tem so pa govorili o letošnji občinski otroški koloniji ter sklenili, da bo kolonija tudi letos v Cella di Ovaro. Nadalje so se pomenili glede šole v Mavhinjah, potem pa o šoli v Sesljanu, katero bi radi vzeli v najem Avstrijci za otroško kolonijo. Ce Avstrijci ne bodo sprejeli predloženih pogojev, bodo šolo v poletnih mesecih oddali v najem organizaciji IRO, ki je tudi stavila svojo ponudbo. Končno so se še pomenili o raznih javnih delih in o SELAD. POROČILO DR. DEKLEVE 0 NEDELJSKEM SESTIHKU m SEJI IZtfRSHECfl ODBORA OF Nov kominformovski poskus razbijanja enotnosti Slovencev Ado Slavec in ostali kominformovski svetovalci se enotnega sestanka slovenskih svetovalcev niso udeležili, čeprav so ga nedavno sami predlagali, ker jim je udeležbo prepovedala Vjdalijeva namestnica Marina Bernetič | Po sinočnji žalni seji izvršnega odbora Osvobodilne fronte je bila delovna seja, na ka_ teri se je razpravljalo o stališču svetovalcev izvoljenih na Listi slovenske skupnosti glede imenovanja novega conskega predsednika ter s tem v zvezi o stališču Osvobodilne fronte, kot sestavnem delu LSS. Tov. dr. Dekleva je poročal o poteku sestanka, ki je bil sklican na podlagi soglasnega sklepa devinsko-nabrežinskega občin, skega sveta glede enotnega nastopa po predhodnem predlogu kominformovskega svetovalca in občinskega odbornika Ada Vižintina Slavca. Kakor je znano, je bil po tem svojem predlogu Ado Vižintin deležen ostre obsodbe na javnem ).om. informovskem sestanku, na katerem sta Vidalijeva namestnika iz Trsta Pogassi in Marija Bernetič Vižintinov predlog označila kot «nasedanje titovskim manevrom in provokacijama, o čemer je naš list že obširno poročal. Ker mora. jo kominformovski «nižji funkcionarji*, med katere spada tudi Vižintin, slepo trditi, da je črno tisto, kar je belo, če jim tako ukaže Vidali ali Ma- S SESTANKA ODBORA OF ZA ZG0N1ŠK0 OBČINO S pravilnim se širijo delovan vrste ijem OF V prihodnjih 34 dnevih bodo sklicani širši sestanki OF po vaseh zgoniške občine V soboto zvečer je bil v Zgo. niku sestanek odbora Osvobo. dolne fronte za zgoniško občino, katerega se je poleg članov udeležil tudi tov. Stanko Bole od glavnega odbora OF. Na dnevnem redu so bila aktualna politična vprašanja, o katerih je spregovoril tov. Bole, organizacijska vprašanja ter obravnavanje nekaterih občinskih problemov. Tov. Boje je najprej omenil splošni politični položaj v svetu, nato se je pa dalj časa ustavil pri karakterizaciji dogodkov v zvezi z «mirovno o-fenzivo*, ki jo je pred nedavnim započela SZ, Govoril je tudi o porazu De Gasperijeve politike v zvezi s potovanjem maršala Tita v London, potem Nič če niste zamudili če niste v nedeljo podpisali pristopnice Dijaške Matice. To še vedno lahko storite. Ce pa Vam Vaši znanci niso ponudili pristopnice v podpis, povprašajte zanjo pn poverjetnikih Dijaške Matice ali pa telefonirajte na številko 93-167. Pristopnico dobite na dom- IZ JUGOSLOVANSKE CONE STO Razpravljanje zadružnikov o napredku kmetijstva KOZ so v zadnjem času uredile 30 hektarov novih vinogradov V soboto je bil v Kopru redni letni občni zbor okrajne zadružne poslovne zveze. Tu so izvolili novi upravni odbor in se temeljito pogovorili o delu v tekočem letu. Največ 10 govorili o izboljšanju kmetijstva, ki je ena najvažnejših gospodarskih panog v koprskem okraju. Doslej so se kmetijske zadruge pečale predvsem s trgovino, medtem ko so se z obnovo kmetijstva ukvarjale predvsem kmetijske delovne zadruge, ki pa so maloštevilne. V zadnjem času so KDZ uredile 30 hektarov novih vinogradov, kar je zanje sicer precej, medtem ko za celotno kmetijstvo to ne pomeni veliko. Z načrtno obnovo vinogradov in sadovnjakov se bodo morale pečati tudi kmetijske splošne zadruge, ki zajemajo večino kmečkih gospodarstev. Prvi koraki so bili napravljeni že lansko leto, ko so nekateri kmetje tz Nove vasi in še nekaterih drugih krajev združili svoje manjše parcele v velike komplekse, ki jih je možno obdelovati na moderen način. Ti kmetje seveda ostanejo še lastniki svoje zemlje, le komplekse obdelujejo skupno. Kmetom zadružnikom bo pri tem delu zlasti pomagalo podjetje «Vinosad», ki se bo izključno bavilo z obnovo in bo razpolagalo z modernimi stroji. Na seji so tudi govorili o delu zadružnega podjetja «Fruktus», ki odkupuje kmetijske pridelke od zadrug. Po sklepu upravnega odbora bo to podjetje razdelilo zadrugam 14 milijonov dinarjev svojega dobička. Ali bodo zadruge razdelile ta dobiček kmetom ali pa ga bodo porabile za druge namene, o tem pa bodo odločili zadružniki sami. Izvoz in uvoz koprskega okraja V prvem tromesečju tega leta so podjetja in zadruge koprskega okraja izvozile v inozemstvo blaga v vrednosti okrog 144 milijonov deviznih dinarjev, medtem ko so v prvih treh mesecih lanskega leta izvozili za 50 odst. manj Podjetje «Delamaris», ki izvaža izdelke ribje konservne industrije, je letos izvozilo že za 77 milijonov deviznih dinarjev blaga. Na drugem mestu med izvozniki je podjetje «Splošna trgovska*. V istem času so podjetja uvozila iz inozemstva raznega blaga v vrednosti nad 100 milijonov dinarjev. gih vprašanjih, pri čemer so omenili tudi značilen primer iz Saleža. V tej vasi so se mla. dinci pripravljali, da bi za pusta priredili skupno vaško družabno prireditev. Vse je bilo v najlepšem redu, dokler se ni sestala kominformistična celica in po direktivah od zunaj vplivala na svoje pristaše, da so odpovedali sodelovanje pri organizaciji vaške prireditve. Značilen primer, ki jasno karakterizira mišljenje baze in pritiska, ki ga izvaja nanjo kominformovska centrala. Vprašanje je seveda, ali bo centrali uspelo obdržati vajeti v rokah, ko pa vemo, da je stremljenje po enotnosti pri poštenih ljudeh vedno bolj ob. čuteno. je pa prešel na naš notranji politični položaj; kot prvo je omenil imenovanje Micelija za predsednika cone ter s tem v zvezi kritiziral ZVU, ki dopušča taka imenovanja v nasprotju s še sedaj veljavnimi določbami. Nato je govoril o povečani ofenzivi delodajalcev proti delavcem, pri čemer je navedel več konkretnih prime, rov ter ugotovil, da je le v e-notnosti moč ter poroštvo za dosego uspehov na vseh področjih vsakodnevne borbe delovnega ljudstva. In prav zara. di tega je naloga OF, da aktiv, no deluje na ustvarjanju enot. nosti, od česar ne bodo imeli koristi samo Slovenci v bor bi za enakopravnost, temveč vse demokratično prebivalstvo sploh. V tem smislu so prisotni raz. pravljali tudi o skupni akciji občinskih svetovalcev glede vloge, ki so jo predložili svetovalci LSS v devinsko-nabre. žinskem občinskem svetu. Kot je znano, so omenjeni svetovalci predložili zahtevo po svo. bodnih volitvah predsednika cone, zahtevali, da mora biti podpredsednik Slovenec, med tem ko mora biti v upravnem odboru predsedstva cone zastopano tudi slovensko prebivalstvo po svojih predstavnikih. Na sestanku so nato prisotni izjavili, da bodo akcijo vsestransko podprli ter jo tol. mačili domačemu prebivalstvu. Glede praznovanja delavske, ga praznika 1. maja dela tudi OF na tem, da pride do enotne manifestacije, na kateri bi združeni delavci pokazali svo. jo moč v enotnosti. Samo z enotno borbo se lahko uspešno zoperstavijo proti organizi. ranim in združenim silam delodajalcev. Omenili so tudi po. poldanski nastop na stadionu «Prvi maj* v Trstu ter naved. li glavne točke programa. Zupan zgoniške občine tov. Obad, ki je bil na sestanku prisoten, je navzočim objasnil nekaj najvažnejših vprašanj iz občinske problematike, potem so pa določili, da bodo v prihodnjih 14 dnevih organizirali po vaseh širše sestanke OF, na katerih bodo govorili o važnej. jih političnih in organizacijskih vprašanjih. Razveseljivo dejstvo, ki je bilo nato razvid, no iz tajniškega poročila je, da se je v zadnjem času močno povečalo število Članov Osvobodilne fronte, kar je nedvoni. no zasluga pravilnega delovanja odbora in članov sploh. Člani odbora so nato razpravljali še o nekaterih dru- Hude posledice nerodnega padca S prognozo okrevanja v 25 dneh so včeraj sprejeli na nevrološki oddelek 18-letnega Ne-rea Petruzzija iz Cereje pri Miljah, kateremu so ugotovili poleg možganskega pretresa tudi razne praske po čelu in nogah ter udarec v ramo z verjetnim zlomom leve ključnice. Bolničarji miljskega odseka Rdečega križa so v bolnici izjavili, da so mladeniča že v takem stanju našli v njegovem stanovanju. Petruzzi pa nam je izjavil, da je med povratkom domov v nedeljo okoli polnoči nerodno padel na tla. Kampanja proti eksplozivom Tudi včeraj so imeli tehniki skupine odstranjevalcev min v okviru kampanje proti vojnim ostankom predavanja, in sicer v osnovnih šolah pri Domju, v Boljuncu, Dolini. Zavljah pri Sv Barbari, Sv. Roku in v večerni šoli v Miljah. Pri predavanjih je bilo okrog 500 otrok, ki so z zanimanjem sledili izvajanjem govornikov. Poleg suše še manevri Včeraj so se na našem področju začele velike vojaške vaje, pri katerih sodelujejo kombinirane angloameriške čete. Vaje, pri katerih sodelujejo poleg pehote tudi lahki in težki motorizirani oddelki ter reakcijsko letalstvo, se bodo nadaljevale tudi danes. Popoldne so vaščani v Gabrovcu opazili tudi poveljnika angloameriške cone STO gen. Wintertona, ki se je mudil na «položajih». Vojaške vaje so za naše kmete prava pokora. Tanki in kamioni uničujejo komaj pred nedavnim popravljene občinske in pokrajinske ceste, posebno še v zgoniški občini, kjer so poti posuli z drobnim gramozom. Tanki nadalje podirajo ograde in na novo zgrajene zidove, ki so jih kmetje postavili v zaščito pred nezaželenimi gosti. Pašniki so raz-orani, grmičevje potlačeno in izpuljeno. Kmetje s strahom ogledujejo težka vozila in na tihem prosijo, da ne bi zašla na njihovo... Ob teh manevrih je treba zopet spregovoriti o ocenjevanju škode in seveda tudi plačevanju. Komisija, ki ocenjuje po vajah nastalo škodo, prihaja po navadi na mesto šele dolgo časa po zaključenih manevrih, ko so kmetje zidove morda že popravili in je trava na novo pognala. Ko pa je škoda ocenjena (običajno le malenkostno), mora oškodovani kmet tolikokrat v mesto. da s potmi in na izgubi časa, zapravi več, kot je pa za nastalo škodo dobil. Zato bi bilo prav, da se vprašanje ocenjevanja in plačevanja škode uredi take, da bi kmetje potrebne listine prinašali na občino, kjer naj bi se tudi izplačevalo. Občina naj bo posrednik med uradom, ki prošnje rešuje in oškodovanci. Komisija, v kateri naj bodo tudi predstavniki domačinov, pa naj nastalo škodo pregleda takoj potem, ko so bile vaje končane! Nezgoda v ladjedelnici Zaradi rane na hrbtu z verjetno poškodbo hrbteničnih vretenc so včeraj sprejeli na I. kirurškem oddelku 18-letnega Agostina Lenocija iz Ul. Son-cini, katerega je spremil v bolnico bolničar ladjedelnice Sv. Marka. TRAGIČNE POSIEDICE DIVJE VOŽNJE NEZNANEGA AVTOMOBIIA Včeraj umrl mladenič ki ga je v nedeljo povozil avto V bližini mesta nesreče je policija našla okrvavljen ročaj avtomobilskih vrat * Mrzlično zasledovanje brezvestnega šoferja Včeraj okoli 13. ure je na II. kirurškem oddelku bolnice podlegel poškodbam 21-letni elektricist Edmond Knaus iz Scala Bonghi, ki je v nedeljo zvečer postal žrtev prometne nesreče Mladega ponesrečenca so takoj po nesreči odpeljali v bolnico, kjer so ga sprejeli v resnem stanju, kajti zdravniki so ugotovili, da ima prebito lobanjo, 16-letni Giordano Stoppani, ki je Knau-sa spremljal v bolnico je izjavil, da je mladeniča podrl na tla neki avtomobil, ki je z veliko hitrostjo vozil po Nabrežju N. Sauro v smeri Sv. Andreja. Po nesreči je brezvestni šofer nadaljeval vožnjo in izginil. Nedaleč mesta nesreče so našli na tleh okrvavljen ročaj vrat in policija domneva, da pripada avtomobilu, ki je nesrečnega Knausa podrl na tla. Policija je takoj uvedla preiskavo da bi identificirala brezvestnega šoferja, ki ni čutil dolžnosti pomagati nesrečnežu, ki ga je hudo ranil. Prometna policija je takoj po nesreči izdala poziv, s katerim poziva vsakogar, ki je bil blizu nesreče ali ki je opazil avto, da bi se oglasil na poveljstvu ali pa da bi telefoniral na št. 223 ali na 23-333, Ba- rija Bernetič, je bilo pričakovati, da se Vižintin in ostali kominformovski svetovalci Gratton, Skrk in Marizza sestanka, ki so ga bili sami pred. lagali, ne bodo udeležili. Tako se je tudi zgodilo. Zaradi tega se je sestanek vršil brez kominformovskih svetovalcev, udeležili pa so se ga svetovalci LSS iz slovenskih občin, kakor tudi dr. J. Dekleva in dr. J. Agneletto kot slovenska svetovalca iz tržaškega občinskega sveta Predmet razgovora je bil predlog svetovalcev LSS za resolucijo, v kateri se zahteva, da se izve. dejo svobodne volitve predsednika cone, da bi moral biti conski podpredsednik Slovenec, v upravnem odboru pa bi moralo biti zastopano slovensko prebivalstvo po svojih predstavnikih. Na sestanku je bilo poudarjeno, da so kom-informisti z neizpolnitvijo svojega lastnega predloga o skupnem sestanku ponovno poskušali razbiti enotni nastop izvoljenih predstavnikov slo venskega življa glede tako živ. ljenjsko važnega vprašanja. Po daljši razpravi je bila se. stavljena posebna komisija šestih svetovalcev, ki naj do ne. delje sestavi dokončno besedi, lo resolucije glede tega in dru. gih vprašanj, ki bo na ponovnem sestanku prediskutirana in podpisana v nedeljo 19. t. meseca. Sledila je diskusija o poroči, lu tov. Dekleve, v kateri so člani izvršnega odbora odobrili stališče predstavnikov OF na nedeljskem sestanku svetovalcev LSS. Prihodnja se. ja izvršnega odbora bo predvidoma v četrtek. Predsednik cone sprejel devinsko-nabrežinskega župana Včeraj dopoldne je predsednik cone dr. Miceli sprejel na vljudnostnem obisku župana devinsko - nabrežinske občine g Josipa Terčona. V daljšem razgovoru je župan prikazal novemu predsedniku vrsto občinskih problemov ter ga prosil. da bi interveniral na pristojnih mestih za njihovo skorajšnjo rešitev. Tako mu je omenil brezposelnost ter problem ustanove SELAD, pri čemer je poudaril. da je večina delavcev, ki delajo v okviru SELAD, zaposlena pri delu za tržaške potrebe, vsled česar trpijo dela v območju devinsko - nabrežinske občine. Nadalje ga je prosil, da bi posredoval pri tržaški občini glede oddaje del pri stopnišču, toi ga bo treba napraviti za cerkev pri Jezuitih v Trstu, tako da bi delo dobili nabrežinški kamnoseki. Ko so govorili o razvoju turizma, je predsednik cone sam predlagal nekaj novosti, a mu je župan pojasnil, da je marsikaj v načrtu pa se ne da ures. ničiti, ker ni za to potrebnih fondov. Predsednik cone je županu dejal, naj pripravi načrte ter obljubil, da se bo osebno zavzel za njihovo u-godno rešitev. Končno je župan še omenil hudo stanovanjsko krizo ter prikazal, da bi bilo treba zaenkrat sezidati vsaj 50 stanovanj, če bi hoteli zadostiti najnujnejšim prošnjam Otvoritev razstave ameriške knjige Ob sporočilu, da bo v Zavez, niški čitalnici v VI. Trento odprta razstava ameriške knjige, si je mogoče kdo predstavljal, da bo dobršen del čitalniškega prostora spremenjen v razstav, ni prostor. Vendar pa temu ni tako, kajti prireditelju razstave se je zdelo važno, kot je v uvodu pred otvoritvijo povedal ravnatelj čitalnice prof. dr. Hamilton Mathes, pokazati nekaj pomembnejših izdaj ameri. ških del iz raznih področij. Tako na razstavi ni mnogo knjig, vendar pa dovolj, da morejo zbuditi zanimanje interesentov v posameznih panogah. Razstava, ki bo odprta do IS. t. m., je vsekakor vredna obiska, zlasti še, ker je osebje čitalnice obiskovalcev vedno na razpolago s pojasnili. Na otvoritvi razstave včeraj popoldne smo ob prisotnosti predstavnikov tržaškega kulturnega življenja opazili odsoi. nost nekaterih ljudi, ki bi jih na taki prireditvi pričakovali; nismo namreč videli nikogar od slovenske Narodne in študijske knjižnice. Mar Zavezni. ška čitalnica ne smatra za u-mestno njihovo navzočnost na razstavi knjige — vseeno če a. meriške ali katerekoli? ZVEZA PROSVETNIH DELAVCEV Jutri 15. t. m. točno ob uri bo seja vodilnega odbora. 18. Osvobodilna fronta IV. OKRAJ Jutri 15. t. m. ob 20. uri bo seja izvršnega odbora IV. okraja. Prosimo za točno udeležbo. IZPRED KAZENSKEGA SODIŠČA Predlagane stroge kazni za udeležence pri tihotapstvu kave Razen zapornih kazni od 2 do 8 let je tožilec zahteval za posamezne obtožence še globo od 55 do 117 milijonov lir je je policija že identificirala šoferja vendar ga ni mogla a-retirati, ker je zbežal. V resnem stanju zaradi trčenja motorja z avtomobilom Včeraj okoli 20. ure so z re. silnim avtom pripeljali v bol. nišnico 17-letnega Elia Busol-lata iz Ul. A. Emo in njegovega prijatelja 19-letnega Claudia Guglielma iz Ul. del Veltro, ki sta se, kakor so izjavili bolničarji rešilnega avta, malo prej na velikem ovinku kaka 2 km od Sesljana med vožnjo z mo. torjem, ki ga je šofiral prvi, zaletela v «Topolino». Po trčenju sta oba mladeniča padla na tla, kjer sta ranjena obležala. Oba so sprejeli na I. kirurškem oddelku in medtem ko bo Guglielmi zaradi raznih prask in udarcev okreval v 7 \ ali 10 dneh, je stanje Busella-ta, kateremu so ugotovili rano nad desnim očesom in udarec na čelu z verjetnim zlomom lo. banjških kosti, zelo resno. NOČNA SLUŽBA LEKARN Davanzo, Ul. L. Bernlnl 4; Mll-lo. Ul. Buonarrotl 11; Mizzan, Trg Venezla 2; Harabaglla v Bar-kovljah in Nicoll v Skednju. Proces o tihotapstvu kave iz proste cone v naše mesto gre h koncu. Po dolgotrajni razpravi, ki je trajala v presledkih več mesecev, je sodišče končalo zasliševanje prta in obtožencev in tako je včeraj prišel na vrsto tožilec De Franco. Tožilec je v svojem govoru spoznal vse obtožence za krive obtoženih dejanj ter zaključil s pripombo da je bilo tihotapstvo organizirano in da je obstajala skupina oseb, ki je vodilo to družbo z namenom, da prevari financo. Ob koncu svojega govora je tožilec zahteval za Macchija, Trtanja, Kaszemecka in Schltp-perja po 8 let in 5 mesecev zapora ter po 60.000 lir globe. V tem predlogu so zapopadena leta m meseci zaporne kazni za tihotapstvo, za podkupovanje, za prekršclc proti prepovedi uvoza in za organizacijo tihotapske mreže. Za iste obtožbe je tožilec zahteval, da sodišče obsodi Komaulija. Prem-la in Borghesija na 6 l®t in 6 mesecev zapora ter na 50.000 lir globe, dalje Oliva, Villo, Ciccarellija, Vanicha, Del Fab-bra Bradaschio in Obersnela na 4 leta in 4 mesece zapora ter na 10.000 lir globe, medtem ko je predlagal za Martin-za in Mazzela nižjo kazen in sicer za vsakega 2 leti zapora in 15.000 lir globe, ker sta sodelovala le kot težaka. Za vse je nadalje zahteval, da jih sodišče obsodi na plačilo minimalne denarne kazni, ki je po zakonu predvidena za tihotapstvo kave. Ta denarna kazen pa ni za vse enaka ter znaša od 55.000.000 do 117.000.00 lir. V naslednjih dneh bodo spregovorili odvetniki, zatem bo izrečena obsodba. Predsednik; Ostoich: tožilec: De Franco; zapisnikar: Ma- gliacca. IZPRED ZAVEZNIŠKEGA VOJAŠKEGA SOD1SCA še vedno zasliševanja na procesu afere TRUST Razprava proti obtoženim u. radnikom tehničnega urada Trusta se je tudi včeraj nadaljevala z zasliševanjem prič. Vsi podjetniki ki so prišli pred sodnika, so potrdili to, kar so njihovi kolegi izjavili že v prejšnjih dneh, to je, da so prostovoljno dajali denar, da bi mazali in tudi iz bojazni, da jih ne bi vež povabili k licitacijam. Svagelj je izjavil, da Jt Smigu izročil 100.000 lir, ker mu je v prostih urah pomagal sestavljati račune in proračune in da ga je za njegovo de- lo še premalo poplačal. Tnd' drugi podjetnik, Weissmann, je potrdil, da je nagrajeval nekatere uradnike kot je navada na trgu in ker se je bal, da mu ne bi več dodelili dela. Po zaslišanju zadnjega podjetnika Ruzziera so poklicali pred sodišče že znanega ameriškega arhitekta Oora, ki je že pričal. Slednji je obrazložil pomen nekaterih formularjev, ki mu jih je predložil tožilec. Mr. Oor je obrazložil, da so to proračuni, ki so jih sestavljali v tehničnem uradu Catel-lani Franzutti, Sinigo in delno tromba. Te proračune so pripravljali še preden se je delo začelo in so jih predložili poveljniku inženirskega odseka v podpis. Sele ko je ta potrdil in podpisal proračun, je u-rad dobil potrebne fonde. Ko so imeli denar na razpolago, so povabili podjetnike k licitacijam. Mr. Oor je pojgsnil v zvezi s predložitvijo novega proračuna za isto delo, da je poveljnik inženirskega odseka, neki general, opazil v prvem proračunu, da nekaj ni v redu. Zaradi tega so odstranili vse obtožence iz pisarne in jih prijavili sodišču, medtem ko je moralo, tokrat samo ameriško o-sebje, pripraviti nov proračun, ki je bil seveda sestavljen na podlagi prvega. Oba dokumenta, ki ju je tožilec predložil sodišču, da bi bila vnešena med akte, so pokazali tudi odvetnikom, ki so si ju ogledali, nakar so razpravo odložili. ( GLEDALIŠČE V EK Dl) Danes ob 20.30 bo v že razprodanem gledališču prva predstava gledališke skupine «Tgatro d'Arte Italia-no* pod vodstvom Vittoria Gasmana in Luigija Spuarzina, ki se bo predstavila s Shakespear i e-vlm #Hamletom» v prevodu Luigija Squarzina. Od koncu predstave bodo vozili tramvaji in filobusi. V jamo jo padel Z rešilnim avtom so zjutraj pripeljali v bolnico 40-letnega Emila Calvija iz Trebč št. 14, katerega SO morali zaradi rane na čelu in prask na levem kolenu sprejeti s prognozo okrevanja v 8 dneh na opazovalnem oddelku. Calvi je izjavil, da je med metanjem materiala v poldrug meter globoko jamo v žaveli-skem industrijskem pristanišču, kjer je zaposlen pri tvrdki Rossetti, iz neznanih razlogov izgubil ravnotežje in padel v globino, pri čemer se je ranil. ZA TRŽAŠKO OZEMLJE V soboto, 18. aprila 1953 ob 20-30 uri v AVDITORIJU v TRSTU PREMIERA Spisal: Nicola Manzari Režiser: Ljudevit Crnobori Prevedel: prof. Ivan Savli Scena in kostumi: Jože Cesar Osebe: Marko Vecchietti - Mo-dest Sancin; Amalija, njegova žena - Elza Barbi-čeva; Gertruda, tašča -Leli Nakrstova; Marjela, hotelirjeva hči - Zlata Ro-doškova; Zupan - Rado Nakrst; Baratti - Ernest Zega; Nikola, gostilničar -Jožko Lukeš; Rafael, vratar - Josip Fišer; Gigi, prekajevalec - Stane Starešinič; Giufredi, občinski tajnik - Stane Raztresen; Barabo, hišnj posestnik -Julij Guštin; I. stražnik -Silvij Kobal; II. stražnik -Srečko Košir; Sodni u-radnik - Marij Marsič. — Obiskovalci: Valerija Si-lova, Tea Starčeva, Anton Požar, Danilo Turk, Lojze Starc. V nedeljo, 19. aprila 1953 ob 20. uri v AVDITORIJU v TRSTU tragedija v petih dejanjih (devetih slikah) Spisal: Friderik Schiller Režiser: Modest Sancin Prevedel: Fran Albreht Scena in kostumi: Jože Cesar SLOVENSKO GLEDALIŠČE KOPER PREMIERA četrtek 16. aprila 1953 ob 20. uri PONOVITEV petek 17. aprila 1953 ob 20. uri KLABUND - ZUPANČIČ ti |l' Kitajska igra v štirih dejanjih (petih slikah) Režija: IGOR PELAN — Scena: inž. arh, VIKTOR VtOLKA — Scenska glasba: VLADIMIR LOVEC Ples sestavil Hiti Slavko. SPORED SLOVENSKIH FESTIVALNIH ODDAJ 15. IV. 1953 — 18.15-19.00 — Stlri stoletja jugoslovanske glasbe: Vatroslav Li- sinski, glasbenik ilirskega preporoda. 6. V. 1953 — 18.15-19.00 — Štiri stoletja jugoslovanske glasbe: glasba v dnevih borbe za osvoboditev Makedonije. 13. V. 1953 — 18.15-19.00 — Štiri stoletja jugoslovanske glasbe: slovenska glasba od Academie philohar-monicorum do Glasbene Matice. 20. V. 1953 — 18.15-19.00 — Štiri stoletja jugoslovanske glasbe: slovenska glasba na prehodu v 20. stoletje. 27. V. 1953 — 18.15-19.00 — Štiri stoletja jugoslovanske glasbe: sodobna slovenska glasba. Ezceislor. seph Cotten. Barbara o Loius Colhern. . anS0e», J®-Nazionale. 15.30- ‘*beth Tayl°r’ bert Taylor, Elisau , film. Joan Fontaine. Barv m6jj,, Fenice. 16.30: Joseph Cotten, Sh [ilm. Scott Brandy. Barvm Filodrammatico 1«»^ jrflrtf Hunteh Waite* Brennan. ^ Arcobaleno. 16.00: lezno masko*, luis {[W Patricia M^>na Baarvn ^ Astra Rojan. I6P°' jrabrizl, 1 no Pariz*. A. r Bose. Ave Nwh • i8smJr». PRENESEN IZLET MOTOKLUBA »JADRAN* Motoklub »Jadran* z Opčin obvešča vse svoje člane, da je dvodnevni izlet v Ljubljano, zaradi tehničnih ovir prenesen na nedeljo 19. t. m. Razna obvestila ROJSTVA. SMRTI IN POROKE CERKVENE POROKE: kaplar ang. voj. Norman Farndon in gospodinja Blanca Blanco, pleskar Giovanni Luclnl in kuharica Paola Vitelli. UMRLI SO: 60-letna Clementina Rldenti, 59-letna Giovanna Manca por. Decovich, 67-letni Gaeta-no Veronesl, 81-letni Francesco Polan, 85-letni Giovanni, 43-letnt Giordano Nerl, 55-letnt Lodovico Mario Gortan, 62-letni Federico Barbariol. 77-letna Rosa Ritosea por. Bonetti, 46-letni Arnaldo Brezzl, 81-Jetna Silvestra Petrich vd. Andrlassevlch, 76-letni Adolfo Tedeschi, 78-letni Giovanni Mar-cola, 42-letni Orlando Zongaro, 66-letni Paolo Miohelazzi. 81-letna Barbara Novy vd. Friedrich, 77-letna Mattea Lucas vd. Degobbis, 86-letna Adda Maria Rusca. Bose. Ave „nen|«gn»‘7 Grattacielo. 16:°°pLre AuiM Pampanini. J. m*jnic«.* Alabarda. 16,00. Latimore. lisa Cegam. Frana Cosetta Greco. jjjne W Ariston. 16.00: *FuSt . nipU** pitana Blooda*. Dana Dravve. nad K Armonia. 15.15. ®Z*nedy, P. njaštvom», A. Ke p^j op Aurora. Debbie S jem*, Gene Kelrt. £ r. UJf nolds, Donald O Con glasbe; barvni fjl • žets**,* Garibaldi 15.00: »Slepa/ Sorrenta*. Antonen , Paul Campbell, ver* ^ fliw Ideale. 16.00: »Prev J( SI G. Ferzettj. Del f"ma sneman v 'ftstD;(^sedni£5u» Impero. 16.00: »Predse* ^ vana Pampanmi. L )et prtv to. Mladini izpod Italia.an°5.30: Lollobrigida, Viaie. 16.00: «Sakaliy Heflin, Evelyn Kino ob morju. *5-\iontS^S, • Wayne, R- ^ ,Ki tt/>' 'Lulik V ni», J. „ Massimo. 16.00. * Milly Vitale, Folc mando Francioll. m Moderno. 16.00- js joU^i mrcBt&fr0 * »?»■■*** Kirk Douglas. M; »ec gi Vittorio Veneto. !“• L. ljubiš, oprosti Jeff Chandler # P® , Azzurro. «Sovraznik " fll» S. Laurel, O. Han« Betvedere. tirji*. S. McNel^ tff U Marconi. 15.30: f^vvSft, pada*, James /jim-,., ml&' Kennedy. sTr^Ljil* Novo cine. 16.or. „ n Joseph Cotten, gjrr*5^ Alida Valli. W Odeon. 16.00; «NM$,ri; :> Magnani, VVaitveč Uu6 ba matere, Ki Pr ^ jega otroka- nje Radio. 16.00: «Ifiv ie Vi*-G. Montgomery, A Barvni film. TOREK, 14- apri'* CONE T* 254,6 m ali G g,0n 7.00 Poročila. 7:?,a 13-4'f narodne. 13.30jwf$^d& ka glasba. 14.30 Iz^. K.-sld ta. 14.40 Domači jug»V monika v ritmu. 1 J-jn ske narodne P^fL, Večerne vesti. 20.00 u cini: »Tosca* oPf!Ln. 23-Jm? 22.10 Pojem in plff0 Z*** ba za lahko noč. 11- ročila. T8S* 306.1 m aU s 11.30 Lahki °f?:ffrll3.j?i.^ svet. 12.45 Pdjft^pbr AjK po željah. lfOO 30 jj Lahke melodije. l , v: \t ba. 18.15 klavir in o^Sov l9&ra®> Glasba iz balet-o • J0 p c* P- in gospodarstvo. por^V^. na glasba. i% Lj- Priljubljene melocUarno la glasba. 21 melodije.i.<2 21.30 Večerne mribo ^ kovski: SinJf0 ninila S^„v- L- 9".'-Pia.n^ov in Nekaj valčkov ' ln'0čna Poročila. 23.32 vu € 11.15 Gorske R&UtO thoven: Druga nSKi ef-<,d * ju rti. 12.15 NaP01pesn?> »fV vaja melodije 1 stvom G. Anopeta- 9.20 Koncert ; ^ ^ stvom ^23.30'Flesn* ** N AR°DNJujiZHlC^ tl' LISKA to V DUŠKA *"dovln° 'V odsek za %Tav zahval}»leJoži1ioVejj. " iv* noprjiftjo^,*®. no Sirku (bratu PP,--, iz Sv' j-rt' berta Str^no ia za darovano, ško skrinio f -ii* »it s kraskeO Postojno ŠTANJ 0-Ril®«?/ DOBNB UftTERlJ® SLIVJE Vpisovanje 16. t ^ V'- ^ 16. E*pref ^ Tel..h je. r° «> .„rila d® ZAHVAL Ob bridki izgubi našega drage*?3 brata in »trtca KARLA KALCA izrekamo najiskrenejšo zahvalo gUtjfU nami sočustvovali v tem težkem . vel®*0* vsem. ki *o dragega pokojnika v t3^ebn0 P3 spremljali na poslednji poti. «trani’ ljujemo tistim, Id so mu stali ob ^jčU-valcem cvetja in i. g. Lojzetu Gropada, 18. aprila 1953. *» * A#? s«v ^Rimohski dnevnik — 3 — 14. aprila 1953 LIK BORISA KIDRIČA cJ^aPetra Nosnem dejstvu T ^ "choZ živet* 1 U' da le pre' nož ,T ‘ snovati in delati malo neffl-*1®* J’e 'n bo “»odneiJp 00 P°vezano naj-’Wobje stI" naiveličastnejše ietrt metini zgodovine’ fnprovliaJ ’ 90 obeležuje “,fJet>anje K°}tvarjevanje in ci«l«tirn ljudske, so- wtlcne revolucije. S?r“°Š0leC'k0mu^i8t fecjset lxt0LkPOteČe petin’ "»Jolec p , ^ Je bit sed-®0hi ifjj -v Janske gimnazije •ega ’ edini sin' tffled- 4et 7p**9“ «****« - I p,j2 , Partijo komunistov llrtkea„ St°pati P o poti prole-*• Del„,,., rca.~ revolucionarji ie '°t Slb-anJe v Jugo' J ®lo naproti °d fcilo , ‘e Preizkušnje * hnJni - odvisen ves nje-ti*no ?*5! ra2U°i. ie bilo V e T?Sna bo *je0, pnavidez pre-**“! !;ot J^n° Pa se je po- ni več med ŽU I zeval do najvišje mere. Njegove odločitve in njegova dejanja so zmerom izhajala iz neomajnega prepričanja, da je tisto, kar delaf prav in v skladu z naprednimi težnjami družbenega razvoja. To njegovo prepričanje je bilo zasnovano na obsežnem čudovitim svojstvom) ki vsem zares velikim ljudem in humanistom omogoča vživetje v dušo in naravo drugega človeka, razumevanje drugega človeka. Kakor je bil zmerom neizprosen nasproti vsem, v katerih je odkril podlo misel in slab namen, tako je bil člo- jicior,„neizvedljiv: razbiti feLPo*‘Pmii de}avsko giba-**ft<> u«'*- ce treba tudi nie. ». *ničiti ' • . #e K. n3egove najpre- l* i« ta JC~’ koi>tuniste. Ce j(0t 0Crt praktično po- na *eizvedljiv, tedaj t Wa .. ensicem gre za A kalJeiVsem takim ljur je bil p°kojni ^ iU, . in „^alnim delom 'f te %*** nJa2dobju» ki tuori Nlatje ™Wso manj znano 5i0 zivljenjepisu veli-Jia, j. Znskega revolucio-r?stel tedaj še ne "Irti. ji rtitj-- , . w N^jih dija'C Kidrič sPopadih buržo-ne- V?' ^Orb”0 obIasti°. u ■ * za obnavljanje, \e ~T ln širjenje komu- C PričT^6 me4 S'°' v Pne razodevati tiste i ^tsoh euerS'ie in umstve-i. 'epi«; °St‘’ s°. združene l ^VnJ10 Predanostjo stva-i^^ie v3? kiudstva, tedaj in , *inbe>/ e spoštovanje tJ>e4nen>n Pr' tovariših, pri »^o „tv*00ražntkni pa ne-»aj c l^udovanje. t t,e'i>nn ajspk°šnejših obrisih K?ot- 't* jo je pokoj- C ^setlcf'C prehodil v PT' »rNtne! JU ™ojega revo-9a dela: ilegalno ,, in j Je_ delavske mladi-Le*i9enc0ra^ajode napredne ,1° *aPor u Istih 1928-29, eno ,'ici a v mariborski kaz-'/vvratek in i znova ile-ift^fcli j ^ 80 °a dostikrat h ®lni krajši pre- Ic,*be^ ^ iaP°r'.' odločilen pri-ti' "‘'eže Vzp0stavlianjn širo-|i Po US(,?arfijskih organiza-|> r J slovenijit k oživ-ln*^eQo V°^Uci°narnega de- '%^tnla na sploh - h^^ratif^kth nacionalnih 1« enakonCn‘b sd’ za svobodo j. r°d7''-i'' , ■ : ■■ Ni Zadnji obisk maršala Tita pri Borisu Kidriču. B. KIDRIČ NA ZBORU ODPOSLASCEV T KOČEVJE 1.10.1943. ..VSE ZA NASO VOJSKO!" Tovariši! Ko ugotavljamo, da je naša Narodnoosvobodilna vojska najveličastnejši sad dveletne narodnoosvobodilne borbe, se moramo tudi zavedati, da smo dolžni svojo vojsko z vsemi močmi podpirati. Samo eno načelo mora danes veljati za naše zaledje. In to načelo se glasi: «Vse za našo vojsko, vse za našo fronto!« Ce bo med nami, tovariši in tovarišice, obveljalo to načelo, se smemo zavedati, da v resnici kujemo srečno bodočnost našemu mlademu pokolenju. Naša vojska se danes pripravlja na odločilne boje, na pohod v še neosvobojene kraje in pokrajine, na osvoboditev vse naše razkosane in zasužnjene domovine! Tovariši! Ugotovili smo, odkod uspehi naše Narodnoosvobodilne vojske. Srce nam prekipeva ponosa, da smo ju ustvarili iz lastnih narodnih in ljudskih sil. Hkrati pa smatramo za svojo častno dolžnost, poudariti še to, da pri nas na Slovenskem Narodnoosvobodilne vojske ne bi moglo biti in tudi ne bi bilo, če ne bi drugi vinar, ki je iz lastnih sil postal, kar je. Tovariš Tito je bil, ki je razumel, po kakšni poti bo ta vojska zares postala narodna vojska, po kakšni poti bo ta zares postala vojska narodov Jugoslavije in ne vojska kake velikosrbske, velikohrvat-ske ali katere koli druge klike. Zato je tovariš Tito že od vsega začetka, hkrati ko je organiziral vrhovni štab Narod- noosvobodilne vojske Jugoslavije, pokrenil tudi snovanje Narodnoosvobodilne vojske Slovenije, Narodnoosvobodilne vojske Srbije, Narodnoosvobodilne vojske Orne gore in Narodnoosvobodilne vojske Hrvatske. Prav tej genialni potezi tovariša Tita se moramo danes zahvaliti, da obstaja enotna, ne-razdružljiva Narodnoosvobodilna vojska Jugoslavije. BRATSTVO IS ENOTNOST JVGOSLOVASSKIH NAROOOV Ta vojska, ki ji poveljuje j ne bi bila zgradila svoje po-naš rodni tovariš Tito, je zares j polne enotnosti, če ne bi imeli vojska narodov Jugoslavije. To I danes v njej opravka s popolni vojska enega naroda, vojska i noma enotno, vseljudsko orga-vseh južnoslovanskih narodov; njzacjj0 slovenskega naroda, je to, vojska Jugoslavije je to. | Tovarišl }j, tovarišice, zatrditi Partizan, ki se danes bori na;vam smem0i da Osvobodilna slovenskih tleh, pa naj bo Slo- j frQnta nj več koalicija in skup venec, Srb ali Črnogorec — in i razU£njh strank, strančic, grup vi veste, tovariši in tovarišice, -n grupjC. of je popolnoma da imamo v Naroduoosvobo- j enotn’0 vseyUdsko gibanje slo- dilni vojski Slovenije mnogo srbskih in črnogorskih tovarišev — ve, da se na naših slovenskih tleh bori tako za svojo rist slovenskega naroda In slovenskih ljudskih množic. Element oblasti Osvobodilne fronte se pojavi že v drugem razdobju razvoja Osvobodilne fronte, v razdobju množičnega poleta Osvobodilnega gibanja po nemškem napadu na Sovjetsko zvezo. Ze samo dejstvo, da je takrat nastala nekaka država v državi, dokazuje, da je Osvobodilna fronta že tedaj vsebovala elemente nove narodne oblasti. Taki elementi nove narodne oblasti so se seveda povečali v razdobju prvega osvobojenega ozemlja in so postali zlasti izraziti sedaj v razdobju drugega osvobojenega ozemlja. V tej zvezi moramo poudariti istočasnost političnega gibanja Osvobodilne fronte in značaja nove narodne in ljudske oblasti, ki ga ima Osvobodilna fronta. Tovariši in tovarišice! Iz vseh uspehov Osvobodilne fronte, iz dejstva, da so v Osvobodilni fronti zastopane vse zares patriotične slovenske bratski nam jugoslovanski na- j slovensko kakor za svojo srb-rodi prav tako iz lastnih sil; sj{0i črnogorsko jn hrvatsko do-ustvarili svoje narodne vojske j movino, Slovenci, ki se bore na in če danes ne bi bile vse na- j hrvatskih, srbskih in črnogor-rodne vojske narodov Jugosla-j tleh, vedo, da se prav na vije združene v enotni Narod- tleh bore istočasno tudi za noosvobodilni vojski Jugoslavije pod vodstvom preizkušenega vrhovnega komandanta tovariša Tita. Tovariš Tito je bil, bi je razumel, kako je treba kovati Narodnoosvobodilno vojsko. Tito je bil, ki je razumel, da mora naša vojska temeljiti na ljudskih silah jugoslovanskih narodov. Titu ni bilo težko tega razumeti, saj je najprist-nejši ljudski sin, delavec, ko- |1 i.| *t*i ,n v Kidriča v povojni ■r„ ~ >n '^s njegove iino in vojaško C°siyobodUnega gi-1« ^ ut€J t.?.nskem, za teo-Us*he>.i„ e in praktič-lS olTle g0*P0darskega ‘>j4».Pr«»cu °iene dugoslavi-H >>i nenehnega raz- \^ms«/leVan* napred-4,. beni teženi v nnf; Tovariš Boris Kidrič govori v Ajdovščini na Trgu na velikem mitingu potem ko Je sestavil prvo vlado Ljudske republike Slovenije dne 5. maja IS45. svojo slovensko domovino. Tovarišu Titu in njegovi čudoviti vojski, ki jo je osnoval in ki jo vodi, se moramo danes zahvaliti, da imamo Antifašistično vječe narodne osvoboditve Jugoslavije kot enotno predstavništvo vseh južnoslovanskih narodov. Tovariši in tovarišice! Drugi rezultat naše narodnoosvobodilne borbe je organizacija naše Osvobodilne fronte slovenskega naroda, je enotnost slovenskih narodnih množic, utelešena v Osvobodilni fronti. Dvoje je bilo po zlomu stare, predaprilske Jugoslavije potrebno slovenskemu narodu. Prvič je bilo potrebno osnovati osvobodilno organizacijo na ljudskih silah, kajti le ljudske sile so sposobne, da uspešno zgrabijo v svoje roke narodno usodo. Drugič pa je bilo potrebno osnovati vsenarodno organizacijo in omogočiti vsem, ki smejo naglasili, da so zavedni Slovenci, sodelovanje v njej. Povedal sem že, kako smo vodili borbo za tako organizacijo. Iz tega boja, tovariši, je nastal nov tip vseljudske organizacije slovenskega naroda, organizacije, ki smo jo osnovali na ljudskih silah in ji dali najglobljo ljudsko demokratično vsebino, hkrati pa ji zajamčili njen mednarodni značaj. Osvobodilna fronta ne bi bila nikdar sposobna doseči uspehov, kakršne je dosegla, če venskega naroda. Tako enotno vseMudSiKO gibanje je zahteval _ volni čas, zahteval ga je pa tu- *»««* « *,ede Da svetovn‘ J . , i 110701* r»a ti di najgloblji družbeni interes slovenskih ljudskih množic Nič čudnega ni, tovariši in tovarišice, če se je Osvobodilna fronta kot vsenarodno osvobodilno gibanje razvijala hkrati v slovensko narodno oblast. Saj je stara oblast stare, predaprilske Jugoslavije aprila 1941 propadla povsod na vsej črti! Osvobodilno gibanje, ki je pričelo čistiti slovensko zemljo okupatorjev, je nujno moralo dobivati značaj oblasti v ko- nazor, na tradicijo in na ožjo politično opredelitev v prejšnjih časih — iz vsega tega sledi, da je Osvobodilna fronta edini zakoniti predstavnik slovenskega naroda na naših slovenskih tleh. Kdor se danes bori proti Osvobodilni fronti, se ne bori zgolj proti gibanju Osvobodilne fronte, temveč se bori tudi proti narodu samemu. (Iz govora na zboru odposlancev slovenskega naroda v Kočevju dne 1. okt. 1943) RADIJSKI GLASBENI FESTIVAL Štiri stoletja JUGOSLOVANSKE GLASBE Jutri prva oddaja koprskega radia Kdor je na dan 1. aprila ob 21. uri poslušal program jugoslovanskih radijskih postaj, je verjetno sodil, da je postal žrtev hudomušne prvoaprilske šale, kajti vse postaje od Ljub. Ijane do Skoplja so ob tej uri prenašale isto oddajo pod programskim naslovom «Stiri sto let jugoslovanske glasbe«. Pr. vič v zgodovini jugoslovanske radiofonije so se združile vse radijske postaje z namenom, da priredijo radijski festival jugoslovanske glasbene kulture. Tej napredni, seriozni in globoko aktualni zasnovi se je pridružila tudi postaja Radia jugoslovanske cone Trsta, ki bo imela prvo festivalsko oddajo jutri od 18.15 — 19.00 ure in vse ostale ob določenih dnevih. RJCT bo različne festivalske oddaje prirejal v treh jezikih, in sicer v slovenskem, italijanskem in hrvatskem jeziku, kar bo brez dvoma edinstven primer na neki radijski postaji. Glasbena kultura nekega ljudstva je vselej bila rezultat vseh njegovih pridobitev, u-stvarjalnih naporov in izku. šenj, ki jih je nabral na poti svojega zgodovinskega razvoja. Ta in tak rezultat omenje. nih pridobitev pomeni hkrati stopnjo njegove ustvarjalne moči, kreativnega napona in vitalnosti. Vsak narod namreč, pa tudi poedinec — umetnik, ki nosi v sebi ustvarjalno di. namiko in kreativno moč, teži za tem, da to moč izpove v umetniški obliki. Ce pa hočemo pronikniti v kulturo nekega naroda in v njene specifične značilnosti, po katerih se razlikuje od dru. gih, prav tako individualno diferenciranih kultur, je nujno, da spoznamo zgodovinske razmere, v katerih je ta kultura nastala. Saj umetnost kot odsev mentalitete neke skupnosti in umetnikove psihe ne more vzkliti tam, kjer nima stvarnih pogojev za razvoj tako kompliciranega socialnega, duhovnega in etičnega poja-va. Umetniški izraz namreč ni preprost psihološki akt, niti takrat ne, kadar je prvobiten. Vzemimo za primer zgolj narodno pesem z vsemi njenimi okrnelimi in prvobitnimi last-nostmi, ki je zrcalna slika preproste, necivilizirane psihe. Tudi ta narodna pesem ima v sebi dokaj zapleteno mehani-ko ustvarjalnega razvoja. Narodna umetnost, pa četudi je davninska, mora imeti globoke temelje — kakor sleherna druga umetnost — v čvrsti tradiciji. Toda različno od vseh drugih umetnosti je narodna umetnost tradicija, ki pa je tako dolgo živa, dokler živi ljudstvo samo. Preganjano ali zasužnjevano, ljudstvo ne izgubi svoje umetnosti, ker je le-ta sestavni del njegovega fizičnega in duhovnega življe. nja. Zato je tudi jugoslovanska narodna umetnost skozi stoletja ohranila svojo ustvar- Mešani pevski zbor Nižje srednje šole pod vodstvom prof. Marije Zupančič. ODLOMEK IZ KNJIGE KOMISARJA ŠPA li MOSKVA NAM JAVLJA... II *tuar iitni teženj v naši Kosti, skratka, [h ^.^dnhhV si ie tovarii V^dob;, deset, dvanajst K *k ne ?°upoK>e in spo- »i TJ*rn 'ie ne zauPanje in spo-ntar,°naprednih Slo- k je‘H deiove'ih°‘eh ingoslo-dobro 3udi, ~ **ihi.joij deionja. Obo- 1,4 OSPhoor.-a..- 1. Ko sem dospel v ministrstvo, mi je moj tajnik Simora izro_’ čil malo, zaprto pismo. V pismu je bila posetnica. Prežital sem jo; «Dragi prijatelj, če nimate kaj važnega, vas pričakujem danes popoldne ob šestih na čaj. Moram se pogovoriti z Vami. Pozdravlja vas — pQ. senberg«. Točno ob šestih sem bil v ambasadi. — Hvala, da ste prišli — mj je rekel poslanik Rosenberg ter mi dal roko. — Pričakujem nekega prija telja. Želim vas spoznati ž njim. Mnogo mi je do tega, da se osebno spozna z vami Rosenberg se je nagio dvignil m to z neko naglico, ln je izražala ve« kot navadno spoštovanje. Človek, ki je vsto. pil, je stisnil poslaniku roko se ohmil m-nli : » otobnosu zdrur | KanS;^ “ reiel Tovariš Hernandez?... — On, osebno. — Jaz sem Markos... Bil sem že navajen, da si «tovarišči» nadevajo španska imena in nisem temu dal ni-kake posebne važnosti. Pozneje sem zvedel, da se imenuje Slu. ski in da je načelnik zunanjega oddelka GPU za Zapadno Evropo. — Prišel sem za malo časa, za nekaj dni. Upam, da mi bodete oprostili, ker sem vas motil, toda... ni pametno, da me vidijo, kako stopam v vaše mi. nistrstvo ah na sedež CK partije. Ta kraj je bolj diskreten —in v Valenci je sicer toliko Rusov... Da, en Rus več ali manj, nihče tega ne opazi. Razen tega ne mislim, da bi imel kdo poseben interes zasledovati Ruse. Skoraj vsa policija je v naših rokah — sem rekel z nasmehom. — Toda so tudi službe, kate. rih partija ne nadzira. Pred- vsem obveščevalna služba, to. variš Hernandez, sovražna špil jonaža — je rekel z določeno ostrino. Naslednjega dne sem se srečal s Josejem Diczom, ki je bil tedaj v Madridu. Mojemu naglemu prihodu v Madrid je bU vzrok sestanek prejšnjega dne. Razgovor z Rosenbergom in Markosom me je razburil. In upravičeno! Ze nekoliko ča sa so se ponavljale aretacije in zelo čudna in več kot sumljiva « izginjanja » borcev mednarodnih brigad, in to pod izgovorom, da so Francovi špi. joni, agenti gestapa in italijanske OVRA, Kaj so nameravali čekisti?— — Vse to je peklenski labi-, mi rekel Diaz, ko je slisal porodilo o mojem raz govoru z Markosom. — Toda za to, kar se dogaja, smo odgovorni mi — sem rekel. — Ti ljudje bodo na koncu postali popolni gospodarji^ — Slutim, — sem rekel — da se bo vse to končalo z javnim škandalom. — Kako naj ga pa prepreči, mo? — Moramo govoriti s politič. nimi svetovalci in jim reči, da ne soglašamo, da GPU nadaljuje s svojim delom za svoj račun, da razpolaga s posebnimi zapori, da v njih muči ljudi, da jih mori in da ljudje «izgi. njajo« iz njih. Ako hočejo pomagati, naj pomagajo, vendar morajo vedeti, da imamo republikansko policijo, nekoliko španskih zaporov in nekoliko zakonitih sodišč, ki sodijo sovražnikom. — Govoril bom o tem s Togliattijem — je odgovoril Diaz. — V Moskvi niso zadovoljni z Largom Caballerom — mi je rekel Diaz. — Toda kaj se v tem skriva, Pepe? — Vrag si ga vedi. — Kaj hočejo v Moskvi... Ca-, ballero je postavil naše par- tovariše na glavna poveljujoča mesta v vojski in komisarji so povečini komunisti. Internacionalne brigade praktično vodimo mi brez vsake kontrole... Policija, kakor vidiš, dela to, kar je Rusom všeč... Kaj jim ni prav? Hočejo svoje, se hočejo kriti — sem rekel. — Kaj misliš s tem? — Ne bodimo naivni, Pepe. Ves svet ve, da je naš dobavitelj Sovjetska zveza. Ve tudi to, da našo vojsko vodijo dejansko sovjetski vojaški strokovnjaki. Toda če gre republika iz porazov v poraz in če zaradi pomanjkanja materialnih sredstev ne more izkoristi, ti že dosežene zmage, Rusi slutijo, da bo prizadet njihov prestiž. Krivdo morajo vreči na nekoga. In ta nekdo ne more biti kdorsibodi, biti mora... predsednik vlade in mini. ster obrambe, Largo Caballe-ro in človek, ki uživa njegova zaupanje, general Asencio. — Jutri se vrnem v Valenco, pojutrišnjem se bo sestal biro — je rekel Diaz in s tem zaključil razgovor Sestanek politbiroja je bil izredno važen. Sestanek plenuma bi moral biti čez nekoli. ko dni in izdelati bi moral slinijo« za komuniste. Prisotni so bili vsi moskovski delegati: Stepanov, Kodo-vilja, Gere, Togliatti, Marty, kot organizator internacionalnih brigad in prvič Orlov, :z GPU, in Gajkins kot svetnik sovjetskega poslaništva. Od po. litbiroja KP Španije so bili vsi razen Pedra Martineza Carto-na, ki je bil s svojo divizijo na fronti v Estremaduri. Torej več tujcev kot Spancev. Ko so tisti, ki niso poznali sestava tega vrhovnega štaba in odnosov v njem, zvedeli, da se bo sestal, so občutili nekak nemir in razburjenje. Politbiro se posvetuje... politbiro bo sklepal... Politbiro bo dobil ukaze. Po. litbiro je poštni nabiralnik za ukaze iz Moskve, ker je politbiro lutkovno gledališče, čigar lutke premika vešča roka kremeljskega samodržca. Kot po navadi, je podal po-ročilo Jose Diaz. — Meni ni jasno, zakaj moramo žrtvovati Caballera... S tem bi lahko izzvali sovraštvo večine članov socialistične stranke... anarhisti bodo podpirali Caballera... Očitali nam bodo, da pri vodenju vojne in politike stremimo k hegemoniji... Oslabili bomo vso fronto enotnosti in borbe... Izolirali se bomo od ostalih antifašistov... Nastala je globoka, težka, tesnobna tišina, tišina presenečenj ali strahu. Tišina, v kateri vsakdo pričakuje, da nekdo drugi kaj reče. Tega popoldneva je bil med nami pravi komunistični voditelj in pravi Spanec. Jose Diaz. Položaj generalnega sekretarja partije je izzival zavist. Toda on ni kolebal, da bi ga obdržal. On je postavil Španijo nad samega sebe. Špansko ljudstvo bo to drago plačalo. Moskva ne pozablja niti ne odpušča. Kmalu mu bo izstavila svoj račun. Diaz b0 v Stalinovi domovini končal s samomorom. Prosil sem za besedo. — «Tovarišči» — sem ostro in odločno rekel.... — Caballe-ro je poslušno sprejemal nasvete sovjetskih »strokovnjakov«. Bil je naša opora za združitev socialistične stranke s komunistično partijo... prekiniti z njim, bi pomenilo isto, kar razbiti našo borbeno fronto.... In zakaj, čemu?... Xo bi bila največja zmaga, ki bi jo darovali Francu.... Za besedo je prosil Stepanov. {Nadaljevanje sledil jalno moč, ker je v najhujšib dneh — tedaj morebiti bolj kakor navadno! — predstavljala elementarno potrebo za ohranitev duhovne osebnosti svojega ljudstva. Jugoslovansko ljudstvo v svoji zgodovini ni imelo svobode in notranjega ustvarjal, nega miru. Kako naj bi torej ljudstvo, ki je bilo vselej na meji dveh svetov, med Zahodom in Vzhodom, na zorišču vplivov in zgodovinskih prelomnic, vselej v borbi za svo-jo svobodo in civilizacijo Evrope, v stoletni borbi s Turki, kako naj bi to ljudstvo pri. dobilo duhovni mir, urejeno in čisto notranjo spoznavo, urejenost in gotovost, ki je tako potrebna za ustvarjanje? Bor. ba ža ohranitev je vsrkala vse ostale ljudske^ moči. Srbsko ljudstvo v nenehnem boju s Turki, Slovenci pod težo ger. manskega škornja, a Bosna, Makedonija in Crna gora, odcepljene od sveta, od kulture, revne in zapuščene? Relief jugoslovanske kultu, re. njene umetnosti in ustvarjalnih naponov je živ doku. ment zgodovinskih pogojev, pod katerimi se je skozi stoletja prebijala jugoslovanska duhovna aktivnost. Ali je po. temtakem čudno, če na terito. riju. ob katerega so stoletja pljuskali pravi oceani nasprotij, udarcev in borbe za eksistenco glasbena umetnost kaže pretrgano črto razvoja, JAKOB PETELIN - GALLUS mučno napredovanje in vzpon do kulture in seveda težko borbo za lastno uveljavljanje? Pravzaprav je težko prika-zati celoten štiristoletni razvoj jugoslovanske glasbene kulture. To je delikatna nalo-ga, predvsem zaradi dveh osnovnih dejstev: zgodovinski razvoj je spričo svoje burne strukture onemogočal kom. paktno glasbeno sliko, saj je največ dobrih umetnin nastalo v zadnjih dvajsetih ali tridesetih letih — in kar je zlasti pomembno — še danes ni mogoče fiksirati prave zgodo, vinske perspektive do del mnogih ustvarjalcev. Mnoga značilna del« tudi ne bodo mogla biti predvajana povezano, ker je programski sistem RJCT trojezičen. Zategadelj je tudi kritični odnos do iz. branih del bil težak in odvi. sen od mnogih faktorjev. Kljub temu pa bo Radio jugoslovanske cone Trsta v svojih 15 oddajah; od katerih bo pet oddaj v slovenskem; tri v hr-vaškem in sedem v italijanskem jeziku, skušal čimbolj strnjeno prikazati kreativno moč in velik napredek jugoslovanske glasbene kulture, če imamo pred očmi okolnosti, v katerih je ta kultura rasla in se razvijala. Radijski festival, ki bo zajemal glasbeno ustvarjanje Slovencev, Hrvatov, Srbov, Makedoncev, Črnogorcev ip Bosancev, bo nedvomno nudil dovolj plastično sliko zgodo, vinskega razvoja jugoslovan. ske glasbe. Vsaka oddaja je opremljena s komentarjem izpod peres muzikologov skla-dateljev in javnih glasbenih delavcev. Njihovi kritični in tehtno dokumentirani teksti bodo poslušalca uvedli v posamezne epohe jugoslovanske glasbene zgodovine in mu pre. dočili problematiko sodobne tvornosti in dejavnosti. Festival sam je razdeljen v smislu glasbenih kultur posameznih narodov in v okviru njih zgodovinskega razvoja? Za primer navajamo oddaje, ki so posvečene zgodovinske, mu razvoju slovenske glasbene kulture. Tri oddaje v slovenskem jeziku, in sicer 13. maja, 20, maja ter 27. maja bodo prikazale po sledečem vrst. nem redu giasbeno tvornost pri Slovencih: «Slovenska glasba od Academiae philohar-monicorum do Glasbene Mati. ce«, «Slovenska glasba na prehodu v 20. stoletje« in »Sodobna slovenska glasba«. V eni oddaji v italijanskem jeziku bomo slišali spored pod naslovom »Osebnost Jakoba Petelina — Gallusa«, s čimer bodo zlasti poslušalci italijanske narodnosti spoznali ne samo velikega slovenskega skladatelja iz 16. stoletja, temveč tu. di enega od največjih predkla. sikov drugega stilnega razdobja. Ustvarjalni napori jugoslo. vanskih narodov so bili kronani z velikimi uspehi. Zgodovinske okolnosti niso zlomile njih zdrave moči. Od slo. venske glasbe, pa Lisinskega in Mokranjca izza leta 1848, vse do danes se nenehno širi ustvarjalni proces, V relativno kratkem razdobju je glasbena kultura jugoslovanskih naro. dov v mnogočem dosegla raven evropske glasbene umetnosti, le-tej pa prav gotovo do. dala svoj veliki in značilni delež. Pred glasbeno kulturo Jugoslavije je širok ustvarjalni horizont. S skrbno in tehtno oceno lastnih naporov in moči se bo ta kultura razvijala z naglico, ki bo presenetljiva spričo dejstva, da je ponekod na Zahodu glasbena kultura v taki krizi, da to lahko imenujemo dekadenca. l-C . ]wBj Vremenska napoved za danea: "-*• Napovedujejo še vedno jasno vreme s krajevnimi poobl ačitvami. — Temperatura se bo nekoliko dvignila. — Včerajšnja najvišja temperatura v Trstu je bila 17.6 stopinje; najnižja 9.2 stopinje. TRST, torek 14. aprila 1958 PRIMORSKI DNEVNIK RADIO Opozarjamo vas na sledeče oddaje: Jug. cone Trsta: 20.00: G. Puccini: «Tosca», opera v 3 dejanjih' ^ 18.15: Prokofjev: Koncert za klavir in or^s®r„n. Beetho-'>9 00- f-aiVnvski: Simfnniia št. 6. — Trst I.. 1 • ' _ Trst H» v C-duW- 2200: Čajkovski: Simfonija št. 6. ven: Druga simfonija v D-duru. 29. KOLO ITAL. NOGOMETNEGA PRVENSTVA Triestini gre sedaj za „bili ali ne hiti“ V seriji B vodi kljub nedeljskemu porazu Genova, vendar ne s tako gotovostjo kot Inter v seriji A REZULTATI: Serije A: Fiorentina * 'Atalanta 2-1 'Lazio - Como 2-0 Juventus - ‘Milan 2-1 ‘Napoli - Bologna 4-1 ‘Palermo - Pro Patria 2-0 ‘Sampdoria - Roma 2-2 ‘Spal - Novara 0-0 ‘Torino - Triestina 5-0 ‘Udinese - Inter 0-0 serije B: ‘Brescia - G^noa 3-0 ‘Cagliari - Modena 0-0 ‘Catania - Piombino 2-0 ‘Fanfulla - Vicenza 3-2 ‘Marzotto - Monza 1-1 Treviso - ‘Lucchese 2-0 ‘Padova - Legnano 1-1 ‘Siracusa - Salernitana 4-0 ‘Verona - Messina 2-1 V nedeljo se pravzaprav ni zgodilo nič posebnega v italijanskem nogometu. Se tak navijač Triestine bi si težko u-tvarjal, da bi mogli Tržačani prinesti iz Turina tudi eno samo točko_ Toda prav visok poraz (5:0) pa je še bolj kričeče opozoril na kritičen položaj Triestine, ki je praktično že v družbi kandidatov za izpad iz prve lige. Da je za njo na lestvici trenutno še pet klubov, ne pomeni mnogo, če upoštevamo, da ima Triestina 25 točk in zadnji, to je Como, pa 21. In vendar je bila Triestina tam nekje, kjer se je zdelo, da ne more biti govora o nevarnosti. Ce bi se spraševali o vzrokih takega nazadovanja, bi pač lahko dejali, da smo te vzroke v bistvu že u-gotovili ob nekaterih igrah Tržačanov na domačem igrišču. Analize teh iger so bile take, da ni posebno čudno, če izvemo tudi za take rezultate, kot je nedeljski turimski. Krepko si je popravila svoj položaja Fiorentina, ki je zmagala na tujem igrišču, in sicer proti Atalanti (2:1). Končno se to za klub, ki daje v državno reprezentanco več igralcev, tudi spodobi. Več ali manj predvidene so bile zmage Lazia, Napolija in Palerma v tekmah s Comom, Bologno in Pro Patrio. Preseneča pa nekoliko neodločen rezultat, ki ga je dosegla Novara v Ferrari proti Spal, to je proti moštvu, ki si je lani priborilo vstop v prvo ligo in je lansko sezono dobro igralo, medtem ko je letos med zadnjimi in tudi v stalni nevarnosti za izpad. Dosti bolje pa se ne godi Sampodrii, ki je tudi v nedeljo prepustila točko Romi, ki pa si jo je ta zaslužila. Glavno zanimanje pa je v nedeljo veljalo tekmi med Milanom in Juventus. Rado se zgodi, da se tekme med tema dvema kluboma končajo z zmago gostujočih in tako je bilo tudi v nedeljo. Zmaga Tu-rincev je sicer tesna (2:1), vendar ji ni kaj prigovarjati. Moštvi sta igrali odprto, deloma tudi lepo igro, ki bi pa morala vendar pokazati še kaj več; če namreč zopet izvzamemo inozemce, tedaj od italijanskega nogometa tudi med tema dvema vodilnima kluboma ne ostane kdo ve kaj, Milan je z nedeljskim porazom prepustil drugo mesto Juven-tusu, ki je posredno pomagal tudi Interju. Ta se je namreč z neodločenim rezultatom v Vidmu (zopet 0:Q!) pomaknil naprej samo za eno točko, ki pa je vsekakor dragocena, ker je pridobljena na tujem; in Furlani so prejšnjo nedeljo v Trstu pokazali, da niso na. sprotnik, ki se ga ni treba bati, pa čeprav se kdo predstavi kot prvak. Prihodnjo nedeljo se stvar za Triestino lahko obrne dokaj na bolje. Seveda bi pa bilo treba zaigrati z resno voljo za celoten in ne le polovičen uspeh. Torino, Atalanta in Palermo, ki so vsi trije le za eno točko pred tržaškim moštvom, bodo morali v goste k nevarnim nasprotnikom, kjer bodo verjetno pustili obe točki Tu se Triestini nudi priložnost, da si nekoliko popravi položaj,-Z neodločenimi rezultati doma in z izgubljenimi igrami na tujem pa ni mogoče splavati na varen breg. * * * V seriji B vodi še naprej Genova, ki pa je preteklo nedeljo prejela precejšnjo «lek-cijo» v tekmi z Brescio. Nevarno so ji za petami Legnano in Monza ter Cagliari. Sardinci so se nekoliko upehali, saj so doma odstopili točko Modeni, ki ni med najboljšimi. Pa tudi tekstilci iz Valda-gna - Marzotto - niso zmogli več kot 1:1 v tekmi z Monzo, ki se je sedaj usidrala na tretje mesto v lestvici. DAMASK, 13. — Nogometni klub «Vardar» iz Skoplja je v Damasku v Siriji odigral svojo zadnjo tekmo z reprezentanco sirijske milice. «Var-dar» je tekmo izgubil z 1:2, čeprav je prejšnji dan proti istemu moštvu gladko zmagal s 3:0. * * $ V Bruslju bo 15. aprila nogometna tekma med Hibernia-nom, škotskim prvakom, in dunajskim klubom «Austria». KOPENHAGEN, 13. — Danska košarkarska reprezen- tanca je premagala Švedsko s 56:35. Po tej zmagi je danska košarkarska zveza sklenila, da se bo udeležila evropskega prvenstva, ki bo maja v Moskvi. Istega dne kot tekma med CSR in Italijo bi morala biti tudi v Budimpešti tekma med Madžarsko in Avstrijo. (Razen te glavne tekme pa bi moralo biti isto nedeljo še šest drugih srečanj med Madžari in Avstrijci). Vendar pa sedaj vse visi v zraku, kajti avstrijska nogometna zveza je v načelu sklenila, da ne pošlje svoje reprezentance v Budimpešto, če ne dobe madžarskega vizuma vsi avstrijski novinarji, ki bi ga želeli. Tega sklepa sicer ne bodo javno objavili, dokler ne bodo izgubili zadnjega upanja, da bi se stališče Madžarov v tem vprašanju spremenilo. Zaradi žalovanja ob smrti tov. Borisa Kidriča v Jugoslaviji ni bilo nedeljskih športnih prireditev. Nogometne prvenstvene tekme bodo 16-t. m. PRIPRAVE ZA MEDNARODNE TEKME Angleži so določili moštvo za turnejo po Ameriki v maju Že ta mesec nastopita italijanski reprezentanci proti ČSR v Pragi in proti Grčiji v Atenah LONDON, 13. Angleška i večjo turnejo vsekakor važno. nogometna zveza je objavila imena 18 igralcev, ki bodo potovali na turnejo po Ameriki; Igrali bodo v Argentini, Cilu in Urugvaju nato pa tudi v ZDA. Za turnejo, ki bo prihodnji mesec, so določeni: vratarji: Gilbert Merrick (Birmingham), Ted Ditchburn (Tottenham); branilci; Alf Ramsey (Tottenham), Lionel Smith (Arse-nal), Tom Garrett (Blackpool); krilci: Billy Wright (Wol- verhampton), Malcoln Barrass (Bolton), Jim Dickinson (Portsmouth), Harry Johnston (Blackpool), Ray Barlow (West Bromivich); napad: Tom Finney (Pre- ston), Ivor Broadis (Manchester City>, Nat Lofthouse (Bolton), Redfern Froggatt (Sheffield Wednesday), Jack Froggatt (Portsmouth), Tom Taylor (Manchester United), John Berry (Manchester United), Roy Bentley (Chelsea). Izbira teh igralcev poznavalcev britanskega nogometa ni presenetila, kajti izbrani igralci imajo res še največ mednarodne izkušnje in mnogi med njimi lahko igrajo na raznih mestih, kar je za tako Nekoliko kritiziranja pa bo verjetno zaradi določitve 23-letnega Tommyja Taylorja, ki pač še nima izkušnje. Do nedavnega je še igral v drugi ligi in ga je nato pridobil zase Manchester United za 30.000 šterlingov. Sedaj je Taylor na čelu lestvice strelec z 28 goli, dvema več od Lofthousa. Med izbranimi 18 igralci jih je samo pet, ki so igrali na tekmah za svetovno prvenstvo 1. 1950, in sicer Alf Ramsey, Wright, Dickinson, Finney in Bentley. Nič prijetna naloga ni izbiranje italijanske nogometne reprezentance za tekmo, ki bo 26. t. m. v Pragi. Čeprav Cehi dandanes ne uživajo tiste slave kot pred vojno, vendar nima noben gost v Pragi lahkega posla. Tajništvo italijanske nogometne zveze je pozvalo na trening v Bologno 30 igralcev (za reprezentanco A in B), ki pa s tem še niso definitivno določeni. Ce na treningu ne bodo zadovoljili in niti na tekmi v nedeljo ne bodo pokazal; prave forme, jih bodo pač morali nadomestiti drugi. Za sedaj so pozvani na trening naslednji igralci. Za reprezentanco A: vratarja: Moro (Sampdoria), Bugatti (Spal). branilca: Corradi (Juventus), Cervato (Fiorentina). krilci: Giovannini (Inter), Rosetta (Fiorentina). krilci: Neri (Inter), Nesti (Inter), Bergamo (Lazio). napad: Cervellati (Bologna), Mazza (Inter), Boniperti (Juventus), Pandolfini (Roma), Frignani (Milan), Amadej (Napoli). Za reprezentanco B: vratarja: Buffon (Milan), Giorcelli (Bologna). branilca: Magnini (Fiorentina), Sentimenti V (Lazio). krilci: Tognon (Milan), Giu-liano (Torino). krilci: Castelli (Napoli), Ven-turi (Roma), Bergamaschi (Como). napad: Vitali (Napoli), For-mentin (Napoli), Darin (Udinese), Baccj (Bologna), Fonta-nesi (Spal), Antoniotti (Lazio). Določeno je že, da sc bo reprezentanca A sestala 21. aprila v Comu ali kje v bližini. Naslednjega dne bo mogoče lahek trening. Od tu bodo reprezentanti odpotovali v Zue-rich in nato z letalom v Prago. GORIŠKI NEDELJSKI ŠPORT Goriziana - M 58-57 ( 29 30) Na igrišču Telovadne zveze smo v nedeljo zjutraj prisostvovali zanimivi in razburkani tekmi med dvema ekipama, katerima je grozila zapustitev prvenstva A-lige. Goričani niso bili sicer v veliki nevarnosti, zadostovala jim je ena točka za gotovo rešitev; gostje pa so igrali eno svojih zadnjih kart za rešitve. V dveh nasled. njih nedeljah bomo videli, kdo bo druga žrtev; prva gotova žrtev je Gallarate, druga pa Napoli ali Triestina. Napoli mora prihodnjo nedeljo igrati v Gradiški, kjer bo težko zma. gal, Triestina bo sprejelk Goričane, ki si bodo lahko dovolili luksus poraza. Zadnjo tek-mo pa bosta odigrala Napoli in Triestina v Neaplju. Sicer bo prvenstvo morda zaključe. no že prihodnjo nedeljo, če bo Napoli izgubil in če bo Triestina zmagala. Triestina ima II točk, Napoli pa 10. V nedeljski tekmi so začeli Napolitanci napadati in kma. lu prišli v vodstvo. Na igrišču sta dobesedno kraljevala Ame. ričana Mac Key in Smith, ki sta spretno režirala vso igro gostujoče ekipe, Goričani so odgovarjali, a razlika točk se je vedno višala v korist go. stov. Dosegli so celo razliko desetih točk in že se je zdelo, da je za Goričane vse izgubljeno. Drugi polčas pa je videl prerojene Goričane, ki so se divje vrgli v napad, dosegli goste, jih celo prehiteli, vendar samo za eno točko. Od t.e. daj naprej nismo videli več nobene lepe akcije, ki bi bila izvedena s tehniko, ampak samo igranje posameznikov, ki so dali vse iz sebe, samo da bi njihova ekipa zmagala. Zadnje četrt ure so se številke na deski stalno menjavale. Napolitanci so se zopet oddaljili za sedem točk, vendar so jih Go. ričani še enkrat dosegli. Do zadnjega je bil izid neodločen. Končno, nekaj sekund pred zaključnim žvižgom, so Goričani zabili koš, ki jim je prinesel težko zmago. Izmed Goričanov bi bilo težko pohvaliti koga, saj so se vsi izredno izkazali. Moštvi sta takole nastopili: Goriziana: Zorzi (20), Bensa (4), Punteri (2), Kocjančič (5), Rosa (13) Collini (5), Giorgi (7), Koršič (2). Napoli: Germano (3), Smith (16), Mac Key (21), No-citi, Ciardello (12). Di Capua (2), Del Vecchio (3), Baccala. te, Errico, Cappone. — —— --------------- POMLADANSKI PRAZNIK V ŠTEVERJANU I SPOR MED NAJEMNIKI IN USTANOVO TRE VENEZIE Uspela kulturna prireditev ki naj bo spodbuda za nadaljnje delo Lepa sončna Brda, odeta v pomladansko cvetje in brstje so včeraj sprejela številne Go. ričane in okoličane, ki so se odzvali povabilu števerjanske mladine, naj prisostvujejo mla. dinskemu prazniku. «Med borovci«, od koder je lep razgled na Gorico, Novo Gorico in prelepe planine on. stran meje, za katerimi upravičeno tožijo naši planinci, se je ljudstvo zbralo že kmalu popoldne. Steverjanska mladina je tu pripravila bife, ki je žejnim in lačnim gostom nudil zelo dobro briško kapljico in prvovrstne kranjske kloba. se za katere so posebno Go. Izvršilni odbor Demokratične fronte Slovencev v Italiji je poslal tov. Mihi Marinku sledečo brzojavko: «Ob veliki izgubi tovariša Borisa Kidriča Vam izreka izvršilni odbor Demokratične fronte Slovencev v Italiji iskreno sožalje. Izvršilni odboru. Inter juventus Milan Napoli Bologna Roma Lazio Udinese LESTVICA: 29 18 8 3 41 18 44 29 15 8 6 67 35 38 29 15 7 7 53 28 37 29 13 9 7 45 36 35 29 15 4 10 46 38 34 29 12 7 10 44 39 31 29 12 5 12 36 37 29 29 9 10 10 37 44 28 Fiorentina 29 9 10 10 25 38 28 Torino 29 9 8 12 38 38 26 Atalanta 29 8 10 11 43 48 26 Palermo 29 9 8 12 36 44 26 Triestina 29 8 9 12 41 49 25 Sampdoria 29 7 11 11 28 37 Spal 29 5 14 10 30 34 24 Novara 29 7 9 13 31 45 23 Pro Patria 29 7 8 14 35 52 22 Como 29 8 5 16 22 38 21 ričani zelo navdušeni. V prijetnem razgovoru med znanci, ki so se ob tem prazniku sre. čali v lepi briški vasici, in med pripovedovanjem o vremenu je mineval čas in je bila ne-strpnost nekaterih tako narasla, da jim je kar odleglo, ko se je ob 16 dvignil zastor in so se pred gledalce postavili števerjanski pevci. Pred njihovim nastopom je mladinec Saverio Rožič imel kratek na. govor, v katerem je omenil slabe pogoje, v katerih živi števerjanska kmečka mladina, in naporno delo na kmetiji za pridobitev vsakdanjega kruha Kljub temu pa je našla dovolj časa za kulturno delo, kajti kultura druži in dviga ljudi nad vsakdanje življenje. O prireditvi je tov. Rožič dejal, da je plod požrtvovalnega de. la in dobre volje posameznikov. Na koncu je še dejal, da bi se vsi ljubitelji slovenskega jezika morali zavedati škodlji. vosti strankarske razcepljenosti in se združiti pod kriljem slovenske besede. Moški zbor »Briški grič« je pod vodstvom pevovodje Sošo. la ubrano zapel «Steverjansko pesem« in «Majsko rožo«, v kateri je prišel do izraza predvsem lep glas števerjanskega baritonista Dve domači dekli, ci sta deklamirali po eno Zu. pančičevo in Gregorčičevo pesem. Vsem bo ostala v spominu burka v dveh dejanjih «Anar. hist«. Števerjanski mladinci, ki so, razen majhnih izjem, prvič nastopili, so presenetili ob. činstvo, ki ni pričakovalo tako odlične izvedbe zapletene burke. Rosebno sta bila gledalcem všeč mladeniča, ki sta podala vlogi občinskega sluga Martin, ka in veleposestnika Debevca. Njuna nastopa sta dokazala, da se prav v ljudskih vrstah najdejo sposobni ljudje, ki jim je igranje prirojeno. Videti je bilo, da so se kmečki fantje dolgo trudili, da bi svojo vas povzdignili. Njihov nedeljski nastop lahko služi kot dokaz tudi ostalim slovenskim va-sem, posebno pa Gorici, kaj vse je mogoče storiti z malo dobre volje. Ob zaključku je števerjanski zbor zapel še Vodopivčevo »Bratje v kolo« ter znano pe. sem «Jadransko morje«. Prireditev se je končala oko. li 18. ure. Večina gledalcev je odšla zaradi nadležnega mrzle, ga vetra domov. Kljub temu pa je bilo ob 20. uri na plesišču zelo veliko plesalcev. Mladinski praznik je zelo lepo uspel in števerjanskim mladincem poplačal njihov trud. Želimo jim nadaljnjih u. spehov v njihovem kulturnem delovanju. Predavanje o planinstvu v sredo 15. t. m. ob 20. uri bo v prostorih Ljudske čitalnice v Ul. Ascoli 1.1 predavanje o planinstvu z naslovom «0 planinah tostran meje« in tolmačeno s skioptičnimi slikami. Zato vabimo vse ljubitelje planin in narave, da se ga udeležijo. Obenem pa priporočamo točnost. Izlet- SPD • na Sv. Mihael Slovenskd planinsko društvo v Gorici priredi v nedeljo 19. aprila t. ). izlet na Sv. Mihael. Planinci naj se zberejo v nedeljo ob 14.30 pri mostu v So- vodnjah- Goričani in ostali se lahko pripeljejo v Sovodnje z avtobusom, ki odpelje s Travnika ob 14. Ponesrečeni nogometaš Na nedeljski nogometni tekmi, ki je bila v Moši, je igralec’ 22-letni Sergej Simeont iz Podgore trčil ob drugega, ki ga je nehote sunil ob levo rame. Simeoni je kljub hudim bolečinam vzdržal do konca igre, nato pa ga je avto Zelenega križa odpeljal v bolnišnico Brigata pavia. Službujoči zdravnik je ugotovil zlom leve ključnice, vsled česar so ga pridržali v bolnici, kjer se bo zdravil približno 40 dni. v Ločniku pni mlinu bratov Azzano vsak četrtek ob 10; v Pevmi pri Lipuščku vsak II. in IV. petek v mesecu ob 10; v Sovodnjah pri Lutmanu vsako soboto ob 10. Zdravljenje je brezplačno. Kmetovalci naj prinesejo s seboj potrdilo o žinozdravniškem pregledu. Doklada za nestalne učitelje Sindikat osnovne šole v Gorici sporoča, da imajo vsi nestalni in brezposelni učitelji, ki so službovali nepretrgoma dve šolski leti in ki so vplačali 12 prispevkov, pravico do doklade za brezposelnost. Prizadeti naj dvignejo na uradu socialnega skrbstva tiskovino za omenjeno doklado in naj jo vložijo na tem uradu 67 dni po prekinitvi dela. Predllniški delavec padel pod kotel Ko je v ponedeljek zjutraj 42-letni Albin Hvala, ki je zaposlen v podgorski predilnici, prenašal z nekaterimi delavci kovinasti kotel iz enega oddelka v drugi, je po nesreči padel pod njega. Vod stvo predilnice je poklicalo takoj na pomoč rešilni avto Zelenega križa, da je pripeljal ponesrečenca v mestno bolnico Brigata Pavia. Po pregledu so ga zdravniki pridržali na opazovalnem oddelku, ker si je verjetno zlomil medenico. Pokrajinski svet se je na lahek način izognil temeljiti razpravi o sporu Precej verjetno bo že 23. aprila prišlo do sodne obravnave NEAPELJ, 13, — Na tukajšnjem teniškem turnirju je v finalu moških Američan Patty premagal rojaka Bartzena v Štirih setih 5:7. 6:1, 7:5, 8:6. Pri mešanih dvojicah sta zmagala Ward in Davidson nad Knode in Worthingtonom 6:3, 6:3. Razdeljevanje oljčnega semena Kmetijski konzorcij sporoča vsem kmetovalcem, da so na podružnicah konzorcija v Gorici, Ločniku, Krminu, Roman-su, Gradiški in Pierisu pričeli razdeljevati oljčno seme, ki so ga kmetovalci pred časom prostovoljno oddali. Kmetovalcem, ki so po oddaji semena dobili na račun 6 tisoč lir ali 19 kg olja za stot, bo konzorcij izplačal še 1.400 lir ali 1 liter olja za stot oddanega semena. Prizadeti naj se zglasijo na omenjenih sedežih in naj prinesejo s seboj izvirno potrdilo o oddanem semenu. Zdravljenje goveje živine proti jalovosti Goriško županstvo opozarja kmetovalce, da bodo s 15* aprilom t. 1. pričeli zdraviti govejo živino proti jalovosti v goriški in sovodenjski občini, in sicer: DEŽURNA LEKARNA Danes posluje ves dan in vso noč lekarna Al Moro (Alesani) v Ul. Carducci št. 12 - tel. 22-68. Kot je že znano, traja spor med pevmskimi najemniki in ustanovo Tre Venezie že precej časa. Ustanova skuša na vsak način razbiti enotnost na. ših kmetov, ki pa je tako trd-na, da bodo spodleteli vsi njeni načrti. V četrtek 9. aprila bi morala biti sodna razprava proti prvi skupini obtoženih najemnikov, ki so se uprli zahtevi ustano. ve naj odpovejo svojčas sklenjeno najemniško pogodbo. Na sodnijo je prišlo precej najem, nikov, prisotna pa sta bila tudi oba odvetnika. Na zahtevo odvetnika Luzzatta, zastopnika civilne stranke, da potrebuje čas za odgovor na memoran. dum odvetnika Targiolija, je sodišče sodno razpravo prene. slo na 7. maj. Tako bo torej prva skupina najemnikov imela razpravo šele 7. maja, dru. ga skupina pa bo imela razpravo kot je bilo določeno meseca aprila. Predstavniki ustanove in ne. kateri najemniki se bodo torej sestali na sodniji 23; apri. la, ko bo verjetno prišlo do obravnave. Upamo, da so sodne oblasti že proučile gradivo in da jim ne bo težko ugotoviti, na kateri strani je pravi ca. Vsekakor ni na strani tistih, ki hočejo spraviti ob vsak. danji kruh nad sto družin To jih mora prepričati tudi dejstvo, da je od spora odstopilo vsega 11 najemnikov, ker so nasedli obljubam usta-ncve, ki jim je trenutno pre-skrbela zaslužek, za katerega pa ne morejo biti tako gotovi, kot če bi današnja najemniška zemlja postala nekdaj kas. neje z agrarno reformo, o kateri nočejo predstavniki obla. sti nič slišati, njihova last. Vsi skupaj so ostali enotni in nepopustljivi v borbi za dosego pravice delovnega kmeta, ki mu je glavna skrb obdelovanje zemlje in preživljanje. Tega so se najbrž premalo zavedali predstavniki vladne stranke na sobotni seji pokra-jinskega sveta. Med drugimi točkami dnevnega reda je bila namreč tudi ' interpelacija o sporu z ustanovo Tre Venezie, o katerem je razpravljalo več pokrajinskih svetovalcev. Po obrazložitvi interpelacije, ki je poudarjala predvsem socialno stran tega vprašanja, je po. krajinski svet sklenil, da bi moral predlagati slovenskim najemnikom postavitev konkretnih predlogov oziroma zahtev ustanovi in sklenitev premirja, na kar bi morala usta. nova pristati zaradi oboje, stranskih interesov. Predlog je bil že postavljen na zadnjem sestanku najemnikov, v Pevmi, toda že takrat je bilo omenjeno, da ustanova noče nobenih neposrednih raz. govorov, temveč hoče vso stvar doseči s pomočjo sodni-je in različnih nakan, ki naj bi razbile enotnost najemni, kov. Z veliko večino so sprejeli sklep svetovalca Querinija, ki je predlagal naj bi pokrajinski svet čimprej pravilno rešil celotno vprašanje. Z veliko ve. čino so njegov predlog spreje-li. S tem pa se je goriški pokrajinski svet na lahek način odkrižal razprave o sporu, ki je za slovenske prebivalce bri. ških vasi življenjske važnosti. Pokrajinski svet se je postavil na enako stališče kot ga je svojčas zavzel goriški občinski svet na interpelacijo tov. Bo. gomila Pavlina. Občinski po- krajinski možje v veliki veči. ni branijo interese ustanoyp, ki zaradi materialnih interesov in zaradi hotenja, raznaroditi del slovenske goriške okolice, skuša zapoditi najemnike z njihove zemlje. Za promet zaprta cesta Pokrajinska uprava opozarja da je na podlagi prefektove odredbe od 11. aprila t. 1. del pokrajinske ceste v Gradiški, imenovan «Viale Trie-ste«, zaprt za vsak promet do 2. maja t. 1. Za promet bo zaprta cesta, ki od zagrajskega mosta pelje do prve občinske ceste. . ...... Dva mala požara Zaradi preobilice saj se je v nedeljo okoli 11.30 vnel dimnik v hiši v Ul. T- Grossi 15 Zaradi hitre pomoči gasilcev ni bilo nobene škode. t Mestni gasilci so morali popoldne v Ul. del Carso 57, kjer je nastal požar v neki kleti. Tudi tu je pomoč gasilcev znatno omejila škodo. Lastnik kleti Makuc je bil oškodovan za 10 tisoč lir. Zgorelo je nekaj predalov stare omare in kletna vrata. Čevlji UNRRA Pokrajinski urad za mednarodno pomoč sporoča, da bodo 14. aprila pričeli razdeljevati zadnji delež moških nizkih čevljev UNRRA. Čevlji imajo kako estetično napako in stanejo po 1.700 lir par. Na razpolago so številke od 40 do 45. Čevlje UNRRA bodo prodajali v prodajalni v Ul. Se-minario št. 7 v torek, četrtek in soboto od 15.30 do 18.30. za za nekatere javne lokale Te dni so se pričeli pogajati za obnovitev pogodb za naslednje javne obrate: kavarne bare, restavracije, gostilne in slaščičarske delavnice, predlog za obnovo pogodb je vložilo ravnateljstvo sindikalne orga nizacije za javne obrate VISOKOŠOLSKI DERBV Gorics-TrsjJjL V kratkem bo povratna teW>» v Trstu- Veliki derby je mejskih visokosolcev končal neodločeno J' ' s0 po goriški nogom žoge urnih težavah nasmeh0» zapustili igriščepravile». ustih. Rezultat Je P odg0. a poteku igre bi *e J &l varjala dvcijna. ^ isji do B°" moštvi sta namreč P . dvaj. la nekako slučajno. ,.asa je sete minute^ Prveg napada ** nekdo iz tržaškega asprot-hote sunil žogo Pr . pjel nemu golu, vratar 1 Q prj. zopet izpustil, m . ^ šotni Višnovec je G*d stavno porinil v napad*K čani so P1,616.2?”,, nap*1*'1 vendar je_to bil brezfr ne bi prišlo do S ,nyiaj|' moči (upravičene) vačiča. Branilec omreži v drugem delu igre ^ „j. nerodnosti porinil ^ttt sprotnega napa a ^ p žvižg in enajstm topljena v gol t^ors _ :l. To je vse, kar bi p nimalo kronista n, . ra vol)a Čanju. V ostalem a (posebno po tekm k'upaj v,ai katerih, ki so vse sBff tttJi preresno, lepo son > . pre precej močna burIa’ bo« blem obvladanja Z° n0aQ$r zapletla. V igri je _jepo * la žoga, igralci so J bogali in tekali za 'y sl*11 kar po deset na kUP ^ družbi so pozabi:u g ? igra nogomet celo jelC’ cer na medfakultetn* V tržaške univerze potiva!'01 pajo svoje barve, t lahko Jankoviča 1 c.iligoja 0 eni ter Koršiča hi aa drugi strani, ^J^ni s° £ riškem terenu. Trza p stopili z nekaterimi S ^ so dekleta iz spre^ntoV P nile sodelovanje, 5 vi* bilo premalo. Ze veli med športne )avnatno tel!01' zanimanje za P°vrn,rStu. a ki bo v kratkem v V g{illSot GORICA: K°r0 jelen,JL Hmeljak; Winkler. . ^ f žen; Zavadlav (Mr '' sič, Sfiligoj, 1^°*. Ket&p Vas Zabnica j Kanalski dolini. KINO VERDI. 16: «Daljna sv. Lucija« in variete. VITTORIA. 17: »Ni prostora za ženina«, T. Curtis in P. Laurie. CENTRALE. 17: «Guerrin Me-schino«, G. Leurini in L. Ruffo. MODERNO. 17: »Zbogom, gospod Harris«, M. Redgrave in J. Kent. Tatovi koles na delu “ Tatovi koles so se včeraj spravili spet na delo. Na vrsto e prišla 18-letna Jolanda Bi-zaj iz Jazbin pri Steverjanu, ki se je pripeljala v mesto po opravkih in je pustila svoje kolo v neki hiši v Uli-Carducci. Ko se je namenila zopet domov, je morala na žalost ugotoviti, da o kolesu ni bilo nobenega sledu. Drugi oškodovanec je bil pa 23-letni Jožef Maraž iz Rupe ki je pustil svoje kolo pred neko trgovino v Raštelu. Ko se je vrnil iz trgovine kolesa ni bilo več.- ------- ROJSTVA, SMRTI IN POROKE V goriški mestni občini je bilo od 5. do 11. aprila t. 1 23 rojstev, 14 primerov smrti, 8 oklicev, 3 poroke. Rojstva: Marjan Pirih, Ma-riza Blasco, Mavricij Casti-gnetti, Lilijana Mervič, Aldo Zitteri, Andrej Valantič, Ro berta Maini, Marina Devetak, Lavra Poiani, Hadrijan Rossi Klavdija Sigur, Livij Valeri, Marija Mlakar, Lucijan Di Paolo, Izabela Ianni, Evelina Reja, Elizabeta Obizzi, Marina Zottar, Julijana Scolaris, Marija Bombi, Marino Pitton Gabrijela Mandini, Izabela Buoncristiani. Smrti; 76-letni upokojenec Emil Lestan, 53-letna gospodi nja Gizela Parovel por. Atzo ri, 75-letna gospodinja Marija Brešan vd. Dostal, 86-letni železniški upokojenec Egidij Špacapan, 26-letna bolničarka Marija Collavini, 55-letni mizar Marjan Dorni, 72-letna gospodinja Karmela Trevisan 48-letna gospodinja Gabrijela Brešan por. Sgubin, 48-letni brivec Karlo Relussi, 68-letna gospodinja Cecilja Gabrijelčič vd. Saurin, 45-letni rudar Ivan Fullin, 8 mesecev star Jo žef Pahor, 74-letni železniški upokojenec Jakob Rutar, 26 letni orožnik Rok Suriano. Oklicii geometer Renzo Bar-betta in gospodinja Marija Padovan, agent policije Albert Mazelli in tovarniška delavka Ada Giurič, delavce Miro Cen-tofanti in gospodinja Marija in Censo, podbrigadir finance Anton Critelli in gospodinj Roza Strambini, uradnik Lucijan Pieri in gospodinja Lidija Loria, uradnik Darij Hoeltl in gospodinja Adela Nemic, trgovec Dante Bulian in gospodinja Anita Peruzzi, mehanograf Romej Fornaset-ti in trgovska pomočnica Ri-bella Iuri. Poroke: častnik finance Hektor Gioseffi in zasebnica Ana Pascoli, čuvaj Evgen Cucurul-lo in gospodinja Bruna Mac-chini, agent policije Paskal Amendola in gospodinja Ge-ma Bernardis. .... j(e: TRST: Kocjancm, ^ Miljevič; Stepančič. kovič; Višnovec, Berce Lah. Pro Gorizia-Po 2-lS,'W Kdor je gIeda' 0 BUL-iano Jf ral uPf ---------- . to no vprašati, ali J pi —«r S? tekmo med Ponzl upr»' Gorizio, se je m0^ t0 # kombinacije, “"v v- u. mrtva in polna nap ^ec je imel pravzapra^ p0lč*s* la sodnik. V PrveIj^ani en gol, in sicer si s ^ . ki uspejo v 27. m vfat* < teče pred £or^gn0 stre& -ja’ ŠK« preuredi nekom'-'-'. " „j vi1 Tribuzio in u^f-JLu P“ gol. V drugem P° goti&e. nreuredi nekolik - ste in rezultat je .. Gf „ji že v 3. minuti gol izenačenja Ta &g f pridobi in že v ,»0rica p zopet v vodstv namesto da oj sel jo brezpomembno^ l0p t -inuti doseže Bo.^ izenačenje. V jgr0. p pa vidimo težko * ^ ^ Tekma je P“a oOŽ0^1 nosom vse gon*«ijU ^ navijače, ki > / t>' svojo enajstorico. _top Pro Gonzia tl, C ; kole: ButtignoL rla0, V f li- Tulissi, 5 Franz. 8M"colinJ0t vi^V deot, Di BiagiO-^prein^V bila vsa P°st deljo prihodnjo n ^ol0. Gorizia igzala v ima 27 točk. ... Pariz - K0.v| v kapeiočta Belgijce^ u IirfV Keleleerja, oZov B vreurja. Fra Italija Gauthiera tu» in Zarnplm- vozjJ ^ > Zmagova ec J uro. a C> no 43.322 km p,,spel° dirkačev Jih } ___ aanw 105 fenis (Fl°rl- M\ec'*k MIAMI Gardner te„is^ i ZDA, )e "rertiaga -3 K\ ■*' rowsa s ®finaiu ** S«1* .! je v semu‘ v>ca, gio«* p meričana sh u n jgf»l h« proti MU jn je ,, da Protl 'aviti česar opr*^, čas v Avs obran* tralka 'smagmaMefi|ca"oškirnl A1 ^fodinUacSl*11' roivs m zmagala ^ B1,.N1S1 ,u hENKO — UREDNIŠTVO: ULICA MON‘-ECCHI St. 6 III. nadv — Telefon Številka 93-808 In 94-638. — Postni - UPRAVA uIlCA SV. FRANČIŠKA It. » -Telefonska Številka 73-38 - OGLASI: od 8. do 12.30 In od 15 • 18 - Tl K« J? vtSlne v Širini l stolpca trgovski 60 finančno upravni 100, oamrtmee 90 Ur - Za FLRJ aa vsak mer, Urin. 1 sto“ ?rVaU"S T din! — Tiska Tiskarski SSod ST- Podružn Goric, Ul. 8. Peillco l-II. Tei. 33-82 - Rokopis, se ne vračajo. u®"?1;,* in Vlad'” j,« Wnght 1 i0, dv med mešan ^ o . jo, p’l’5'^n5Ke^,, NAROČNINA: Cona A: mesečna 350, četrtletna 900, polletna 1700, celoletna 3200 lir. Fed. IJud. repub. Jugoslavija: Izv..,neža ,n°*o Podtnl tekoči račun aa STO ZVU Založništvo tržaškega tiska Trst 11.5374 — Za Jugoslavijo: Agencija demokra ^ Ljubljana Trg revolucije 19 Ul. 30-009 tekoči račun prt Komunalni banki v Ljubljani 90« - T - 892 '-‘»'."'--J* —■ . .irpffa 1 - Izdaja Založništvo trža«K *