•criska Domoviima

^•ii^cwe/%!ii—Hoiwic;
1 'W*
Ll^/’CAH in spirit
N IN UNGUA@€ ONif

NO. 135
National and International Circulation
CLEVELAND OHIO, TUESDAY MORNING, JULY 18, 1967
SLOVCNIAN
MORNING jNCWSPAP^fc
STEV. LXV — VOL. LXV
Belgija se odmika od nekdaj svojega Konga
Belgijska vlada namerava odpoklicati oficirje, učitelje in upravno osobje iz svoje bivče kolonije, ki so tam na prošnjo kongoške vlade.
BRUXELLES, Belg. — Sedanji nemiri v Kongu so živo odjeknili v Belgiji. Dežela ima namreč še zmeraj kar dosti zvez s Kongom, akoravno je kolonija '-e 7 let neodvisna in je doživela štiri krize, ki so vse prizadele belgijski narod. Od 100,000 Belgijcev, kar jih je bilo pred 1. 1960 v Kongu, jih je tam še zmeraj 40,000; mnogi med njimi •'o tam na izrecno željo in prošnjo vseh kongoških režimov,' Lar jih je bilo v zadnjih 7 letih. Med njimi je na primer okoli 430 oficirjev, ki so zaposleni z reorganizacijo kongoške narodne obrambe. Diktator Mobuti bi jih še zmeraj rad držal v svoji službi, toda belgijska vlada je baje sklenila, da jih odpokliče. Ravno tako je s 1,000-1,500 belgijskimi učitelji. Tudi ti so Kongu nujno potrebni, pa tudi te koče belgijska vlada odpoklicati. Res pa je tudi, da je med kongoškimi najemniki nekaj Belgijcev, toda njihov odstotek je neznaten. V kongoški upravni službi pa dela še zmeraj kakih 2,000 Belgijcev, ki bi jih Mobutu tudi rad zadržal, pa silijo domov.
Podpiranja bo konec
®elgija še zmeraj podpira Kongo z zneskom okoli $70 milijonov na leto. Tega podpiranja ko pa sedaj konec, kajti vsa belgijska javnost brez razlike strankarske ali narodne pripadnosti je proti podpiranju.
Značilno je, da se je začel tudi belgijski kapital odmikati od Konga. Vse belgijske finančne skupine, ki so svoj čas vodile *ongoško gospodarstvo, so več aii manj prebolele kongoške izgube in se naveličale sodelovanja s kongoškimi režimi, ker se nanje ne morejo zanesti. S tem je seveda padel tudi pomen Čombejeve politike v Kongu. Čombe ima še svoje prijatelje v belgijski prestolici, toda ti ni-niajo več take besede v vladnih krogih, kot so jo imeli pred 7 Jeti.
V Belgiji mislijo, da verjetno °bstoji neka zveza med ugrabit-vijo čombeja po alžirski policiji- nemiri v Kongu in uporu v Ratangi, ki so njegova hrbteni-°a nezadovoljni najemniki. Ka-k° se je pa vse skupaj zapletlo kulisami, tega belgijska javnost še ni mogla dognati. Krojijo razni sluhi, manjka jim pa ntemeljenosti.
Sedanji nemiri v Kongu bodo samo pospešili odhod Belgij-Cev, kar pa Kongu ne bo kori-stilo. Dežela ne bi namreč mo-§ia dobiti nadomestka za belgij-ske strokovnjake, ki so si poleg strokovnega znanja pridobili tu-5^ dosti praktične skušnje v kungoškem gospodarstvu.
Vremenski
prerok
pravi:
Relno oblačno, malo toplejše, J^ožnost neviht (30%). Naj višja
temperatura 80.
^usi nagio olorožisjejo razbite arabske armade
WASHINGTON, D.C. — Po podatkih iz tukajšnjih uradnih virov Sovjetska zveza hiti z obnavljanjem letalskih sil in tan novskih oddelkov premaganih armad Egipta, Sirije in Iraka. Jordanija doslej sovjetsko ponudbo orožja ni sprejela, ni pa še gotovo, če bo pri tem stališču tudi ostala.
Egipt je izgubil v boju z Izraelom od 350 lovskih letal 235. Sovjetska zveza mu je v zadnjih tednih, v času po vojni z Izraelom, poslala 200 novih jet lovskih letal. Od 112 izgubljenih bombnikov in transportnih letal od skupno 155, kolikor jih je Egipt imel, je Sovjeti j a poslala temu 50 novih. Od okoli 1,200 tankov je Egipt izgubil v vojni nekako 500, doslej so mu Rusi poslali 125 novih.
Tudi Sirija je dobila že dober del novih letal in tankov namesto izgubljenih. Izraelci so uničili okoli 60 od 100 sirijskih letal in okoli 300 od 600 sirijskih tankov. Irak je v vojni izgubil 25 od nekako 100 svojih letal. Rusi so mu poslali toliko novih.
Naglo oboroževanje arabskih držav od strani Sovjetske zveze vzbuja zaskrbljenost v Washing-vonu. V tukajšnjih vladnih krogih so prepričani, da bo to privedlo nujno do nove tekme v o-boroževanju in s tem do nevarnosti novega spopada med Arabci in Izraelom.
‘Jemljejo samo svoje . . .’
NEWARK, N.J. — Isaac Jones, 42 let stari črnec iz Centralne varde, je dejal časnikarju: “S plenjenjem oni ne jemljejo tega, kar niso plačali. Vi ne vzamete ničesar, kar ni vaše. Mi plačujemo to blago že preko tisoč let, vse, odkar smo bili rojeni!”
Tako so govorili kmečki uporniki v Sloveniji in na Hrvaškem, ko so napadali in plenili gradove svojih gospodarjev. Kmetski tlačani so bili do teh trditev opravičeni, črnski plenilci trgovin po Newarku niso!
Papeževa pol na Bližnji vzhod ima tudi polKKni značaj
Sv. oče se ho raztovarjal s carigrajskim o a triarhom, na tudi s predsednikom Turške republike.
VATIKAN. — Sv. oče Pavel VI. je goreč romar že od svoje mladosti. Te navade ni opustil tudi potem, ko je postal naslednik sv. Petra. Sedaj se je odločil, da 25. julija obišče v Istam-bulu ekumenskega patrijarha Athenagorasa in mu vrne obisk, ki mu ga je patri jarh nanravil v Jeruzalemu. Svoje dni ie patri j arh rekel, da bo sam šel na posvet k Pavlu VI. v Rim, sedaj ga je sv. oče prehitel. Najbrže je papež vpošteval pri svojem sklepu dejstvo, da je Atenago-ras starejši od njega — je namreč star že 81 let —, povrhu pa še slabega zdravja.
Oba verska poglavarja se bosta seveda pogovarjala tudi o u-sodi svetih mest v Izraelu. Sv. oče ima fin posluh za politične doeodke in misli, da je morda sedaj dana prilika, da sv. mesta v Palestini pridejo pod neke vrste mednarodno kontrolo, ako
'imgm alk! hiagfais Je podpiranja iujisis
WASHINGTON, D.C. — Pretekli teden je senatni odbor za zunanje zadeve začel debato o mkonu o podpiranju tujine. Od-borovi člani pa niso pokazali nrav nobene simpatije do več-iega podpiranja. Kot je znano, |e predsednik Johnson predlagal za gospodarsko podpiranje znesek $2.5 bilijona, za podpiranje tujih narodnih obramb pa $600 milijonov. Odbor je začel zniževati vse postavke po vrsti in se pri tem ni oziral na želje Johnsonove administracije. Odbor je dalje znižal tudi zneske, do katerih federacija lahko prevzema jamstva za investicijske kredite, ki jih dajejo naša podjetja tujini.	' ^
Hladno razpoloženje senatnega odbora je lahko razumljivo. Našo zunanjo politiko do Vietnama in Bližnjega vzhoda najbolj napadajo ravno tiste države, ki smo iih najbolj izdatno
zastopnik železničarskih unij Joseph W. Ramsey je izjavil, da bo unija strojnikov poslala svoje člane na delo, ka-nodpirali. Doma pa imamo — kor hitro bo dobila “tak ukaz od kot so preiskave v Mississippiju predsednika ali njegovega po-nokazale — tudi vse nreveč slu- oblaščenega zastopnika”. Tega ji
VLAK! SO ZOPET STEKLI
Železniški štrajk je z zakonom, ki ga je sinoči podpisal predsednik L. B. Johnson, uradno končan. Del vlakov je že stekel, drugi pa bodo tekom današniega dne. — Unije so se zakonu upirale, vendar je bil ta v Kongresu sprejet z veliko večino.
WASHINGTON. DC. — Dve uri potem, ko te Kon-eres izglasoval končno besedilo zakonskega predloga za končanje železniškega štraika, ie tega nredsedpjk L. B. lohnson podnisal. Delavski tajnik W. Willard Wirt/ ie o tem obvesti! detevske voditelje. Nekateri vlaki so stekli že danes v znodnjih iutranjih urah, drugi na bodo tekom današnjega dne. Železniške družbe upalo, da bo žetevnišbj promet ob koncu današniega dne že precej reden, štrajk, ki se ie začel v nedelte ziutraj, je obsegel vso deželo in nro-met ie obstal na preko 80% vseh železniških prog dežele. 1 Iniie so zakonu nasprotovale in nekateri kraievni vodniki železničarjev so iziavili, da ne bodo poslali stavkujočih na delo, dokler jih ne bo k temu prisililo sodišče._
Glavni
čajev, ko naši državljani naravnost stradajo. Dalje zanemarjalo vse bogate tuje države podpiranje tujine in se zanašajo le na našo deželo. Končno puščajo za seboj zelo slab vtis razna u-
že ne morejo dobiti državne ne- radna poročila o zlorabah, ki se odvisnosti. Za to misel niso pro- vršiio pri dodeljevanju in iz-
rabljanju naše pomoči tujim deželam.
Mislijo, da se bo senat na splošno postavil na isto stališče kot njegov odbor.
testantje preveč vneti, omahu ieio pa pravoslavni kristjani.
Pavel VI. bi rad pridobil za svojo idejo vsaj pravoslavne kristjane, ako se da to doseči. V Dogovor bodo seveda prišle tudi razne možnosti skupnih verskih nastopov, pa tudi skupnega o-jravljania raznih cerkvenih o-bredov, kar se deloma že godi.
Sv. oče bo porabil to priliko, c(a poroma v Efez, kjer ie po izločilu umrla Božja mati in kjer le bil mučen in je umrl apostol Janez.
V Istambulu se bo Pavel VI. sestal tudi s turškim predsednikom Cevdetom Sunayem. Turški predsednik bo v ta namen prišel iz Ankare v Istambul. Sv. oče namreč namenoma ne obiskuje nobene državne prestolice, kadar gre na verska potovanja, zato ni bil ne v Washingtonu ne ' njihovih deželah.
je poslal delavski tajnik Wirtz. Zastopnik Bele hiše je dejal, da ne verjame, da bi bilo potrebno pozvati štrajkujoče na delo potom odredbe sodišč, pa dodal, da je pravosodno tajništvo pripravilo vse, če bi bilo to le potrebno.
Predsednik L. B. Johnson je ob podpisu zakona izrazil upanje, da bo zakon odstranil “hudo nevarnost varnosti in blagostanju vsakega od nas”. Zakonski predlog v obliki, kot je postal Nadalievali bodo boi včeraj zakon, je poslal predsed-za rsravične arabske cilie nik v K°ngres že 4. maja. Med KAIRO, Egipt. — Vodniki E- tem ko ie Senat predlog izgla-gipta, Sirije, Alžiriie. Iraka in .soval, ga je Predstavniški dom Sudana so tu v nedeljo zaključili svoje večdnevno posvetova-nie. V poročilu o njegovem za-kliučku niso objavili nobenih podrobnih sklepov. Povedali so le, da so se zaobljubili, da bodo “ta poraz spremenili v nov začetek k pravičnim ciljem arabskih držav”.
v New Delhiju ne v Lizboni, pač pa so ga povsod obiskali državni poglavarii, ko se je mudil v
Vanik in R. Taft. Sen. F. J. Lausche je glasoval za zakon
Trdi boji na severu
Iz Clevelanda j in okolice
Počitniški pozdravi—
G. Anton in ga. Vida Oblak, 1197 E. 61 St, pošiljata iz čudovitih krajev države Colorado prisrčne pozdrave uredništvu in čitateljem Ameriške Domovine. Vrnil se je—
Poznani rojak g. Jože Grdina, 1133 Addison Rd., se je vrnil s trimesečnega potovanja po Sloveniji, Češki, Poljski, Italiji in Rusiji srečno v Združene države. Dobrodošel doma!
Molitev—
Članice Društva sv. Helene št. 193 KSKJ so vabljene nocoj ob sedmih v Želetov pogrebni zavod na E. 152 St. k molitvi za pok. Jennie Mersnik.
Upokojenski piknik—
Klub slovenskih upokojencev za senklersko okrožje vabi jutri popoldne na svoj piknik na SN-PJ farmi. Ob enajstih dopoldne I odpelje tja poseben avtobus iz-jpred SND na St. Clair Avenue.
Uspel nastop—
Sinočnega sprevoda v okviru “Tedna zasužnjenih narodov”
1 spremenil v taki obliki, da ni kazalo, da bo kdaj prišlo do skupnega besedila. Železniški štrajk je pripravil Predstavniški dom do tega, da je svoje stališče spremenil in besedilo v prvotni obliki odobril. Za zakonski predlog je glasovalo 69 senatorjev, proti njemu pa 20, v Domu je glasovalo za zakonski predlog 244, proti pa 146. Med tistimi, ki so glasovali v Domu proti zakonskemu predlogu so tudi Ohijčani A. Feighan. C.
Kandidafje za clevelandskega župana bodo imeli le malo pocifnlc
CLEVELAND, O. — Razen kandidatov za mestnega župana, njihovih prijateljev in znancev ter poklicnih politikov le redko kdo ve, da bomo imeli 3. oktobra primarne volitve. Nanje se pa morajo že sedaj pripravljati vsi kandi-datje, časa imajo pa malo, komaj dobra dva meseca in pol. Poleg tega jim ne dajo miru razni politični klubi in društva, ki jih vabijo na debate, predavanja itd.
Zato imajo kandidatje za clevelandskega župana kar dosti dela. Vsega skupaj bi radi prišli na župansko mesto štirje:	republikanec Taft in
demokratje Locher, Stokes in Celeste.
Najbolj miren je lahko republikanec Taft. Njemu se ni treba bati primarnih volitev, ker za župana ne kandidira noben drug republikanec. Briga se pa pri vsem tem za primarne volitve med demokrati. Ve namreč, da ne more biti izvoljen brez demokratskih glasov. Ako bi demokratje postavili tako nesrečnega kandidata, da bi demokratski volivci pustili stranko na cedilu in šli volit republikanca, bi Taft lahko postal župan. Ali se bo to zgo-
dilo, to je odvisno od politike demokratskih veljakov.
Med demokratskimi kandidati se bo bitka pri primarnih volitvah vršila med sedanjim županom Locherjem in črnskim politikom Stokesom, ki je hotel že pred 2 leti odnesti Locherju županski stolček. Stokes upa, da se mu bo to letos posrečilo, ker bi ga po njegovem volili ne samo črni, ampak tudi beli volivci, ki so siti sedanjega Locherjevega režima v mestni hiši. Oba kandidata se bosta sicer trudila, da tekme ne postavljata na rasno podlago; je pa vprašanje, ali se jima bo to posrečilo.
Ni namreč izključeno, da bo rasno vprašanje igralo pri letošnjih volitvah še večjo vlogo kot pred 2 letoma. Tedaj niso clevelandski beli volivci jemali volitev preveč zares, zato tudi niso šli na volišča. Črnski volivci so se pa u-deležili volitev v izredno velikem številu in seveda v o-gromni večini glasovali za Stokesa. Zato je tudi manjkalo le malo, da ni Stokes pri volitvah zmagal nad Locherjem.
j Letos je pa politično raz-
položenje v našem mestu drugačno, ni na las podobno tistemu pred 2 letoma. Nismo imeli le hudih izgredov v črnskih mestnih predelih, ki so močno razburkali vso mestno javnost, voditelji črnskih organizacij nam napovedujejo tudi za letos svoje cilje. Nočejo sicer izgredov in nemirov, iščejo pa druga pota, kako bi pritisnili na bele sodržavljane, da bi zaposlili več črnskih brezposelnih, posebno pa črnsko mladino. Te same po sebi upravičene in razumljive akcije pa ne odobravajo vsi beli Clevelandčani. Za sedaj godrnjajo, na dan ne samo primarnih, ampak tudi glavnih volitev bodo pa dali duška svoji nezadovoljnosti. Naj volijo kogarkoli, Stokes gotovo ne bo dobil njihovih glasov. Potemtakem nima Stokes tako dobrih izgledov na zmago, kot jih je imel pred dvema letoma, tudi takrat ne, ako bi ga šlo volit več črncev kot pred 2 letoma.
Če bi pri primarnih volitvah zmagal Locher, bi zmagal verjetno tudi pri glavnih. Resda ga ne bi šlo volit mnogo črnskih volivcev, — čeprav bi Stokes uradno pozval vse demokrate, naj gredo
brez razlike vsi volit Locher-ja, — toda republikanci imajo v našem mestu tako slabo organizacijo, da bi mogli zmagati samo takrat, ako veliko demokratov glasuje za njihovega kandidata. Tega pa pri dvoboju Locher-Taft republikanci ne morejo pričakovati.
Drugačen bi bil položaj, ako bi pri primarnih volitvah zmagal Stokes. V tem slučaju bi mnogo belih demokratov rajše volilo republikanca Tafta kot demokrata Stokesa. V tem slučaju ne bi bilo izključeno, da ne bi Cleveland dobil republikanskega župa-
Vse to nam je prišlo na misel, ko smo pretekli teden brali, kako so se na sestanku znane ADA organizacije (Ameri-kanci za demokratsko akcijo) dajali med seboj Stokes, Celeste in Taft. Locher ni prišel na sestanek. Vsi trije kandidatje so govorili vsak svoj jezik, pa so vendarle tudi z drugimi besedami povedali to, kar je tu napisano. Takih sestankov in debat, kot jo je organizirala ADA, bo letošnje poletje še veliko. Dvomimo pa, da bi se vsebina debat mogla kaj prida oddaljiti od tega, kar je bilo govorjeno na gornjeb, sestanku ADA.
DA MANO. J. M'M. — Sever. nmnp+narwW redna armafia nritis^a vedno •/nova v zadniih mesen'h nr^Vn demilitariziran«- na Public Square se je udeležilo era na<m v Južni Vietnam, ki ie 19 narodnostnih skupin, v celoti i^T-o^nn varstvu am«ri?keoa me- okoli 2500 oseb. Glavni govor-rinskeca zbora.' Ma.rini so im°R nik je bil župan R. S. Locher. ~-7 za d ni te tednte v boite e rrie- navzoč na tribuni pa je bil tudi Umi na +«m nodročiu velike iz- clevelandski škof C. Issemann. cnte«. Niihov no vol mik I« te Spominski sprevod na Hough n rod moleči zahteval vsai še Avenue—
on« dodatno diviziio. če nai svo- j Župan R. S. Locher je dovolil -o natego v rgdu izvrteie. Gtev- za nocoj “spominski sprevod n-' novdinik amorUkte sil v za žrtve lanskih nemirov na viotnam" ržen. "Wpptrnor«Tand področju Hough Avenue. Spremo te tedai nostel na pomoč dve vod se bo vršil ob 6.30 zvečer. Tv.vv-.oUni ^arjeradi in marini so Policija je dovoljenje za ta spre-c'V'icp'u VinU noreč'' v boj tudi j vod najprej zavrnila, ceš da bi nteno vi etn arniko armado.	i utegnil sprožiti izgrede. Zupan
*te nodročm tib iužno od do_ inilifanteirarnog psc'V ie nričte te večdnevnih hudih hotev. ko on co T-teči trdovratno teaniR na utrtente nrtežaiih nred narodi ma-inov Umaknili so s« selo no ’andem tetate-Pom botrteai-dira-oiu m tepnišPem otetrolteva-nte. Rdočj co v te hote nriterf-nte +”di testno datepometno ‘onnič+vo. Pi te ptiteliplo j7 ncvT-ngpra da]q dornUitariziranopra v asu pU ža od dah« na severu oa notetei« a.meriških marinov -učno od tocra npsu. Marim' mn-
1-aio amoral drztei močno oddol-
Pp tik iužro od domiutarteirc-•nopp nam. Per rd°či lahko vs^k tes unskusijo preko tega udariti na iug.
Preteklo soboto so rdeči izvedli usnešen nanad na letališče nri Da Nangu. Tekom kratkih 5 minut so s svojimi težkimi -netalci min uničili na letališču večje število ameriških lovskih in prevoznih letal, zadeli skladišče streliva in povzročili skupno za okoli 80 milijonov dolar-iev škode. Pri tem je bilo 12 a-meriških vojakov mrtvih, okoli 40 pa rani enih. Marini so v zvezi z oddelki iužnvietnarnske armade izvedli v zadnjih dneh dve obsežneiši voiaški operaciji proti rdečim južno od demilitariziranega nasu, pa niso v nobeni kaj prida dosegli. Močnei-ši rdeči oddelki so se umaknili nazaj v demilitariziran pas.
Rdeči pritisk na področje južno od demilitariziranega pasu veže tolikšen del ameriških vo-iaških sil v tem delu Južnega Vietnama, da jih ne preostane veliko za boj proti rednim rdečim oddelkom na ostalem področju severnih petih provinc, ki so izročene v obrambo ameriškim marinom.
ga je včeraj dovolil, ko so njegovi organizatorji pristali na to, da se vrši ob 6.30, ko je glavni promet že pomine.
Rdeči napadli letališče v Laosu
SAIGON, J. Viet. — Rdeči gverilci so napadli letališče la-oških kraljevskih letalskih sil pri Luang Prabangu in uničili 10 T-28 letal, polovico celotne laoške letalske sile.
Laoške letalske sile prvenstveno bombardirajo in obstreljujejo rdeči promet na Ho-Či-Minhovi poti skozi vzhodni La-
Bodi previden in pazljiv, pa •e boš izzognil marsikateri nesreči!
Zadnie vesti
WASHINGTON, D.C. — Bela hiša je pozvala Narodno osvobodilno fronto in Severni Vietnam včeraj, naj dovolita nepristransko ispekcijo položaja ameriških vojnih ujetni-kokv in naj vrneta domov resno bolne in ranjene.
NEWARK, N.J. — Narodna garda je v glavnem odšla, ko je bil včeraj vzpostavljen red in mir, četudi je tu in tam še vedno padel kak strel iz zasede na organe javnega reda. Tudi v sosednjem Plainfieldu, kjer so črnci razbijali, plenili in požigali tri dni, je bilo sinoči mirno. Narodna garda se je umaknila iz črnskega predela mesta.
NEW YORK, N.Y. — Bivši poslanik ZDA v Saigonu H. C. Lodge je v članku v Saturday Evening Post napisal, da “naša stran” v vojni v Vietnamu dobro napreduje na vseh področjih z izjemo boja proti rdečim teroristom.
ZDRUŽENI NARODI, N.Y. — Včeraj so prvi opazovalci Združenih narodov zavzeli svoje položaje vzdolž Sueškega prekopa ob črti premirja med Egiptom in Izraelom.
BBmmm
'».MX* <r i v i fv» m .
6117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628
Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
t ublished daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Manager and Editor: Mary Debevec
NABOCNINA:
JU Združene države:
$16.00 na leto; $8.00 z* pol lete; $5.00 za I m«»e* fcs Kanado in dežele izven Združenih držav:
$18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesec« Petkova izdaja $5.00 na leto
SUBSCEIPTION RATES:
United Statea;
$10.00 per year; $8,00 for 8 months; $5.00 for 3 months l unada and Foreign Countries:
$13.00 per year; $9.09 for 6 months; $5.50 for S months Friday edition $5.00 for one year
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio
No. 135 Tuesday, July 18, 1967
Davkom ne uidemo!,
Pravzaprav bi jih morali že dolgo plačevati, ako bi še kaj veljalo staro pravilo, da sme vsakdo živeti samo od svojih dohodkov. Pa so začeli trditi, da to za javne proračune ne velja, da torej taki proračuni lahko živijo tudi od dolgov. Strokovnjaki se še zmeraj prepirajo, kdo ima prav, ali tisti, ki drži s starim pravilom, ali tisti, ki dovoljuje proračunom, da živijo od dolgov. Naše življenje pa ne pozna s svojo kruto stvarnostjo nobene šale. Pravi, da moraš plačati celo veliko več, kot bi znašali povečani davki, ako izračunaš, za koliko se ti je podražilo življenje prav takrat, ko nisi plačeval dosti davkov.
Johnson pozna gotovo obe teoriji in vsaj v svojem o-sebnem gospodarstvu daje prednost tisti, ki zahteva ravnovesje med izdatki in dohodki. V politiki pa hodi po drugi poti, ki mu pravi, da davčna bremena spodijo marsikaterega volivca od vladne stranke v opozicijo, zato je treba bremena odlagati, kar se le da. To je bil glavni razlog, zakaj je Johnson že pred leti govoril o potrebi po ravnovesju v federalnem proračunu. Kakor hitro je pa začutil, da so nasprotniki novih davkov še nevarni njegovi splošni politiki. je ustavil debato in jo odložil na ugodnejše čase. Tako je debata o novih davkih že nekajkrat utihnila pod njegovim režimom.
Sedaj jo je zopet sprožil, toda, kot je njegova navada, ne naravnost, ampak po svojih zaupnikih. Prvi se je oglasil upravni načelnik naših federalnih bank Martin in ponovil svojo zahtevo po višjih davkih, ker bi drugače naša gospodarska konjunktura utegnila “znoreti”, k čemur bi takoj sledilo občutno povišanje vseh cen. Pridružil se mu je takoj načelnik predsednikovega osebnega gospodarskega odbora Ackley in v bistvu trdil isto, samo ne tako odločno kot Martin. Seveda so se oglasili tudi drugi in ponavljali svoje poglede, ki jih poznamo že iz prejšnjih debat. Politiki so v splošnem rekli to, kar je prvi rekel demokratski senator Proxmeier: “Seveda je treba uravnovesiti federalni proračun, toda to se lahko doseže z omejevanjem federalnih izdatkov, ne morda za vietnamsko vojno, pač pa za domače gospodarske in socijalne načrte. Te izdatke treba zmanjšati in ne misliti na nove davke. Ako bi pa bili novi davki res potrebni, kar trenutno^niso, bo Kongres brez obotavljanja storil svojo dolžnost.” Politiki bi si torej radi že kar naprej umili roke, ako bo treba izglasovati nove davke, na to cikajo njihove izjave. To politično taktiko poznamo že, odkar so javni proračuni postali predmet političnih debat. Kakšno je pa dejansko politično in proračunsko stanje?
Na znižanje federalnih izdatkov nihče več resno ne računa. Verjetno bodo še rastli, kajti stroški za vietnamsko vojno bodo vedno večji, z večjimi dolgovi bodo večje tudi obresti in anuitete, izdatki za federalno uradništvo tudi ne bodo manjši, ampak večji. Sedanji primanjkljaj v federalnem proračunu bo večji od meseca do meseca. Koncem sedanjega proračunskega leta, torej v juliju 1968, bo znašal morda že $25 bilijonov, lahko pa tudi več. Takrat bomo pa že sredi volivne kampanje in noben kandidat ne bo hotel zagovarjati takega primanjkljaja in odkrito priznati. da ne ve, kam nas bo taka finančna potratnost pripeljala. Še manj bo Johnsona veselilo, da bi se na demokratski konvenciji pokazal v spremstvu največjega primanjkljaja v federalnih proračunih zadnjih let. Tako imata predsednik in Kongres enako željo: onemogočiti kritikom, da bi mešali finančno politiko v volivno kampanjo. To se da doseči le po eni poti: že letošnji Kongres mora kriti primanjkljaj z novimi davki.
Recept je torej res primitiven in učinkovit, ali se bo pa tudi dal porabiti? Kar tako lahko ne bo šlo?
Koliko naj dajo novi davki? Kolikor je potrebno za kritje primanjkljaja. Koliko bo znašal orimanjkljaj? Natanko bomo vedeli šele 1. julija 1968. Za podlago vzamemo torej lahko le ocene, te so pa različne. Drugače bodo cenili primanjkljaj nasprotniki davkov, drugače zagovorniki. Razlike v oceni gredo lahko v bilijone. Končno bo moral biti dosežen kompromis, ki ne bo popolnoma kril vsega primanjkljaja. Napovedana in pričakovana davčna reforma bo torej le delno dosegla svoj cilj in inflaciji ter draginji ne bo popolnoma zaprta pot navzgor. Ta napoved ne pomeni nič novega. V zgodovini ameriške davčne politike se je to že velikokrat ponavljalo. V svobodni demokraciji namreč nikoli ne zmaga ^ne totalna pamet in ne totalna neumnost. Privilegij na take zmage imajo samo diktature.
Poletje je gotovo v političnem oziru najmanj prikladen čas za davčne debate in davčne reforme, če ves svet živi v resnici ali domišljiji na počitnicah, počemu naj bi resa morda dvomljivega veselja ne privoščili tudi politikom.
Zato napovedujejo politični preroki, da se bo Kongres
pečal z davčnim problemom šele proti koncu letošnjega zasedanja, ker je že prišel do spoznanja, da drugače ne more biti. Vsako odlaganje preko meje bi lahko le pospešilo inflacijo in draginjo, kar bi naravno pokvarilo politične račune vsem kandidatom pri prihodnjih volitvah.
Zato so se nenavadno hitro že oblikovali orisi političnih skupin v prid novim davkom in proti njim. Vsaka skupina objema demokrate in republikance. Kar veliko demokratov je proti višjim davkom, ker mislijo, da se bodo le tako rešili iz precepa, ki se v njem nahajajo. Za nove davke ne morejo biti, ker se volivci ne ogrevajo za tako pot. Morali bi torej biti za omejitve v federalnem proračunu, tega pa zopet nočejo, ker vneto zagovarjajo vse postavke v Johnsonovi “veliki narodni skupnosti”. Na boljšem so republikanci. Lahko mirno kritizirajo sedanje proračunske izdatke in valijo odgovornost zanje na demokratsko večino. Ker pa tega stanja ne morejo spremeniti, se morajo radi demokratske politike odločiti za nove davke, dasi-ravno se jim zdijo nepotrebni. Patriotizem jih sili, da prevzamejo nase politično breme, ki bi ga pravzaprav morala nositi demokratska večina v Kongresu. Ameriška javnost da še zmeraj precej na pogum za žrtve, kadar to terjajo narodni interesi in iz te narodne lastnosti bi republikanci radi kovali političen kapital. Zato skoraj več republikancev kot demokratov zagovarja več davkov in jim pri tem ne prihajajo v glavo hinavske misli.
Veliko je seveda odvisno od taktiziranja predsednika Johnsona, ki bi rad videl, da bi bila zopet javnost pred njim v odobravanju novih davkov. Lani je bil enkrat že blizu tega cilja, pa se je vse popakedralo, ker je vojskovanje v Vietnamu potekalo drugače, kot je upal. Letos bo Johnson moral misliti na nove davke. Ako bi jih ne bilo, bi utegnila nastati taka vihra radi draginje, ki bi skupaj s preračunanim tveganjem v vietnamski vojni lahko spravilo v nevarnost celo njegovo predsedniško kandidaturo. Na politične samomore pa Johnson ni navajen.
j beseda iz naroda |
Slovenski športni klub vabi na tekmo in piknik
CLEVELAND, O. — Leto mine skoraj neopazno, kot da je zbežalo mimo nas. Poletni čas je ropet z nami, zopet hodimo plavat in se sončit, ukvarjamo se z raznimi športi sredi narave in obiskujemo piknike. Tudi Slovenski športni klub prireja piknik. Ta bo na Slovenski pristavi 23. julija.
Člani kluba, čeravno njihovo .število ne presega sto, organizirajo dejavnosti, primerne vsakemu letnemu času. Če je sneg, se smučajo, kegljajo ali igrajo odbojko, če je sonce, se vsak rad sonči in plava v bazenu na Slovenski pristavi.
Klubov piknik v nedeljo na Slovenski pristavi ne bo le samo piknik, bo tudi tekma med moštvom odbojke Slov. športnega kluba v Clevelandu in moštvom 'z Toronta. Gre za pokal, ki mora letos ostati v Clevelandu, da se ne navadi preveč Kanade.
Rojaki in rojakinje Clevelanda in okolice, pa tudi Kanadčani, pridite v nedeljo na Slovensko pristavo pri Genevi v Ohiu, kjer bo zbrana slovenska mladina, kjer bo obilo veselja, smeha in zabave. Videli boste tudi moštvo, ki bo zavzelo slovensko prvenstvo v odbojki za Severno Ameriko v letu 1967.
Na veselo svidenje!
I. K.
govo krasoto v miru in tišini, ki vladata do neke mere še vedno v tem lepem kotu slovenske zemlje. Z žičnico smo se peljali na 1504 metrov visok vrh, kjer so v času snega ena naj lepših smučišč Slovenije.
Peljali smo se tudi v Koper, Portorož in dalje v Pulo v Istri. Jadransko morje je res krasno. V Portorožu smo trikrat prenočili in se res krasno imeli. Hrana in pijača sta odlični, imeli pa smo tudi krasno, jasno vreme.
•Sledeči rojaki in rojakinje, ki so na obisku v Sloveniji, pošiljajo svojim prijateljem in znancem v Ameriko pozdrave: Mary Verb, Cleveland, O., Frances Pillar, Fairport, O., Mr. in Mrs. Jacob Biljavac, Chicago, 111., Angela Voje, Brooklyn, N. Y.. Louis Smerdel, Cleveland, O., John Avcin, Fontana, Calif., Tony Stroyan, Valley, Wash., Mr. in Mrs. Casper Ahasic, Aurora, 1)1., Frances Pechulin, Greens-burg, Pa., Marie in Stan Zadel, Minneapolis, Minn., Frank in Anna Zordani, Chicago, 111., Mary Bushnik, Milwaukee, Wis.. Mary Grasch, Josephine Schlo-sar, Christine Podjavorsek (vse iz Wisconsina), Evelyn, Frank .'n Debbie Cic (Ohio).
Z obiska Slovenije
BREZJE, Slov. — V nedeljo, 7. julija, smo obiskali dopoldne ob desetih to krasno Marijino svetišče. Cerkev je bila polna ljudstva z vseh krajev in strani. Prišli so peš, s kolesi, vlaki, o-sebnimi avtomobili in avtobusi. Od tod smo se odpeljali na Bled. Cerkev na Otoku ima prekopana tla, ker jo preurejajo za muzej. Imele smo kljub temu priložnost potegniti za znani zvon.
Z Bleda smo se peljali dalje v I Bohinj. Ogledali smo si jezero, se vozili po njem in uživali nje-
Pismo iz Floride
MIAMI, Fla. — Sonce je začelo 2. julija krasno greti, kot bi se veselilo poroke Mr. in Mrs. Frank Pečnik. Poročila se naj ci Silvia, najmlajša hčerka v družini. Okoli poldne je nenadno začelo grmeti in treskati. Ulil se je dež in šel tako dolgo, da smo se že bali, da bo vse spridil. Ker je bila maša določena šele za ob štirih popoldne, smo le dočakali zopet sonce.
Vsi smo se zbrali v cerkvi Corpus Christi na NW. Nova cerkev je bila polna, ko so se o-slasile orgle in je stopala po njeni sredi v spremstvu sedem družic krasno belo oblečena nevesta. Pred njo je mali dečko nosil na blazini poročne prstane.
Po končani poroki in cerkvenem opravilu smo se podali v dvorano, kjer je bilo vse pripravljeno na pristno, bogato domačo ohcet. Tudi slavne prekajene mesene klobase niso manjkale. Pokale so šampanjske steklenice in sladko vince vseh od-Lčnih trt in starosti je začelo razveseljevati naša srca. Godba je igrala in mlado in staro se je veselo vrtelo.
Vso srečo novemu zakonskemu paru! Steve J. Lucic
VESTI
n
Konec stavke
CLEVELAND, O. — Afriški misijonar p. Jožko Kokalj nam je spet pisal. Njegovo pismo je od 26. jun. 1.1. Je precej obširno. Ker je AD 26. jun. 1.1. prinesla misijonarjevo poročilo o izbruhu stavke na misijonski postaji, objavljamo iz današnjega misijonarjevega pisma tisti del, ki govori o stavki. Takole stoji o tem v njem: ‘“Stavka se je končala s sporazumom. Pastir dobi takoj povišanje plače. Tako ie po dvanajstih dneh misijonska postaja spet oživela. Spet prihajajo ljudje po opravkih, delavci so se vrnili na delo in radovedni otroci se spet obešajo na okno moje sobe. Misijonarja sta spet lahko odšla po dušnopastirskih opravkih na oddaljene podružnice.”
“Pri presojanju stavke se moramo izogniti vsaki primerjavi s podobnimi stvarmi drugod po
svetu. Problem je v tem, da je
' ■ ».
misijonska postaja na tem prostranem področju edina javna ustanova. Ljudje zato od nje pričakujejo vse to, kar drugje pričakujejo od državnih ustanov. Predvsem zaposlitev in dobre plače. Da so misijonarji — in vsi Evropejci — bogataši, d. tem tu nihče, prav nihče ne dvomi. Mislijo, da država daje misijonarjem denar za javna dela. Ne verjamejo, da naš kravji pastir dobiva večjo plačo kot misijonar. In vendar je resnica, saj škofija daje misijonarjem 14 dolarjev mesečno, pastir pa jih dobi $46.”
V pismu se misijonar posebej še zahvaljuje ge. Mary Debevec, lastnici našega lista, za veliko dobroto, ki mu jo skazuje s tem, da mu list redno brezplačno pošilja in da se v njem misijonar more pogovarjati s svojimi misijonskimi dobrotniki in prijatelji po svetu. Vsem slovenskim rojakom pa pošilja topel in hvaležen pozdrav.	S. J.
-------o-----
Ivan Jakoš - 50-lelnik
MILWAUKEE, Wis. — V mesecu vročine in pasjih dni, na dan 22. julija, je pred 50 leti mati Johana položila v zibelko današnjega slavij enca, znanega slovenskega rojaka, člana slov. društva “Triglav” in ZDSPB “Tabor” Jakoša Ivana. Zgornji Kašelj pri Ljubljani je njegov rojstni kraj, kjer je njegov oče nok. Franc, čevljarski mojster, vodil donosno in obrajtano čevljarsko delavnico. Tudi jubilant se je posvetil z velikim uspehom tej obrti. Ivan se je pa že v mladosti zavedal:	kdor hoče
s pridom čevljar!ti, ne sme poznati samo usnja in kopita, temveč se je treba zanimati za vse življenjske tekoče zadeve — politiko, šport in kulturo. V tistih mladih letih je bil slavljenec pristaš Slovenske ljudske stranke, bil je član SK Primorja, kjer se je udejstvoval v nogometu in lahki atletiki (danes pa tudi v baseball-u). Bil je tudi velik ljubitelj in stalni obiskovalec a m a t e rskih gledaliških predstav, posebno pa ljubljanske drame in opere. To veselje in sreča sta minili s prihodom italijanskih okupatorjev in komunistične revolucije. Od tu naprej se je za mladega in zalega Ivana pričela trnjeva pot.
Kot dober Slovenec in odločen antikomunist se je moral v letu žalosti z neštetimi drugimi rojaki prebiti preko Karavank na Koroško v Avstrijo. V špitalskem taborišču se je oženil s sorojakinjo, brhko Vido Kruši-čevo, ki mu je do zdaj povila sine tri: Franca, sedanjega univerzitetnega študenta, Janeza in Edija. Seveda družino razveseljuje tudi hčerkica Vidka. Slavljenec Ivan živi na West Allisu-Milwaukee, kjer si je s svojimi pridnimi in delavnimi! rokami, s svojo naravno inteligentno miselnostjo ter razumljivo tudi s pomočjo svoje pridne žene Vide ustvaril lepo do-
Slovesnosti mašniškega posvečenja v koprski stolnici
V	nedeljo, 2. julija 1967, je posvetil msgr. dr. Janez Jenko,
mačijo in prijetno življenje.
Veselemu Slovencu ob priliki 50-letnice ne pošilja čestitke in srčna voščila samo njegova družina, ampak tudi njegovi domači v Zgornjem Kašlju, mama Johana, brata Lojze in Franci in sestri Ana in Francka. Soborci, prijatelji in znanci pa iskreno želijo 50-letnemu jubilantu Ivanu Jakošu, da bi mu Bog naklonil še dolgo vrsto let zdravega in zadovoljnega življenja, da bi še dolgo živel in ostal med nami ter užival Pabstovo rumeno tekočino, rizlingovo župco in brandy-jevo kačjo slino. Pozdravljen!	L. G.
———o----------
“Belogardisttišm
pamflet”
GORICA, It. — V Celovcu je pri Mohorjevi družbi izšla knjiga dr. Cirila Žebota, univ. profesorja primerjalnih gospodarskih sistemov na Georgetown University v Washingtonu z naslovom “Slovenija včeraj, danes m jutri”. Posvečena je spominu profesorja dr. Lamberta Ehrlicha ob 25-letnici njegove muče-niške smrti 26. maja 1942.
V	knjigi ni nič podtalnega, nič namerno polemičnega. Pisec, ki ga preveva velika zavzetost za Slovenijo, je zbral odkrite in odprte misli o problemih slovenskega razvoja. Posamezna poglavja te knjige so bila deloma že objavljena v obliki člankov.
V	uvodu pove dr. Žebot o sebi, da je Slovenec po rodu in mladostnih spominih, Amerika-nec po dvajsetih letih svojega zrelega življenja in dela, da je bil med prvimi, ki je ameriški javnosti po razhodu Jugoslavije s Stalinom priporočil, naj gospodarsko podpre Titov režim. Ta velikodušna in nezaslužena ameriška pomoč, dana v veliki stiski, je z leti narastla na precej več kot dva tisoč milijonov ameriških dolarjev, toda Slovenija ni od nje prejela niti enega centa, še več, oropana je bila cela lastnih gospodarskih virov. To dejstvo je nagnilo dr. Žebota, da se je odločil za objavo omenjene knjige.
Ljubljansko Delo je knjigo proglasilo za “umazan belogardistični pamflet” in da jo je napisal “klerikalni fanatik in belogardist Žebot po nalogu in v službi tujih reakcionarnih imperialističnih sil, preračunano na sedanji čas”. Posvečena je “na smrt obsojenemu klerofašistič-nemu in belogardističnemu organizatorju Ehrlichu’”. Knjiga “propagira razbitje Jugoslavije in samostojno Slovenijo kot pri-repek velikih imperialističnih sil. Knjigo, ki nima nikakršne vrednosti in pomena, se pa vključuje v umazano igro in načrte tujih reakcionarnih sil, bodo naši ljudje, zlasti pa še borci, odločno odklonili.”
Kdor pozna sedanje razpoloženje v Sloveniji, ve, da ogromna večina ljudi, med njimi že mnogi komunisti, enako mislijo kakor dr. Žebot. Ne vemo, kaj je Delo nagnilo, da je izid knjige objavilo, povedalo, kje se knjiga dobi in seznanilo slovensko javnost z njeno vsebino. Vsekakor je napravilo za knjigo izborno reklamo. Mnogi, ki potujejo v Celovec, Gorico in Trst, in teh ni malo, si bodo knjigo gotovo nabavili in jo širili po Sloveniji, zlasti še, ker je kasneje notranja uprava v Ljubljani še enkrat opozorila v Delu vse, ki hodijo v inozemstvo, naj knjige ne uvažajo, ker je knjiga protire-zimska in zato njeno razpečavanje kaznivo.	(Kat. glas)
škof Slovenskega Primorja, v koprski stolnici pet novomašni-kov, katerih imena in dneve njihovih maš je Ameriška Domovina priobčila že 26. pr. m. Verniki od blizu in daleč so napolnili veliko katedralo. Iz župnij, iz katerih so doma letošnji koprski novomašniki, so se pripeljale velike skupine sorodnikov in znancev novomašnikov kar z avtobusi. Kljub hudi vročini so ljudje pazljivo sledili o-bredom, ki so trajali polni dve uri. Verniki so lepo sodelovali pri mašnih obredih. Posamezna bogoslužna dejanja je razlagal rektor ljubljanskega bogoslovja dr. Janez Oražem. Med sv. mašo pa je škof v svojem božjem ljudstvu z očetovsko besedo skušal poglobiti pojmovanje duhovništva. Duhovnik je iz ljudstva in za ljudstvo. Njegova služba je huda in odgovorna, zato potrebuje molitve in podpore od svojega ljudstva.
Za koprsko stolnico je bilo v zadnjem času mašniško posvečenje velika redkost. Odkar se je bila združila leta 1830 koprska škofija s tržaško, ni bil v njej posvečen noben duhovnik. Verjetno pa tudi že nekaj let prej ne, saj je zadnji koprski škof umrl že 1. 1810.
Obisk beneških slovenskih duhovnikov pri slovenskih škofrlh
V	začetku letošnjega julija je obiskalo nekaj slovenskih duhovnikov iz Slovenske Benečije vse tri slovenske škofe. Med o-biskovalci so bili tudi uredniki beneškega slovenskega verskega lista “Dom”, škofje so svoje beneške goste zelo prisrčno sprejeli in se z njimi po domače pogovorili. V Kopru so gostje obiskali med drugim tudi uredništvo tamkajšnjega mladinskega versko-vzgojnega lista “Ognjišče”, v Ljubljani pa uredništvo “Družine”. Z uredniki obeh listov so se pogovarjali o vprašanjih urejanja verskega lista v današnjih časih. Ob slovesu so si drug drugemu voščili obilno božjega blagoslova pri svojem odgovornem duš nopastirskem delu.
Novi slovenski žunnik v Trčmunu v Slov. Renečij’
V	Trčmunu, kjer je, kakor mnogi vedo, pokopan rajnki voditelj beneških Slovencev msgr. Ivan Trinko, so dobili novega župnika v osebi domačina Jožefa Čedrmaca. Verniki c vse župni-ie so ga prisrčno sprejeli in so vsi navdušeni, ker v cerkvi spet lahko slišijo svojo slovensko besedo in ker se s svojim župnikom lahko pogovore v svojem materinem jeziku. S tem pa so tudi zavrnili trditve laške propagande, češ da 95% župljanov ne mara slovenskega duhovnika.
Mladinsko srečanja v Godoviču
Zadnjo nedeljo v juniju, se pravi ob zaključku preteklega veroučnega leta, se je zbrala v Godoviču mladina idrijske dekanije. Nedelja je bila lepa in topla. Zato pa se je zbralo nad 400 fantov in deklet. Prišli so z avtobusi, kolesi, peš in tudi z vozovi. V prijetnem razpoloženju so prebili nedeljsko popoldne. Glavni predmet razgovorov je bilo vprašanje, kako naj mlad človek živi sredi sedanjega sveta krščansko. Višek srečanja pa je bila sv. maša s skupnim obhajilom. Godoviška cerkev je bila pretesna, da bi mogla sprejeti vso zbrano mladino.
Priznana umetnika glashe
Med vodilnimi slovenskimi violinisti je v Ljubljani Dejan Bravničar, med vodilnimi pianisti pa Aci Bertoncelj iz Domžal. Oba sta bila nedavno na turneji v Sovjetski zvezi in drugih državah vzhodne Evrope. Gostovala sta seveda že tudi v zahodnih deželah.
SMSEIŠKa domotos
KANADSKA DOMOVINA
Pred VHI. slovenskim dnevom v Torontu
va spoznamo neprecenljivo delo naših očetov, velikih slovenskih mož, duhovnih in narodnih voditeljev za našo narodno svobodo, kulturno rast in napredek. Znova spoznamo vso borbo majhnega naroda za svoj obstoj, stoletne težnje in napore za prostor na soncu. Pri tem zopet spoznamo, da se po naših žilah pretaka slovenska kri, katere ne moremo zatajiti, in ki nas nezdružljivo veže s preteklimi rodovi, ki so pred nami z veliko ljubeznijo do domače zemlje odhajali v večnost.
Tudi letošnji Slovenski dan bo odprta skrinja, skrinja naših narodnih zakladov. Spomnili se bomo Majniške deklaracije, katero so pred petdesetimi leti na težnjah slovenskega naroda zasnovali naši narodni voditelji. Ko je dr. Anton Korošec prebral deklaracijo Jugoslovanskega kluba v avstrijskem parlamentu, je bila s tem slovenskemu narodu začrtana nova pot. Po tej poti je naš narod pričel stopati navzgor v zavesti, da je enakovreden vsakemu drugemu narodu v Evropi. Klic Majniške deklaracije po svobodi, kulturni rasti, socialnemu napredku in dobrobitu slovenskega naroda je odjeknil tudi v naš čas, ko v domovini rdeči despoti skušajo u-ničiti vse to, kar so naši očetje priborili, namreč s v o b o do, krščansko kulturo in narodno samobitnost. Vsebina Majniške deklaracije je danes prav tako aktualna, kot je bila pred petde: setimi leti, je nov poziv vsem Slovencem, da je za svobodo treba delati s potrpežljivo Vztrajnostjo, ponosom in tudi žrtvami. Samo v resnični svobodi namreč bo narod lahko razvil vse svoje sile v namen in smoter, ki ga je našemu narodu določil Stvarnik.
Slovenski dnevi so poleg obujanja naše kulturne in narodne preteklosti tudi sedanjost. Čas nas je oblikoval v nove ljudi. Člani dveh domovin smo. Nova gledanja in nazori se porajajo v nas: naše misli se širijo in obzorja raztegujejo. V sebi moramo ustvariti sožitje med starim in novim svetom, spajati in o-plajati staro z novim in obratno, sprejemati in oddajati, kar je dobro in tako bogatiti sebe in novo domovino. Ta nova domo-vina nam je dala veliko. Dala nam je vse možnosti, da se lahko gospodarsko, narodno, versko in politično udejstvujemo in utrjujemo. Njeni zakoni nas ščitijo pred preganjanji in nasiljem, ščitijo naše pravice, našo slovensko besedo, našo narodno bit. Veliko srce ima naša nova domovina in ob 100-letnici konfederacije bomo tudi njej posvetili iskrene besede naše hvaležnosti na Slovenskem dnevu.
Enkrat v letu je Slovenski dan. Ko bomo letos odpirali skrinje, naj nas skromnost ne odvrača od lepih misli na naše slovenstvo. In če je v tvoji skri-
.	SLOVENSKA KNJIGARNA V TORONTO
avi0i2!?jrc) imamo mnogo lepih slovenskih knjig, gramofonskih plošč in Sl0v s^e časopise iz domovine. Na čast 100-letnice Kanade dajemo vsem ploš-ei?Cem v toku meseca julija 25% popusta na vseh knjigah in Yj. a^' Tako Vas plošče stanejo $1.43 in 7^ taxe.
<^° yabimo vse rojake, naj iskoristijo to edinstveno priliko za nakup Se	knjig in plošč po tako nizkih cenah. Za brezplačne kataloge
Drnite na
CENTRAL NEWS STAND & VARIETY
Toronto 2B, Ontario
ORONTO, Ont. — Ko smo Opustili domače vasi in stali na °balah Evrope s pogledi uprti-11:11 preko oceana, se nas je še bržal prah domačih cest. Vse ti-sto> kar smo morali zapustiti, smo ponesli s seboj v srcih kot y skrinji zaklenjeno, v katero Uovek shrani samo svoje naj-^ražje; tisto, kar je bilo del njenega življenja, del njega samega.
Na vse kontinente zemeljske able nas je vodila begunska pot. Na tuje in uglajene ceste smo st°pili s culo na rami iščoč no-Vega doma za svoje družine. Z r°kami, vajenimi dela, smo zagrebli v tujo zemljo. Z znojem žulji pričeli graditi in ustvar-iati. in tujina nam je bila hva-iežna za naš trud. Dala nam je Svetišče; dala nam je od svoje-Sa bogastva, da smo prišli do 8v°jih domačih ognjišč, kjer o-h°ci rasto za lepšo in svetlejšo
bodočnost.	* * *1
v tujino pa je bila velika preizkušnja naših duhovnih sil, harodne odpornosti in zvestobe, trdoživosti in smoternosti. Kot dinci in kot del narodnega "“Sa izven meja rodne domo-'u smo bili podvrženi tujim tokovom, navadam in novemu hačinu življenja. Čas, ki je najlažji oblikovalec človeka, je nevidno in brez vsakega nasilja tudi nas oblikoval v nove ljudi. Majhen in skromen slovenski 8vet, iz katerega smo izšli, se bam je kljub bogati kulturi in Pestri zgodovini pričel odmikati 111 odtujevati. In čimbolj se odmikamo od časa našega odhoda lz domovine, tembolj se v nas trga vez trdožive narodne in kulturne biti, ki je bila poleg
rnočne vere v Boga glavni te-rnelj našega narodnega življenja. Ko precenjujemo vse prido-bitve, ki smo jih v letih naše e-^gracije dosegli, moramo ugo-°Vl'ti, da te pridobitve za nas 3:16 bodo pomenile nič, če v njih bo tiste zdrave duhovne sile, 1 nas je gnala k ustvarjanju, ki ' as Je družila pri delu za narod-župnije, pri kulturnem delu
°branjanju naših narodnih
— Duhovna sila je namreč Jsta -
2roČii. ____________ ^
lp a’ ki v še tako slabotnem te-v b lahko ustvari junaški zna-neomajno zvestobo in pre-l'11ost; ljubezen in ponos, iskre-zaupanje in spoštovanje vsega, kar je v slovenskem rodu dobrega, lepega in zdra-ga. Ta sila nam je neobhodno
bl'v^e^na' Zastoni ie ves zunanji
i Sc> zastonj cerkve in domovi 4 te pogonske sile. V tujini bif1198 P°meni: biti — ali ne
^ Vsakoletni Slovenski dnevi so ^ °Vl> ko zopet odpremo sloven-^ skrinje, ko oživimo spomin to ec^°va srca, rožmarin, fan-j.Q Si° pesem in vasovanja. Čas, Slho°dklenern0 na®a srca> kamor do ZvaPrb podobo rodne vasi in s]o^e zemlje, naše majhne bo 6riSbe domovine in njene Preteklosti. Čas, ko zno-
nji shranjena slovenska narodna noša, ne sramuj se je obleči za ta slovenski praznik. Saj je poleg naše narodne zastave ravno narodna noša tista svojska oznaka našega narodnega značaja, ki nas priklepa in druži v ljubezni do naših narodnih izro-
"Habitat": zeleno naselje
Stanovanjski blok na EXPO 67 v Montrealu spominja na velike opeke, razporejene na kupu.
Med novosti, ki so na svetovni razstavi v Montrealu še po-
čil. čim več bo videti pisanih sebej vredne ogleda, sodi “Habi-
barv narodnih noš, tem pestrejša bo množica, ki se bo zbrala 30. julija na Slovenskem letovišču pri Boltonu na VIII. Slovenskem dnevu. Prijatelj, potrudi se, da boš našemu slovenstvu na tujem s svojo navzočnostjo dal novega upanja in zagona. VIII. Slovenski dan je moj in tvoj dan. Naš skupen izraz ljubezni našemu slovenstvu.
Otmar Mauser
Zlei na EXPO 1987
TORONTO, Ont. — Svetovna razstava, ki je letos v Montrealu, je pritegnila tudi naš krog STZ, da smo si jo ogledali v prvih dneh julija. Naš pohod je bil v zvezi z “Zletom 67”, nastopom Kanadskega in Ameri-kanskega Sokola.
V soboto opoldne smo po 6-urni vožnji iz Toronta dospeli v Montreal, naj večje mesto Kanade. Prenočišče nam je bilo dodeljeno v Notre Dame College — prav nasproti veliki cerkvi na hribu po imenu “St. Joseph Oracle”. V nedeljo zjutraj po francoski maši smo si to ogromno cerkev, ki jo gradijo že 40 let, podrobno ogledali.
Expo smo posetili vse 3 dni. Videli smo “Belle Telephone Pavillion” in sloviti film o Kanadi, kjer imaš vtis, da ploveš po zraku skozi severno-ameriški kontinent, sputnike, rakete, ladje, elektrarne in produkcijo v
tat 67”, stanovanjski blok, ki o njem pravijo izvedenci, da utegne v prihodnosti bolj vplivati na stanovanjski slog kakor pa večina dosedanjih stvaritev arhitekture. “Habitat 67” uresničuje sanje in želje mnogih prebivalcev velemest: žago tavlja stanovanje v zelenju.
Stanovanjski blok, ki je zanj pripravil načrte mladi izraelsko-kanadski arhitekt Moshe Safdie, je od daleč podoben kupu velikanskih opek, položenih druga na drugo, Pogled iz bližine pa radovednežu povej da ima vsaka opeka okna in vrata in da je pravzaprav majhna hiša. K vsaki hišici spada vrt, urejen na ravni strehi stanovanja pod njo.
“S tem sem hotel lastnikom
reditev prostorov; možnih je 15 inačic.
“Šlo mi je za to,” pravi Safdie, “da bi dosegel kar največjo standardizacijo, ki znižuje gradbene stroške. Z razporeditvijo blokov in z različno velikimi stanovanji se izognemo optičnemu vtisu enoličnosti.”
K pestrosti pa prispevajo predvsem vrtovi s travico, z grmiči in s cvetlicami. Vsako, tudi najmanjše stanovanje ima tak miniaturni park, večja stanovanja celo po dva.
Prebivalci bloka “Habitat 67” seveda lahko obdržijo avtomobile, zakaj v kleti so garaže, prav tako pralnice. V pritličju so prodajalne, posebno otroško igrišče imajo nižje, srednje in vrhnje stanovanjske enote. Posamezne ploščadi so povezane z dvigali in s premičnimi stopni-
stanovanj izpolniti hrepenenje cami.
,	CENTRAL NEWS
auSusta Ave. Tel. 924-5370
SLOVENSKI ROJAKI:
Ob obisku EXPO 67 v MONTREALU
Vam naznanjam, da imam na razpolago sobe za obisko-valce Expo 67. Imam napravljeno pogodbo z Expo in govarjajo vsem pi-edpisom. Imate prosto parkiranje in i yrektn° zvezo z Metro odzemeljsko železnico do Expo. Se Searn Prav toplo priporočam. Za vse podrobne informacije e obrnite na:	Mr. JOSEPH KREGAR
8219 Querbes Ave. Montreal-Que. Canada Tel.: 273-6149.
ruskem paviljonu. Moderno tehniko češkega paviljona, s filmi in razstavo jaslic, ki prikazujejo celotno Jezusovo življenje, z mojstrskimi modeli iz lesa, ki sta jim ustvarila dva Čeha, delala sta vse svoje življenje. Tehniko francoskega paviljona, model slovite elektrarne na plimo in oseko; turbojet supersonic letalo, ki bo vozilo 300 potnikov z brzino 1700 milj na uro, razstavljeno v britanskem paviljonu, baterije na sončno energijo v skandinavskem, potem produkcijo Čangkajškove Formoze, Korejo, Švico in njeno precizno industrijo, Mehiko, Španijo itd.
Skratka:	svet in njegov na-
predek je pokazan na razstavi, lo je pesem človeštva in njegove zmagovite tehnike.
Po vsem tem prostoru vozi “minirail” nad in med paviljoni, po kanalu sv. Lovrenca, med o-toki pa ladje velikanke, poleg gondol in vikinških čolnov ter t modernih Hoover vozil. Jugo-. slovanski paviljon smo si ogledali skupinsko v soboto. V paviljonu skratka ni bilo dosti znakov komunizma, zvezde ali pa srpa in kladiva. Premenjajoče scene na stropu in stenah kažejo naše kraje, včasih tudi romarska pota, na filmu iz domovine smo videli tudi prizore iz cerkve. Lepi so kipi Meštroviča m ročna dela.
Svetovna razstava je tudi pesem moderni liniji arhitekture, saj paviljoni kažejo prav vse dimenzije; ameriški je velikanska krogla, nemški velikanski, a zelo estetski šotor; francoski, britanski in jugoslovanski čisto nekaj posebnega; ‘“Habitat”, nova linija stanovanj; Siam, Burma, Formoza, Koreja in Japonska pa azijatske variante.
V ponedeljek smo videli poleg amerikanskih bojnih ladij tudi j/elikansko: jugoslovansko ladjo “Split”, ki je plula po kanalu sv. Lovrenca. Na “minirail” sta se popoldne nenadoma pripeljala angleška kraljica in princ Filip, ki sta tudi ta dan obiskovala razstavo, za njima pa Mike
po koščku lastne zelene površine, pa naj je še tako majhna,” pravi arhitekt Safdie. “Izhajal sem s tega stališča, ki o njem pravijo urbanisti, da ga je treba upoštevati, in ki mu celo psihologi že dolgo pripisujejo velik pomen.”
“Opeke”, ki je iz njih sestavljen “Habitat 67”, so veliki, kake 3 metre visoki, votli betonski bloki, ki jih je mogoče kar na gradbišču izdelovati na tekočem traku. Tam vstavljajo tudi kuhinje, kopalnice, okenske o-kvire, vrata s podboji in vmesne stene. Žerjav dviga 70 do 90 ton težke bloke z nosilci in oporniki vred drugega na drugega. Potem je na vrsti notranja razpo-
Montrealski “Habitat 67” sestavlja 158 stanovanjskih enot, izmed katerih jih je 26 dostopnih obiskovalcem svetovne razstave. Po razstavi bodo ves stanovanjski blok oziroma posamezne stanovanjske enote ponudili zasebnim kupcem, gradbena dela pa se bodo nadaljevala. V prvi fazi bo sedanji kompleks narastel na tisoč stanovanjskih enot. Safdie: “Med drugo fazo bi lahko dodali do 9,000 nadaljnjih stanovanjskih enot na skupni površini samo 152,000 kvadratnih metrov. S tem bi dosegli zazidalno gostoto 625 hiš na hektar, vendar brez prenatrpanosti in živčne obremenitve za stanovalce.”	Vv --
Pearson, malo bolj zadaj pa J. Diefenbaker. Videli smo jih na .10 korakov, Pearson nam je še zelo prisrčno pomahal nazaj.
Nastop sam je bil v nedeljo popoldne na otoku sv. Helene, J'o je na Expo 67 prostoru. Od lih naprej smo vadili prosto vajo skupno z drugimi skupinami, ki so bile večinoma iz Amerike. Ploha ob Ih popoldne je program nekoliko zavlekla. Nastopilo je blizu 1000 mladine; od prostih vaj otrok do folklornih plesov. Lepo vajo z žogami in krogi je izvajalo 100 mladenk iz francoske srednje šole. Hrvatje so plesali svoj narodni ples, prav tako tudi moravski Slovaki iz Toronta: 300 članov in 200 članic je izvajalo prosto vajo za 1967 zelo lepo in enakomerno. Na orodju so nastopili zmagovalci iz tekem v soboto, poleg drugih znanih telovadcev, kot Richard Kihn in Kurt Eggen-rehweller. Lahko rečemo, da je najboljšo vajo izvajal F. Grmek na drogu, ki ga je napovedovalec predstavil kot člana “Slovenskega Sokola - Toronto”. O-stali naši so delali proste vaje in se udeležili parade skupno z drugimi enotami.
Med publiko smo opazili tudi štiri jugoslovanske Sokole v novih uniformah, med njimi dva Slovenca, g. Drčarja in g. Per-hinka. Častno zastopstvo so poslali skoraj vsi slovanski narodi od Bolgarov do Poljakov, poleg njih pa tudi Nemci, Madžari in Baltijci.
Govorniki, posebno starosta br. Grebek, so silovito udarili po komunizmu in sicer v zelo kratkih govorih poudarili borbo proti komunizmu za svobodo in de-mokracijo in poudarjali, da do osvobojen j a ni več daleč.
Imeli smo lep izlet, nekaj, kar si bomo za vse življenje zapomnili, da smo nastopili na EXPO 67.
-	• STZ Toronto
Čudežna ozdravitev na priprošnjo oltarnega kandidata Slomška
TORONTO, Ont. — Ta srečna gospa je bila Josipina Nosan, z 100 Crestwood Rd., Wilovdale, Toronto, Canada. Takole nam pripoveduje ona sama:
Ko sem šla 5. februarja 1965 po naši cesti ob strani peš in vodila za roko mojega tri leta starega sinka, je pridrvel za nama avto, me v polno zadel in me vrgel 165 čevljev proč od mesta, kjer sem obležala nezavestna. Dočim je sinček obležal brez poškodb v jarku poleg ceste. Jaz sem bila prepeljana v bolnico, kjer sem ostala še par dni v popolni nezavesti. Bila sem v zelo .kritičnem stanju in zdravniki so rekli mojemu možu, da ne vedo, če bom ostala pri življenju. Ko sem končno prihajala k delni zavesti, sem imela grozne bole čine in nič se nisem mogla premakniti. Tako sem prehajala zopet v nezavest. Povedali so mi, da sem v stanju nezavesti glasno zaklicala: “Jezus in Marija, usmilita se me!” Nekako čez 20 minut po tem klicu je prišlo o-lajšanje. Pa tudi upanje zdravnikov, da bom obstala pri žiV' Ijenju. Dr. Colman, ki je bil pri Tem navzoč, je dejal: “Zgodilo se je kot čudež.”
Imela sem zelo težke poškodbe v medenici in v spodnjem delu hrbta, imela sem počenih 6 vretenc in v kitah desne noge je bilo vse mrtvo in brezčutno in v kolenu popolnoma trdo, da je nisem mogla premakniti.
Po vseh načinih zdravljenja in zadostnemu času, določenemu za celjenje poškodb, je ostalo stanje vedno isto. Ko so me po petih mesecih odpustili iz bolnice, se je stanje v toliko zboljšalo, da sem se mogla kre-tati okoli s palicami, a noga je ostala še vedno popolnoma trda in brezčutna. Od doma sem morala še en mesec hoditi vsak
drugi dan v bolnico, kjer so nadaljevali z najrazličnejšimi poskusi in zdravljenji, a ni se hotelo nič zboljšati; noga je ostala trda, mrtva in brezčutna Zdravniki so bili mnenja, da se položaj ne bo nikoli bistveno zboljšal.
Dve leti po tem dogajanju, ko se mi stanje ni hotelo nič zboljšati, to je letos 10. maja 1967, sva z mojim možem začela s polnim zaupanjem devetdnevnico k oltarnemu kandidatu škofu Antonu Martinu Slomšku. In res, bila sva uslišana. Osmi dan najine devetdnevnice mi je dejal neki notranji glas — poskusi, morda se je pa že kaj zboljšalo. Poskusila sem vstati in noga mi je nenadoma začela delovati; vse, kar je bilo prej mrtvo, je o-živelo in postalo po tako dolgem času zopet čutno.
Ko sem se nato pokazala mojemu domačemu zdravniku dr. Sleeva, je dejal: “Če bi tega ne videl prej in sedaj na svoje oči, bi ne mogel verjeti. Naredil mi je sestanek s špecijalistom, ki me je zdravil. Dr. M. Charen-doff se je začudil in ko sem o-menila, če bi podpisal tozadevno listino, je dejal: “Kar pošljite in bom podpisal. In za njim tudi njegov pomočnik.”
Tako nam je povedala gospa Nosanova. Sestavili smo listino in sedajle, ko to pišem, upam, da jo ima že v rokah ona, ki jo bo v najkrajšem času odposlala zdravnikoma v podpis. Ko bo to
CLEVELAND, O.
Moški dobijo delo
Moški dobe delo
na stožičastih stružnicah, izkušeni v nastavitvi in obratovanju Warner in Swasey”. Plača od ure in nadure. Tvrdkine koristi.
BUCKEYE BRASS & MEG. CO. 6410 Hawthorne 431-1770
(138)
MACHINISTS
THE CLEVELAND PNEUMATIC Tool Co.
*784 E. 78 St S41-170«
A Subsidiary of PNEUMO-DYNAMICS Corji.
MACHINISTS
TO WORK ON AERO SPACE MISSILE and Aircraft Components
KELLER - HYDRQTEL
Contouring; acd profiling Machine«
HORIZONTAL BORING MILLS
TURRET
LATHES
GAP TURRET LATHES
ENGINE LATHES
urejeno in podpisano, bomo listino poslali v Cleveland na-mestnemu postulatorju č. g. Josipu Vargu v nadaljno postopanje. Na tem mestu pa bomo morda še drugič o zadevi kaj poročali.
Za Slomškov krožek
Lojze Ambrožič, st.
Varnejše kajenje?
NEW YORK, N.Y. — Kemik R. L. Strickman je izdelal nov filter za cigarete, ki naj bi bil od 50 do 80% učinkovitejši v zadrževanju nikotina in katrana kot najboljši dosedanjih. Svojo iznajdbo je izročil Columbia U-niversity.
Zastopnik univerze je na vprašanje, kako je mogla ta prevzeti Strickmanov filter, ko je očitno, da bo to preje vodilo k pospeševanju kajenja kot k njegovi o-pustitvi, kar je edino koristno za zdravje prebivalstva dežele, odgovoril, da univerza zagovarja in priporoča opustitev kajenja, da pa se zaveda, da bo kljub temu večina kadilcev ostala pri kajenju, za te bo novi cigaretni filter koristen, četudi jim ne bo dal popolnega varstva pred nevarnostjo raka na pljučih. Tega namreč ne pospešujeta le nikotin in katran v cigaretih, ampak tudi nekateri plini, ki nastajajo pri kajenju tobaka.
CLEVELAND, O.
M Ali CK} LASI
Custodian
Iščemo starejši par za varstvo 17-stanovanjskega poslopja v Rocky River. Pogoji po odgovoru. Kličite RE 1-3837.	(139)
V najem
Oddamo 5 lepih sob zgoraj za $80 mesečno. Kličite 851-3630.
(139)
MILLING MACHINES
RADIAL DRILLS
NUMERICAL CONTROLLED MACHINES
DOBRA PLAČA OD URE IN DRUGE UGODNOSTI
Predstavite se osebno nd 3.15 dop. do 5. pop. ali kličite 341-1708 za čas sestanka An I<jual Opportunity Kmplovf>r
(137)
Hiša naprodaj
Enodružinska, 3 spalnice, polno podstrešje in klet, plinski furnez, vse bakrene cevi, nov vodni grelec in vse na novo dekorirano. 841 Rudyard Rd. Kličite IV 1-0595.	(136)
Hiša naprodaj
V fari Blessed Sacrament na zahodni strani mesta je naprodaj dobra 2-družinska hiša, blizu Fulton Rd. Cena $15.000. Kličite 661-0601.	—(141)
Hiša naprodaj
3-družinska, v dobrem stanju, blizu Five Points. Dohodek $3.120 na leto, cena $14.900. Naj vam najemniki plačajo obroke.
J. M. INVESTMENT CO.
481-7989
(137)
V najem
Oddamo 3 sobe, zgoraj, na 5809 Prosser Ave., dvojici. Na novo dekorirane. Kličite HI 2-7821.	(x)
Hiša v najem
Enodružinska, 5-sobna, podkletena hiša s plinskim furnezom se odda v najem na 1042 E. 77 St. Kličite EX 1-4899.
-(135)
Ženitna ponudba
Slovenec z lastnim domom in dobrim poklicem, star 34 let, želi spoznati Slovenko, Avstrijko ali Nemko v svrho ženi the. Ponudbe na Ameriško Domovino pod značko: “Družica”.
-(14,18 jul)
V Collimvoodu
na Arcade Ave. je naprodaj 4-družinska hiša, samo $5.000 naplačila. Lastnik sprejme vknjižbo.
Na E. 175 St.
blizu Grovewood, 2-družinska hiša, 5-5, lastnik v Floridi želi hitro prodati. Cena $21.900.
*
Imamo še nekaj lotov od Char-don Rd. v Richmond Heights, vel. 50x160. Če Vam Amerika ugaja, Vam jo mi pomagamo lastovati!
STREKAL REALTY
405 E. 200 St.	481-1100
(137)

! ,___•. . :
■ j
I ,5 JANKO KAC:
||
1
i|
-
	
MID PAdASIJi S N ZDRAVNIKI
aaaaa:
‘Gospoda bi rad igral, seveda’, me je izsmihavala debela red-nica.
‘Saj sam zaslužim!’ sem opravičeval svoj zahtevek.
‘Ko postaneš polnoleten, boš lahko sam ravnal po svoji volji. Vse dotlej si pa najin dolžnik!’ me je ugnal stric dobrotnik. Jeza je vzkipela v meni, da sem zakričal: ‘Le počakajta ...’
Ne veste, kako je začela stara
CHICAGO, ILL,
MALE HELP
ALL SPUN METAL PRODUCTS has Immediate openings for Metal Spinner or Advanced Apprentices. Excellent salary. All company benefits. Good working conditions. Phone Immed:, 824-4117.	(135)
IMMEDIATE OPENINGS
HOUSEMEN
Major Downtown Kotel
Good transportation
Good pay
See MISS LEASK Housekeeper
EXECUTIVE HOUSE
71 E. Wacker Drive
_____________'______ (137)
The Stone-Brandel Center is now interviewing for the folio-wing position:
MAINTENANCE MAN Permanent, Exc. salary, Good working cond. Exp. in carpentry, painting, plumbing & electricity. Ask for S. Porch, 1439 S. Michigan Ave. PH.: 427-4500.	(138)
AUTOHAUS ON EDENS has Immediate opening for AUTO PORTER - MECHANIC Exp. Top Pay for Good man. Must have own transp. Speak English or German.- See Mr. Rumsfield at 1550 Frontage Rd. Northbrook.
Call 272-790*>
(139)
FEMALE HELP
IMMEDIATE OPENINGS
M&m
Major Downtown Hotel Good transportation Good pay See MISS LEASK Housekeeper
EXECUTIVE HOUSE
71 E. Wacker Drive
(137)
vpiti: ‘V norišnico te bomo dali, če ne boš pameten. V norišnico!’ Od ljudi sem bil slišal, da se to res prav lahko in pogosto dogaja, zato sem potrpel. Nikogar nisem imel na svetu, ki bi me rad imel in tudi sam nisem imel nikogar, ki bi ga ljubil. Nekoč sem čul tam za barakami vzhodnega kolodvora neko jokanje in cviljenje. Pogledam in vidim malega kužka, ki se je od nekod pritepel. Smilil se mi je in sem ga vzel domov. Hišnega gospodarja sem naprosil za kot na dvorišču, kjer sem postavil hišico za psička. Od lastnih ust sem si pritrgal, da sem ga krmil. Murček je bil moj edini tovariš in prijatelj na svetu.
Za veliko noč so me pregovorili tovariši, da sem se ojunačil in sam vzel svojo plačo. Prvič sem bil takrat v gostilni. Preden sem odhajal domov, sem se spomnil tudi Murčka in sem mu kupil kos klobase za priboljšek, da bo tudi on vedel za praznike. Ko sem prišel domov, me je moj Murček čudno gledal in si kar ni upal vzeti klobase. Moja dobrotnika sta me sprejela vsa- besna:
‘Falot, kje imaš denar?’
Kjer hočem! Saj sem ga sam zaslužil’, sem jima odgovoril.
Planil je name stric, da me pretepe. Ko sem se pa branil, je pričela stara na hodniku kričati: ‘Pomagajte! Znorel je. Pobiti naju hoče.’
Naenkrat je oživela vsa hiša. Močne roke so me zgrabile in so me tirale na dvorišče, kjer so
CHICAGO, ILL
BUSINESS OPPORTUNITY
HARDWARE — Builder will sell only hardware store avail, in Sauk Village. Store with 2 entrances. Loc. busy shopping sect. Own parking area. Exc. oppty. for retired or Young couple. Ken Clinton 758-3294
(139)
REAL ESTATE FOR SALE WISCONSIN
WISCONSIN DWELLING FOR SALE
A new split-level home, nestled in natural beauty, one-half mile from Richland Center and overlooking Golf Course. Two bedrooms, large recreation room, three baths, and large unfinished room. Complete electric kitchen, central air conditioning, and oil heat, fully carpeted. Two-car garage—automatic door, Trout pond—stocked, and entire three-acre tract surrounded by white fence. Richland Center is a progressive county seat town, located on U.S. Highway 14, 200 miles Northwest of Chicago. This tranquil home was designed and built by my late husband, Dr. B. I. Pippin. Contact me if interested.
MRS. B. J. PIPPIN Route 4
Richland Center, Wisconsin
(136)
SE SELITE
izpolnite ta odrezek in ga nam takoj pošljite. Ni potrebno, da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensko. \ Navedba starega naslova je nujna
AMERIŠKA DOMOVINA
6117 St. Clair Ave.	Cleveland, Ohio 44103
Moj stari naslov: .......................
Moj novi naslov:
MOJE IME:
PROSIMO, PIŠITE RAZLOČNO
me zaprli v drvarnico.
‘Rešilno postajo pozovem, da ga odvedejo’, je vpil stric in izginil na ulico. Murček je žalostno cvilil.
Videl sem, da je moja usoda zapečatena: Res me bodo vtaknili v norišnico. Pa sem zgrabil sekiro in razbil vrata, da se poslovim od edinega prijatelja, Murčka. Ker sem /mel sekiro v rokah, si ni upal nihče nad mene, le od daleč so me zijali.
Sedel sem k pasji utici, vzel v naročje svojega Murčka in mu pripovedoval, da se morava ločiti. Vse me je razumel. Kako žalostno me je gledal!
Prišli so stražniki in zdravnik reševalne postaje ž njimi. Lepo me je nagovoril zdravnik, naj ne uganjam neumnosti in naj grem ž njimi. Zadnjič sem še pogladil Murčka in sem se dal odvesti brez odpora v trdni veri: Zdravniki bodo že spoznali, da je stric lagal in da nisem zblaznel. Komaj so me imeli stražniki v rokah, že so mi oblekli prisilni jopič.
‘Pasjo mrho naj pa vzame konjač’, je brcnil Murčka hišni gospodar, ko so me pahnili v voz. Vso pot sem jokal za prijateljem Murčkom.
Pol leta sem že v tej strašni hiši. Bolj ko zatrjujem, da nisem blazen, manj mi verjamejo. Gospod doktor, pomagajte mi vsaj vi! ...”
“No, kaj najdete na vašem primeru, gospod kandidat?” je prekinil najin pomenek znameniti profesor, luč na znanstvenem nebu.
Imbeciliteta, lahka neuraste-nija, začetki stupor j a ... sem skušal najti pot do profesorjeve diagnoze “dementia praecox”, ki sem jo bil zvedel po običajni poti pred rigorozom od sluge tistega oddelka.
“In najkarakterističnejši znak —?” je vsekal jezno učeni gospod profesor v moje slabe mrer že dognanj, ter pričel tresti z nogo, kar je bilo tako slabo znamenje, da je rekel nekdo med poslušalci na pol glasno:
“Je že rekel...!”
Profesor je privzdignil obrvi, pogladil s kazalcem in palcem levice viseče brke in sunil s svojim zamolklim enoličnim glasom:
“Najkarakterističnejše na tem primeru je to, da se človek od— psa poslavlja. Še tega ne veste! Hvala, gospod kandidat, opravili ste!”
Neprijetna tišina. Strme kandidati. Izginil je ogenj iz Mihel-novih oči, ko ga je odvedel slu-qa. Le debeli baročni svetniki s širokimi zlatimi glorijolami okrog glav so zrli z dopadajenjem na samozavestnega svečenika vede ...
Tovariš Jože je zapisal v svoj dnevnik k temu dogodku: Dokler hodiš svobodno med ljudi, imaš lahko psa za prijatelja in lahko kramljaš ž njim. Še opevaš lahko te zveste prijatelje in
ODLIČNA DRŽA — Brhka Rhonda Adams, stara 18 let, je bila v Las Vegas izbrana za “kraljico” v tekmi za najlepšo držo.
jih staviš mladini za zgled. Neka gospa je prinesla svojega šti-rinogatega prijatelja, ko se je postaral, celo k zdravniku: “Kaj bi se ne dal pomladiti, ko se toliko čita o Voronovu. Sto tisoč dinarjev rada dam!” Zakaj ne spravijo v blaznico teh ljubiteljev psov ali pa naj se javno pove, da je vsa psihiatrija s svojimi sistemi in s samim Freudom vred še vedno pri Mariji Glav-žet. Že davno umrli savinjski vojvoda Dolgi Jur ima potem-
takem še vedno prav: Nikoli ne veš, kdaj zleze satan vate. Eden ga izpije na vodi, drugi ga sne na kruhu, celo po psu pride v tebe...
Svet je ves narobe. Namesto da bi bila psihologija vodilo za psihijatre, hočejo sedaj, da bi se učili od psihijatrov psihologije.
OBOLOS
Stari Grki so imeli navado, da so dajali umrlim pod jezik srebrn novec, ki so mu rekli obolos. Verovali so, da loči ta
svet od onega široka reka. Čez to reko prevaža brodnik Haron duše umrlih. Kakor vsi brodniki, je vozil tudi ta brodnik le za denar, kakor poje naša narodna pesem:
Ne vozim jaz za božji Ion in tud ne za nebeški tron. Jaz vozim le za krajcarje in tiste bele zeksarje.
Uboga duša, ki ni imela obeda, ni mogla nikdar na oni svet, temveč se je morala vicati po močvirjih in pustinjah vse večne čase.

Davno je že izumrlo ljudstvi ki je imelo ta za naše pojme čuden običaj. Ostal je le še sp0" min na to navado v besedni zvezi: svoj obolos dati. Prav m3' io stikov veže današnjo dobo i” njene običaje s starogrškim n3' rodom, vendar pa sem opazil, & nekateri spet uvajajo običaj 1 obolom. Ker se pa običaji pri' lagujejo razmeram, je dobil zdaj malo drugačno obliko. Da ne b0 kdo mislil, da hočem koga okk' vetati, sem vzel iz svojega dneV' nika tole zgodbo.
K
K
S ^ J
AMERIŠKA SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDNOTA
(K. S. K. J.)
nudi ljubeznivo bratsko pomoč svojim članom in članicam, vdovam in sirotam v slučaju bolezni, nesreče ali smrti.
AMERIŠKA SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDNOTA
sprejema moške in ženske od 16. do 60. leta; otroke pa takoj po rojstvu.
•	izdaja najmodernejše vrste zavarovalnin za odrasle in za mladino:
•	od S500.00 do $15,000.00 posmrtnine
•	za onemoglost, poškodbe in operacije do vsote $600.00
•	za odrasle člane bolniško podporo po $1.00 ali $2.00 na dan;
® članom posodi denar po 5% obresti za nakup doma.
K.S.K.J. je najstarejša slovenska podporna organizacija v Averiki.
Premoženje______________________ $16,300,000.00
Članov - 45,000 ___________Certifikatov - 47,500
Veljavna zavarovalnina__________$39,700,000.00
Solventnost - 118.99%
Za seznam in pojasnila o tajniku ali tajnici v vaši okolici izpolnite izrezek in pošljite na glavni urad K.S.K.J.
AMERICAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION 351-353 No. Chicago St.
Joliet, Illinois 60431
(K. S. K. J.)
Radi bi več pojasnila o v naši okolici.
IME ...............
NASLOV ............
MESTO .............
K.S.K.J. ter ime in naslov tajnika(ice)
DRŽAVA
CODE
«••••••••
_______t
viiiiiMniiiiiiiiiiiiiiiiiimimiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiimimmiiiimmmimiiniiiiiimmimmmimmiiiiiiiimtimmimmk’
VROČINA JU JE POGNALA K VODI — Fantiča sta se šla v vročini zabavat k jezercu v Central parku v Nevo Yorku.
VOLJA JE DOBRA, TODA MIŠICE SO PREŠLA BE — Mali Mark Murphy v Palo Alto, Calif., se je lotil 400 funtov težkega valjarja za travo. Zastonj! Lahko je volja še tako trdna, toda valjar se ne bo premaknil, če ni v mišicah potrebne moči.
POLJEDELSKA UMETNOST — Farmar v okraju Bell v Teksasu je zoral in posejal svoja polja v obliki, kot jo kaže tale pogled iz letala. Na desni spodaj so farmarska poslopja.