UPLJIV GOSPODARSKEGA RAZVOJA NA ŽENO. ABDITUS. LJUBLJANA. V šestnajstem stoletju je pričel fevda- lizem biti svoj smrtni boj z novim, mladim, da, revolucijonarnim kapitalizmom. Fevdalizem je bil utemeljen v kmet- skem in rokodelskem načinu proizvajanja. Vendar tudi le to v okviru sejmskih za- drug. — Ta način produkcije je uplival tudi na duševno življenje človeštva. Kakor danes, tako je bilo i tedaj vse javno in pri- vatno življenje odvisno od gospodarstva, ki je izviralo iz omenjenega načina produkcije. Toda že se je pričelo z novim načinom produkcije. V 14. stoletju že najdemo po nekaterih severnih italijanskih mestih pod- jetja, ki so imela značaj kapitalistične pro- dukcije. Ta podjetja so se deloma razvila v industrijo. — V Italiji se je torej tako- rekoč porodil kapitalizem. Kajti tudi trgov- ska italijanska mesta so bila Drva, ki so se vsled svojega razvoja odtegnila smeri fevdalizma. Italijanski trgovec je kmalu pričel privažati v svojo domovino iz daljnih, tujih dežel razne surovine in jih doma izdelavati po svojih svobodnih, plačanih delavcih. Pa to je bilo težko; mnogokrat ni bilo dobiti pripravnih svobodnih delavcev, ki bi bili primorani prodati svojo delavno moč. Bistvo novega načina proiz- vajanja pa je zahtevalo svobodnega delavca. Ne radi tega, da bi smel ta novo ustvar- jeni človek to svobodo sam uživati, temveč radi tega, ker je bila ta dozdevna svoboda potrebna za njegoveg^a gospodarja in nje- govo podjetje ; novi način produkcije je torej zahteval svobodne ljudi radi tega, da so to svobodo zamogli oni, ki so bili go- spodarsko najmočnejši, izrabiti za sebe.^) To je bil ptrvi temelj kapitalizma. Dasi ') V kolonijah je bil razvoj kapitalizma odvisen od sužnosti. V plantažah južne Amerike je bila ta su- žnost prvi pogoj za vzdržavanje istih. Ta sužnost pa je biia strašnejša in ostudnejša nego odvisnost v časih fevdalizma. Tudi v Evropi je bUa osebna odvisnost za kapitala v današnjem smislu še ni bilo, bil je vendar navzoč kapital trgovca. Le-ta je deloval naravnost uničevalno na stari način produkcije. V šestnajstem stoletju, sta si stala torej fevdalizem in kapitalizem v smrtnem boju nasproti. Klic kapitalizma po svobodi je kmalu našel odmeva v ro- kodelskem stanu, ob enem pa se je i v učenjaških krogih porodila nova struja, humanizem, ki je protežirala monarhistični absolutizem, kateri se je paralelno s kapi- talizmom razvijal in se končal z besedami kralja Ludovika XIV. : Država sem jaz ! Razloček, ki je vladal v fevdalizmu med kmetstvom, rokodelci in deloma meš- čani na eni in plemstvom na drugi strani, se je v novem proizvajalnem načinu raz- širil v povse drugo obliko. Ko je padla moč naturalnega gospodarstva, je stopila na dan nova moč, denar. Naturalij se ni zamoglo prenašati daleč po svetu in jih ne pošiljati v oddaljene kraje, to tem manj, ker ni bilo takih piometnih sredstev, kakor danes. Denar pa je potoval hitro in brez težav; bil je za menjavo priklad- nejši in imel vse lastnosti prednosti v sebi. Z razvojem kapitalističnega gospodarstva rasla je tudi moč denarja. S kapitalizmom pa je nastal nov raz- red : Moderni proletarijat. V gospodarskem oziru je napram drugim razredom zasledo- val pot nekdanjega antikega proletarjata ; vendar se je glede svojega stališča v družbi od antikega zelo razločeval. — Industrija se je zapričela, in ceneno fabrično delo se" je nastajalo velikem slogu. Razlika med prostim delavcem in gospodarjem, kapita- listom, ki je izrabljal dozdevno svoboilo delavca za-se, je rasla in se večala. Nastala je doba brezobzirnega razred- nega boja. razvoj kapitalistične produkcije v začetku ravno tako potrebna, kakor pozneje sužnost v kolonijah. Primerj.aj; Kari Marks, Kapital I. (Fabrikant und Bojar). Vendar je bistvo kapitalizma pozneje v razvoju potrebovalo >svobodnega« delavca, 178 Novi način produkcije pa je imel za j nasledek novo obliko mislij in novo vse-; bino istih. Toda vsebina se je — naravno, — menjavala mnogo hitreje nego oblika. V Italiji se je povodom trgovine z arien-;j talskimi deželami spoznala stara helenska | literatura, ki je novemu materijelncmu in ; duševnemu življenju ustrezala bolje nego; ista rimska. Fevdalno gospodarstvo se jej razvilo v kapitalistično, in nov svetskii nazor je zmagoval nad starim. ^ Ves ta gospodarski proces je mogočno i uplival na vse razrede družbe, kakor tudi i na oba spola, na Moža in Ženo. . V prvotnem komunizmu je bila Žena \ upoštevan ud družbe, kajti obstoj skup-; nosti je bil od njenega dela ravno tako. odvisen, kakor od dela Moževega. V javnosti'j je torej Žena stala na istem stališču, kakor ; Mož. Prihodom patrijarhalične srednjeveške j družine se je to izpremenilo. Žena je po-j stala docela izolirana. V javnosti je postala j nepoznana reč, a v družini je bila dekla j svojega moža. Čimbolj so izginjale tradicije j prostnega komunizma tem globlje je padal ^ upliv Žene. To se je godilo namreč radi ; tega, ker vzdržavanje hišnega gospodarstva i ni bila več stvar skupnosti. a Vsled novo nastalega razmerja v družbi je postalo plemstvo ekonomično nepotrebno. Velika večina plemstva je prišla na nič vsled potratnosti, ki je prihodom kapitali- stičnega gospodarstva zavladala tako pri plemstvu, kakor pri kraljih. Kralj je z veseljem gledal potratnost, luksurijoznost plemstva ; upal je, da se s tem poveča njegova absolutistična moč. Videl pa ni nevarnosti, ki je pretila i njemu. Kajti kmalu i kralju i plemstvu niso več zado- ščali dohodki zemljišč. Pomagati je moralo bogato meščanstvo, in tedaj ni bil več daleč čas, ko je postalo plemstvo, s kra- ljem vred, odvisno od kapitala.^) Velika francozka revolucija se je, dasi so bili predpogoji za njo navzoči, vršila v znamenju : ali naj postane kraljestvo orodje kapitala, klera ali plemstva. Prvi je zma- gal. Obglavljenje Ludovika XVI. Kapeta ni imelo nobenih posledic. Kajti kmalu je nov, silnejši car prevzel »kraljestvo brez kralja«, ali kakor so ga zvali, »meščansko republiko.« Da ni prišel Napoleon, prišel bi nedvomno kdo drugi. Pogoji za pravo, ljudsko republiko še niso bili dani.^) Zmage meščanov so pomenile zmago kapitala. Toda že leta 1830. je zadnjikrat zmagalo kapitalistično meščanstvo z moderno pro- letarsko maso. Proletarijat je bil zadnja gosp. rasa v družbi in se je od antikega v toliko razločeval, da je imel poslednji še en razred pod seboj, katerega je izko- riščal in izrabljal, dočim prvi tega nima. Zato moderni proletarijat ne more zahtevati samo premene svojega položaja, svojega razrednega stališča v družbi, temveč jedino le odpravo razrednega gospodstva. Posamično hišno gospodarstvo je bilo ekonomična potreba nižjih stanov : kmeta in rokodelca. S tem posamičnim hišnim gospodarstvom pa je bil ozko zvezan po- samičen zakon. Niti kmet, niti obrtnik, niti rokodelec ni zamogel svojega obrta samo- stojno izvrševati, če ni bil oženjen. Kakor je obrt in kmetija v gospodarju imela svo- jega voditelja, tako je tudi hišno gospo- darstvo, h kateremu so spadali tudi hlapci, dekle in pomočniki kot člani družinC; po- ') Meščanstvo se je tedaj gospodarsko zelo po- vzdignilo. Meščanski pisatelji so se naravnost norčevali iz rapidnega propadanja plemstva, ki je postalo odvisno od njih. Se danes je znanih več spisov, ki lo n'^ovržno dokazujejo. Tudi Slovenci imamo prestavo »DonKisota« — zelo ponesrečena prestava — ki je .satira na propad viteštva. ^) Razredni razloček, ki je bil utemeljen v raz- voju kapitalističnega načina produkcije, tega ni dopuščal. 179 trebovalo svojo vrhovno voditeljico, ki je naravno morala biti žena gospodarja. Le- ta dva sta torej bila drug za druzega go- spodarsko potrebna, nujna, dasi si nista bila jednaka. Mož je posedoval oblast nad Ženo. —¦ Drugačna pa je bila stvar pri mest- nem juristu, zdravniku in posebno pri trgovcu. Tem ženitev ni bila ekonomična sila. Z njegovega socijalnega, gospodar- skega stališča bilo mu je jednako, ali se je oženil ali ne. Oženil se je, če je to za- htevala ljubezen ali kak drug nagon. Če je potreboval denarja, gledal je, da je do- bil bogato nevesto. Ta Žena, soproga ju- rista, zdravnika, trgovca pa ni sama oprav- ljala raznih hišnih del. Dobila je Ženo, ki je bila gospodarsko slabejša, da ji je ta to delo opravila. V e- lik del ženske emancipacije leži v emancipiranju od posamičnega hi- šnega gospodarstva.^) Prej omenjena Žena se je od tega emancipirala s tem, da je to delo naložila svoji .slabejši soženi. To je bila osvoja s zasužnjenjem svoje bližnjice. S to emancipacijo bog^ate meščanske Žene pa je začelo trpeti staro patrijarha- lično družbinsko življenje. Ta emancipacija se je izvedla ravno tako, kakor v cesar- skem Rimu. Potrebna delavka je postala nepotrebna izkoriščevalka. Taka »emanci- pirana« Žena pričela se je pečati s stvarmi, ki so bile »neženske« ; to ni več odgovar- jalo starim tradicijam. Ta Žena je hotela govoriti v javnosti, pa smejali so se ji, ker večina Žen še ni bila prosta upliva fevdalnega načina produkcije in ker torej tudi v duševnem oziru ni dosegala prve. Vsled razmer je torej nastalo novo, svo- bodnejše spolsko občevanje. Na dan so prišle stvari, ki so korumpirale družbinsko življenje. V tem trenotku, ko se je to zgo- dilo, pa je bil tudi pogin, padec tega še nerazvitega gospodujočega razreda gotov in utemeljen. Razvoj kapitalističnega gospodarstva je napredoval ter ustvarjal nove ekono- mične potrebe. Brez teh bi se vladujoči razredi ne mogli dolgo vzdržati. A zmeš- njava bi bila gotova, ko bi ekonomični pogoji ne bili za drug red^) navzoči, ko bi se kaka taka ekonomična sila, potreba, odstranila. Taka ekonomična potreba je prostitucija. Ves napor in boj proti njej je brezvspešen, če isto socijalne razmt;re, iz- virajoče iz gospodarske osnove družbe, zahtevajo in utemeljujejo.^) Kapitalizem ne pade nikdar, kakor tudi fevdalizem ni. Če socijalisti pravimo, da bodemo vrgli kapitalistično gospodar- stvo, se mora to razumeti tako, da hočemo s podpiranjem razrednega boja pospe- šiti razvoj kapitalizma v kolektivi- zem. Tu bode Žena napredovala glede svojega stališča v družbi. Cela stvar je odvisna od razvoja ; a ker je razvoj gotov, je tudi emancipacija Žene gotova. Ta razvoj mora tudi Žena pospešiti. Jasno je, da je vsaka emancipacija v raz- redni družbi le mogoča z zasužnjenjem svo- jega bližnjika. V tem smislu je tudi umevati sedanje meščansko žensko gibanje. Nazor o emancipaciji med proletarko in meščanko kapitalističnega značaja je torej nepremosten. Doseči se mora splošna ženska emancipacija. Razredni razloček med Ženo in Ženo ima za nasledek razredni boj — in prav ta boj povspeši splošno žensko emancipacijo, ker ravno ta razlika pome- nja izhod iz kapitalizma v kolektivizem. Žena se mora torej z ramo ob rami z Glej tudi : Friedrich Engels, der Ursprung der Familie, des Privateigentums und des Staats. Za brezrazredno družbo ¦') August Bebel : Die Frau und der Socialismus. i8o Možem vdeležlti razrednega boja na celi črti.') Velik del tega razvoja pa pripada še bodočnosti. ') Danes se Žena v veliki obilici porablja za j razne stroke po tovarnah, (Tob. tov., pisarne, brzojav,^ pošta in dr.) Tu je dela za pospešitev ogromno. Kaj,'^ ko bi se pričelo s strokovnimi organizacijami Žene. Te bi tudi na Slovenskem že lahko prosperirale. .Samo energije je treba in pa dela, dela. Ustanovljati splošna ženska društva ne velja, ker bi bili tu zastopani vsi razredi ; to ni utemeljeno v obstoječih gosp. razmerah in zato to nič ne šteje. Op. pis. 181