Za poduk in kratek čas.Iz Ptnja v Zagreb, jeseni 1874. (Potne črtice.) (Dalje.) Od Sv. Marka grera v akademičko cerkev. Služila je svoj čas oo. Jezuitom, ki so jo tudi menda stavili. Znotraj je prav okusno ozaljšaua. Ravno je neki duboven sv. mešo doslužil, ko prideva. Ko naju pri odbodu v cerkvi zagleda, naju prijazno nagovori, ter nama kot tujcema brez zahtevanja razkazuje, kar cerkev iinenitnega glešta. Potem gre z nama na ulici in pozabivši na svoj zajutik pokaže na a banovo in saborsko hiso, realko, vseučilišče, narodni muzej. Vsa ta poslopja so v gornjem mestu ne dalječ vsaksebi. Res, izobražeai Hrvati so kaj vljudni iu J)ostrežljivi! Predstavila sva se mu kot JSlovenca iz Štajerskega, na kar nama odgovoii: ^Stujem vaju vrla slovenska bračo, i veseli me vaju v našem stolnem gradu videti. In kdo je bil ta prileten častiti mož? Bil je g. S., bivši nadzornik narodnib šol v celi grauici, sedaj v pokoju, častni kovar in predigar za učeča se mladež na vseučilišču. Tukaj še tedaj tudi božja beseda svojo dostojno mesto ima; v Gradcu, in menda tudi na drugih univerzah takraj Litave so 1. 1848 za akademikarje sv. mašo in predigo odpravili. Ni čuda, da se brezverstvo v teb krogib silno širi. Baaovo poslopje sem si domišljeval kot krasno palačo, v resnici pa je navadea sicer prostoren meščansk b;am, ravno tako tudi saborska biša, ki je, kakor podoba kaže, še nova. Nadbiskup ima mnogo izvrstuejšo stolico od bana. To velikansko poslopje obdaja metropolitansko cerkev od dveb stani, od drugih dveb pa stoji močao visoko zidovje tako, da je cerkev na srediai štirioglatega, podolgastega prostora. Celota ima podobo trdnjave, v to je tudi gotovo služila v prejšnih premnogih, posebao turskih vojskah. Od ene daljše straui nadbiškupove palače je do prvega nadstropja stekleno obišje, y kterem je pozimi brez števila domačih in inostranskih cvetlic, rastlin itd. shraujenib, nad kterimi se lahko vsak mimogrede razveseljuje. Ob času najnega poboda bile so te nježne krasotice zunaj pred palačo na lepem zvišanem prostoru —terasi — v obiluih gredicah posajena; vsaka gredica je bila z drugiini bolj nizkimi cvetlicami kaj okusno obi-obljena- Ta prostor se gotovo vsakemu potniku zelo prikupi. Gledš vseučilišča, ki ima biti prihodnje za vse Jugoslovane središče narodnega razvoja in ved, naj pred vsem oraenim, da stoji na najbolj zvišanem kiaju celega Zagreba. PrejŠDO gimnazijo so zvišali še za eno nadstropje, in tako stoji vseuCilisče ponosno nad vsetn prijaznim mestom gledajoč na vse kraje mile domovine in kliče nje sinove, naj si pridejo uma bistrit, da bodo pripravljeni za borbo, ktera še Jugoslovane gotovo čaka, ker le uma svetli meči narodom pravo slavo in vsestransko blagostanje priboriti zamorejo. (Dalje prih.)