t Poštnina plaćana v gotovini. Leto LXIX. ŠL 118 Ljubljana, ponedeljek 25. maja 1036 Cena Din L— Lznaja vnak aan popoldne, izvzemSi nedelje in praznine. — inseraa do 80 petlt vrst & Din 2, do 100 vrst a Din 2.50, od 100 do 800 vrst a Din 3, večji inseraa petit vrsta Din 4.-. Popust po dogovoru, tnseratnl davek posebej. — »Slovenski Narode velja mesečno v Jugoslaviji Din 12-. za Inozemstvo Din 25-. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO EN CJPR A VN18TVO LJUBLJANA, Rnafljeva ulica itev. 6. Telefon: 31-22. 31-23. 31-24, 31-25 ln 31-26 Podružnice: MARIBOR Strossmaverjeva 3b — NOVO MESTO. Ljubljanska e. telefon št. 26. — CELJE: celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon BL 66; podružnica uprave: Kocenova ulica 2. telefon št. 190. — JESENICE: Ob kolodvora 101. Postna hranilnica v Ljubljani st. 10.351. Italijane čaka v Afriki še trdo delo: Abesinski odpor še ni strt Pod vodstvom rasa Imra se zbirajo v južnozapadni pokrajini nove abesin-^ke čete, ki nudijo resen odpor — Italijani ne morejo pogrešati v vzhodni Afriki niti enega vojaka Dzibuti^ 25. maja o. O dogodkih v Abesiniji prihajajo zelo nezanesljive vesti, ve se le toliko, da je skoraj tri četrtine Abe-sinije še vedno pod abe^insko oblastjo ter da vodi upravo začasna abesinska vlada, katere sedež pa čuvajo v strogi tajnosti Italijanski letalci se že dva tedna zaman prizadevajo, da bi izsledili začasno abe-sinsko prestolnico, ki je nekje v bližini mesta Gore v južnozapadnem delu Abesini-je. Sedaj je bilo izdano italijansko uradno poročilo o položaju v Abesiniji, ki prvič priznava, da odpor Abesincev še ni povsem zlomljen. Poročilo navaja, da 6e v pokrajinah severno-zapadno in južno-zapadno od Adis Abebe zbirajo močni abesinski oddelki pod vrhovnim poveljstvom rasa Ironija ter da je prišlo že do večjih prask z Stalijanskimi pTedstražami. Italijansko vrhovno poveljstvo je sedaj poslalo v te kra^ je tretjo armado z nalogo, da prežene abe-sinske upornike ter vzpostavi red in mir. Prodiranje v Godžamu Adis Abeba. 26. maja o. Uradno poročajo da so italijanske čete zavzele kraj Dembe-ca. važno središče na karavanski poti med glavnim mestom Oodžama in sudanfiko mejo. Km j je oddal jp-n 80 km od DebraMarko-ea Izgon hararskega Škofa preklican Rim. 2o. maja d. Državni podtajnik Su-vich je sprejel včeraj frameoskega podanika de Cnambrune ter mu sporočil, da je italijanska vlada preklicala izgon francoskega škofa v Hararju Jarousseaua Proti križanju Italijanov z Abesinkami Rim, 25. maja d. Lista ^Messaggero; in »Štampa« sta odEočno nastopila proti križanju Italijanov v kolonijah z domačini rjave ali črne polti. Pri tem poudarjata, daso A besi n sike potomke starega in z mnogimi napakami obremenjenega plemena, zaradi česar niso prav nič primerne za tako zvano osveženje krvi- Neki avstralski zdravnik, ki se ie pravkar vrnil iz vzhodne Afriike in ki je iskren prijatelj Italije, je ugotovil, da žive že mnogoštevilni italijanski delavci v Abesiniji skupno s črnimi ženskami. Vsake šale v tem pogledu se morajo strogo obsoditi. Potrebno je, da s-e čimprej pošljejo v 'Abesinijo bele ženske, da ei bodo mogli kolonisrt.i osnovati svoje družine. Italijanski imperij ne sme p«riti pod gospodstvo muila-tov. Skoda francoske železniSke družbe Pariz. 25. maja AA. Na seji upravnega odbora železniške družbe Džibuti—Adis Abeba so ugotovili, da ni vojna v Abesiniji princa družbi nobenih koristi, temveč je imela zaradi nje velike izgube. 1934 je imela družba 7.137 milijona frankov dobička. I. 1935 pa je dobiček padel na 6.973 milijona frankov. Odklonjena ameriška ponudba Pariz. 25. maja \v. ;Jour; poroča, da je neka velesila izven evropskega kontinenta ponndila Italiji posojilo 5 milijard lir za industrializacijo Abesinije. Italijanska vlada je ponudbo energično odklonila in izjavila, da ima sam.t dovolj sredstev na razpolago 7a eksploatacijo zasedpne dežele. V Italiji se že izdelujejo potrebni načrti. Vse kaže. da so Italiji ponudile posojilo ameriške Zedir.jene države. Italijanska spomenica o dum-dumskih nabojih Ženeva. 25 maja k Tajništvo Društva narodov je včeraj objavilo najnovejšo italijansko protestno spomenico, ki mu jo je poslal 30 aprila italijanski državni podtajnik v ministrstvu Suvich. italijanska vlada ugotavlja v njej. da so Italijani že pri operacijah ob reki Ganale Doria meseca januarja ujeli več Abesincev. ki so bili oboroženi z modernimi puškami in dum-dum-skimi naboji tipa KO VI in EC II. Tudi na severni fronti in /lasti v bitki ob Ašan-gijskem jezeru so Abesinci rabili dum-dumske naboje, ki so očividno angleškega izvora. Za sedaj še ni bilo mogoče neovr-žno dognati izvora teh nabojev, ker so Abesinci vse zaboje uničili. Italijanska vlada je opremila spomenico tudi z zbirko fotografij, ki naj bi potrdile navedene trditve. London, 25. maja AA. Nova italijanska protestna nota Društvu narodov o dozdevni rabi dum-dumskih krogel angleškega iz- delka pri Abesincih je zbudila novo ogorčenje in presenečenje. »Dailv Telegraph« pravi, da bi se po Edenovih odkritjih v spodnji zbornici o poreklu dokumentov, ki se jih poslužujejo Italijani, moglo pričakovati, da izgine to vprašanje z dnevnega reda. List označuje italijansko noto kot namerno propagandno sredstvo, ki pa mu manjka sleherna resničnostna podlaga. »Morningpost« misli, da je treba ta novi italijanski korak tem bolj obžalovati, v kolikor je zadnje čase Italija izražala željo po zboljšanju razmerja med Veliko Britanijo in Italijo. Ras Nasibu v Jeruzalemu Jeruzalem, 25- maja AA. Danes je pri- spelo semkaj iz Džibutija 20 abesinskih plemičev, med njimi so dedžasmač Nasibu, bivši poveljnik abesinske južne vojske, ne-gnševa najstarejša hčerka princesa Te-nanj in žena rasa De ste, ki je po bo gnil s cesarjem. Negui odpotoval v Anglijo London, 25. maja o. Po vesteh iz Jeruzalema je odpotoval abesinakj cesar na nekem angleškem rušilcu preko Sredozemskega morja do Gibraltarja, kjer se bo vkrcal na angleško potniško ladjo, s katero se bo odpeljal v Dover in nato z vlakom v London. Francoski pomisleki < zoper aneksijo Abesinije j Zasedba Abesinije po Italiji resno ogroža francoske kolonije in ustvarja docela nov položaj Pariz, 25. maja- r. i>Excelsior« jc objavil djaljši članek, v katerem se eden izmed najuglednejših francoskih kolonijalnih strokovnjakov bavi z abesinsko zadevo. V členku pravi da je bila Abesinija prekmalu anektirana po Italiji, zaradi česar so se pojavili izredno opasni problemi. Položaj je tem težji, ker so italijanske čete zasedle vse vzbodno abesinsko ozejmlje prav do meje francoske Somalije. Po tem takem prejšnje mednarodne pogodbe prav za prav ne veljajo več. Kaj bo sedaj n. pr. s pogodbo iz leta 1906? Na kakšni osnovi naj bi se sedaj izvajala? 'ALi naj se morda zamenja z novo pogodbo? DžibuH draa sedaj le še zaledje, ki meri v daljavo vsega skupaj 90 km in še to ozemlje je £ola puščava. Zaradi tega je mesto obsojeno na propast, če Italija ne izpolni svojih obveznosti po pogodbi iz leta ln06. Ali smemo dopustiti, da bi edina luka, s katero razpolagamo na poti med Morseil- lcm, Madagaskarjem, lndokino in Novo Kaledonijo propadla ali pa pripadla kakšni drugi državi? Će ostane i ranci ja nekega dne brez Džibutija, francoske ladje ne bodo :mele več varnega oporišča na dolgi poti med MarsesiUom in Hanojem, Kolonijalni ugled Fraincije bi utrpel strašni udarec. Posebno pa bi bil padel njen ugled na Daljnem vzhodu. Glavna osnova za gospodarski razvoj in blagostanje Džibutija je železniška proga Addis Abeba-Dži-buri. To žetleznica je v francoskih rokah. Že sedaj pa vse kaže, da hočey> Italijani prevzeti 1o podjetje, o^n^snn, da bodo skušali odvzeti mu vsafcrŠDJ gospodarski pomen, s tem da bodo skušali ves promet usmeriti proti Asehu. To bi pomenilo konec našega Džibutija- Francija bi se morala zavedati, da v tei zadevi niso v nevarnosti le nieni materijalni. nego še v mnogo večji meri nieni moralni interesi. Volitve v Belgiji Prinesle so zmago skrajnih desničarjev in levičarjev Bruxelles, 25. maja. r. Včerajšnje parlamentarne volitve so v glavnem potekle mirno. Dosedaj še niso znani točni izidi, vendar pa že dosedanje številke dokazujejo, da je nova stranka tkzv. Rexistov to je radikalnih klerikalcev dobila toliko glasov, kolikor jih nikdo ni pričakoval. Posebno mnogo uspehov so imeli v valonskih pokrajinah in okoli Luxemburga in Namurja, kjer so dobili nad 40°/o oddanih glasov. Katoliška in liberalna stranka sta izgubili veliko število glasov. Tudi socialisfi niso mogli popolnoma izdržati svojih položajev, kakor se je pričakovalo. Njihove izgube gredo v korist komunistom, ki so posebno v industrijskih krajih zelo narastli. V Flandriji so flamski nacionalisti dobili glasove, ki so jih izgubili katoliki. Flamci so dobili več glasov nego se je pričakovalo. Socialistični »Peuple« komentira prve volilne izide in priznava, da samo dve stranki beležita pri včerajšnjih volitvah uspehe: to so rexisti in komunisti. Skupina tistih vodičev ki ni bila navajena glasovati za stalne stranke, je tokrat volila ekstremne. To nenadno ojačenje glasov na skrajni levici in skrajni desnici je bilo izvršeno na račun katolikov, liberalcev in socialistov. Za katolike so bile včerajšnje volitve pravi \\"aterloo. Tudi socialistična stranka je izgubila in bilo bi smešno, če bi hotel kdo samega sebe varati o pomenu teh izgub. Socialistična stranka bo še nadalje ostala najmočnejša parlamentarna stranka in zato bo ona morala prevzeti odgovornost za vse probleme, ki so se postavili pri volitvah. Notranje ministrstvo objavlja naslednji začasni rezultat včerajšnjih volitev: Socialistična stranka 70 man. ( —3), katoliška stranka 03 „ (—16), liberalna stranka 23 „ ( —1), reksisti 21 „ ( —0), flamanska fronta 16 „ ( —0), komunisti 9 „ ( —0). Nova poljska vlada zahteva izredna pooblastila V to rvrho bo sklicano Se ta mesec izredno zasedanje sejma Varšava, 25. maja. tr. Nova poljska vlada pod predsedstvom generala Sladkovskega pripravlja velikopotezne notranjepolitične reforme. V to svrho zahteva podaljšanje in razširjenje izrednih pooblastil, ki jih je imela že prejšnja vlada. Z dekretom predsednika republike bo najbrže že za 28. maj sklicano kratko izredno zasedanje sejma. Na tem zasedanju se bo vlada predstavila s svojo deklaracijo, razvila svoj program in zahtevala pooblastila. Edina točka dnevne- ga reda bo obravnava teh pooblastil, ki naj bi veljala do rednega jesenskega sestanka sejma. V vseh političnih krogih z veliko napetostjo pričakujejo izredno zasedanje sejma, ker se bo pri tej priliki pokazalo, katere politične skupine podpirajo sedanjo vlado. Kakor znano, je naletela prednja vlada na veliko opozicijo v sejmu, ki je le z raznimi pridržki pristal na zahtevana pooblastila. Sedanja vlada pa zahteva še širša in dalekosežne j ša pooblastila. Gverila v Palestini Jeruzalem, 25. maja. AA. Reurter: Teroristične tolpe hodijo posebno po hribovitih delih Palestine. Iz zasede streljajo na policijo in orožništvo in tudi na oklopne avtomobile. Uničujejo tudi žetev svojih nasprotnikov in rušijo telefonske in brzo- javne naprave. Vrgli so tudi n v - bomb, vendar pa je težko streljati nanje. Tudi zadete upornike Arabci zelo spretno skrivajo. Včeraj je bil iz zasede ranjen en angleški vojak. Postani in ostani član Vodnikove dražbe! Reorganizacija JNS Konstituiranje banovinskega odbora Ljubljana, 25. maja. V prostorih Kazine so se včeraj sestali zaupniki Jugoslo venske nacionalne stranke, nacionalni borci iz vseh srezov dravske banovine, da sledeč pozivu vodstva stranke in glavnega akcijskega odbora izvolijo vodstvo banovinsko organizacije JNS za dravsko banovino ter tako oživijo organizacijo in delo stranke in jo usposobijo za nove borbe in nove uspehe. Izredno številen odziv je jasno poka-«al, da so v veliki zmoti vsi oni, ki mislijo, da v Sloveniji ni več JNS in da morejo nemoteno in neovirano prehaja, ti preko nje. En sam p°ziv je zadostoval in ni bilo treba ne bombastične časopisne reklame, ne visokih odposlancev, da se je stranka, ki jo je glasilo JRZ že tolikokrat Proglasilo za mrtvo, stopila na plan. Iz v*eh srezov dravske banovine so prišli delegati sreskih Organizacij, da se v skupnem posvetu pripravijo za novo delo, prepričani, da je v najbitnejšem interesu naroda in države in še prav posebno Slovenije same, da zopet stopijo iz rezerve ter znova krepko in složno primejo za delo. Današnji zbor zaupnikov JNS je bil živa in zgovorna manifestacija nezlomljive volje naprednih nacionalnih ljudi v Slo. mučil. » \ ter da so siej ko prej čvrsto odločeni vis°ko držati zastavo brezkompromisnega jugoslovenskega' narodnega in državnega edinstva ter če tudi v najtrši borbi- izvojevati dokon- čno zmago jugoslovenske nacionalne misli. Današnje zborovanje pa je bilo tudi najčistejši izraz popolne solidarnosti ter resnične bratske sloge nacionalnih vrst in hudo so se zmotili \S oni, ki so snovali svoje politične kombinacije osebnih diferencah in različnih stališčih v pogledu taktike. Res pa je tudi, da se je v d°bi hude preizkušnje, ki jo je preživela JNS v teku zadnjega poldrugega leta, marsikaj razčistilo in mnogo tistih, ki so zgolj iz politične špekulacije bili poprej v vrstah JNS in tam delali zdražbo. se je Preselilo v drugi tabor. Po političnih poročilih, ki sta jih podala gg. senatorja dr. Kramer in Ivan Pucelj, ki sta orisala razvoj prilik v državi odkar je JNS odločila odgovornost za vodstvo državnih poslov. Njuni poročili sta bili soglasno odobreni ter so vsi govorniki v debati naglašali odločno voljo in čvrs.to odločnost, da se nacionalni ljudje v Sloveniji zopet složno primejo dola do komčne zmage jugoslovanske misli. Zborovanje je bilo zaključeno z izvolitvijo novega banovinskega odbora. Za predsednika je bil izvoljen bivši senator dr. Janko Rajar, za poslevodečoga podpredsednika poleg senatorjev dr. Kramer ja in Ivana Puelja podlban v pok. dr. Otmar Pirkmajer, za tajnika dr. Marjan Zaje, za blagajnika nar. poaL Albin Koman, v izvršni odbor pa zastop-I niki vseh sreskih organizacij. Predsednik vlade — predsednik borze Sedaj bo po sedmih nastopilo sedem let Beograd, 25. maja. . L4. Včeraj se je vršila letna skupščina beograjske bor/e. Takoj po zaključku skupščine se je v smislu borznih pravil konstituiral novi upravni odbor. Za predsednika upravnega odbora je bil soglasno izvoljen predsednik vlade in zunanji minister dr. Milan Stojadinovič, za podpredsednika pa Mihajlo Djurič. Predsednik vlade dr. Milan Stojadinovič se je zahvalil za zaupanje, ki mu je bilo izraženo s to izvolitvijo za predsednika upravnega odbora beograjske borze, zaradi svojega položaja v upravi državi upravi pa je prosil, da bi ga pri izpolnjevanju njegovih dolžnosti zastopal podpredsednik Djurič. Govoreč o gospodarskih prilikah v državi je letih krize blagostanja predsednik vlade in zunanji minister dr. Stojadinovič izrazil nado, da bo letos, ko se povsod obeta bogata žetev, v narodnem gospodarstvu po sedem letih gospodarske krize nastopila doba sedem dobnh in rodovitnih let. Govoreč o delu vlade je ministrski predsednik dr. Milan Stojadinovič dejal, da je vlada po sili okolščin morala svoje prvo leto posvetiti večinoma delu, ki se je nanašalo na politično vprašanje, drugo leto pa bo posvetil gospodarskemu povzdigu našega naroda in vseh panog njegovega gospodarskega udejstvovanja. Člani uprave so z zadovoljstvom sprejeli njegov govor in mu pri redili navdušene ovacije. Bolgarski zadrugar ji Prisrčen sprejem na kolodvoru — Popoldne si gostje ogledajo Ljubljano Ljubijna, 2j. maja. Ob najkrasnejšeon vremenu je pr spelo danes đopofcme z zagrebškim vlakom v Ljubljano bi oratskih bolgarskih zadrugar je v, med njAni 8 dam- K sprejemu na glaivnem kolodvoru se je zbra'.a venk-i množica občinstva, ki jh ne^trpn-i prikovala drage goste. Ni peronu so bili zbrani tudi saetogtniki našega zadrugarstva v prvi vrsti Zveze slovenskih zadrug, Železničar-sk:h nabavi jalnih zadru, žladru/nr zveze, Nabavijaine zadruge drž. nameščencev, raznih kreditnih zadrug itd^ Zastopana je bila tudi mestna občin dame so hitele stiskati bolgarskim tovarisi-Oiim v roke lepe šopke šmarnic in drug-ga cveajo- Ko se je prvo navdušenje nekoLiko poleglo in so ponehali: »Živijo« ter »L ra« klici, je stopil pred goste zastopnik naših zadružnih organizacij g. Klebel ter žo!el bolgarskim gostom najprisrčnejšo dobrodošlico, v imenu jugoslovanskih zadrugar je v. V imenu mesto Ljubljane je pozdravil Bolgare župan dr. Adlešič, #e>leč jim, da bi &e počutili med nami, kakor bratje med brati. Za Jb ligo je spregovorili predsednik g. Rasito Pustoslemšek, ki je izrazil toplo željo, da bi se počutili bol^irski bratje med nam"; kar najboljše. Se posebni je po-vdaril naj bi odnesli Rola^ri v svojo lepo domovino pravilne vti«;p. «tv>;imo Slo- venci, koit najzapadne'ši slovanski rod, krepko na braniku slovanske ideje, ki mora postati zmagovita. Za bolgarjike gosebej za prisrčni sprejem. Dalje je govoril še g. ftevnn Fetadžijev, ki jp omenjal visoko kulturno slopnjo Slovencev, ki so tudi v zadružn šfvu dosegli lepe uvp^h Po govorih je godba ^loga« znova zaigrala bolgarsko, za njo pa jugoslovansko h m no. VeUko množica je mile go-fe spremila z godbo na Čelu do hotela Metropol, kjer jim je bila prirejena zakus.Va Tu šele no mogli znanci pokramlja«H. Bolgarski gostja so bi'li navdušeni nad lepoto naš* zemlje v kolikor so imeli priti k o ogledat- si jo iz vlaka- Oh 10. ie sledilo v kinu »Sloga« preda vanje o «slovAnskem zadmžnštvu in predvajanje filma »V kmljpsrvu ZlitoTo^a«. Popoldne si bodo gos-He ogledali Ljub'ia-no. razrte zadružne ustanove. kasn«»ir b^ zikusVa v nebotičniku, zvečer no večeri a v dvorani »Sloge«. Jurri ho sledil izM na Gorenjsko, nakar rp spet vrnejo v Ljubljano, kjer si bodo odoočili do olhod*. Vi bo v sredo ob 14.20. ko se odp-ljeio Rol-gari v Ka«rlovee. Curth, 25. maja. Beograd 7. Pariz 203775, London 15.41. Newyork 309625. Bru«*Ij 52.30. 10)«a 24.30. Madrid 42.225. Amsterdam 2r>P.10. Baffla 124 50, Dunaj 56.15. Praga III, Mn 66.10. Stran • »SLOVENSKI NAROD«, ponedeljek, 25. maja 1936. FIlm po d—minam romanu slavnega pUfetelja Chai-lesa Dickensa Premiera: KINO UNION! Pride! David Gopperfield 60 zvezdnikov v enem filmu! Zasebni nameščenci in socijalni zavodi Občni zbor Zveze društev privatnih nameščencev, ki deluje zelo živahno Ljubljana, 22. maja. Včerajšnji občni zbor Zveze društev privatnih nameščencev (14. letni) je podal popolno s]iko stanovskega gibanja našega zasebnega nameščenstva. in odnosov nameščencev do najvažnejših socialnih zavodov. Občni zbor je bil v predavalnici Delavske zbornice in udeležili so se ga izmed 26 organizacij in podružnic delegati 20 podružnic odnosno organizacij. Na občnem zboru so zastopali socialne ustanovo naslednji zastopniki: Pokojninski zavod direktor dr. Vrančič, TBPD predsednik P. Klinar. NSZ dr. Alujevič, Bolniško blagajno TBPD predsednik Martelanc, Ivan Tavčar Delavsko zbornico, Zvezo pomočniških zborov V. Kravos in BOTTC Ploško in Jerman. Občni zbor je vodil predsednik J. Žemljic, ki je pred prehodom na dnevni red prisrčno pozdravil zborova]Ce in goste. VLOGE PZ NAJ BODO PROSTE ! Povabljeni zastopniki socialnih ustanov so podali sliko o teh ustanovah glede na odnose nameščencev do njih. Najprej je epregovorU direktor PZ dr. Vrančič, ki je podal dokaj optimistično sliko o sedanjem položaju PZ ter izpodbijal trditve, da ta naš zavod ni sposoben samostojnega ž':vlje_ nja Bilanca preteklega leta j0 dovolj ugodna. Deficit se ni povečal in upoštevati je treba zlasti, da je zavod v preteklem letu odpisal 2 milijona za kritje mogočih izgub. Položaj pokojninskega sklada je zdaj nekoliko ugodnejši in posebno se kaže zboljšanje v panogi invalidnosti. Naj-kočljivejša je točka glede obrestovanja vlog. zlasti zamrznjenih. Zato pa zavod neprestano zahteva, da ga morajo izloč.ti iz uredb, ki so obvezne za zaščitene denarne zavode, ker je socialna ustanova. V tej zahtevi ga mora zlasti krepko podpirati zasebno namesčenstvo. Ko zavoda ne bodo več omejevale te uredbe, se bodo vloge nedvomno boljše obrestovale in ne bo mogel nihče govoditi o nevarnosti za rente kakor ne sploh dvomiti o možnosti obstoja zavoda ter PZ u ne bo treba prositi za državno podporo. Česar se nekateri boje. POVEČANJE SANATORIJA ŠLAJMERJEV DOM O delovanju TBPD in njegovemu programu je govoril predsednik P. Klinar. Posebno aktualna naloga društva je povečanj? sanatorija šlajmerjev dom, ki je postaj pretesen. Sicer pa bi bil po prvotnem, načrtu ta zdravstveni zavod mnogo večji ter je zdaj samo torzo. Načrti za povečanje so gotovi, potrebno je samo posojilo za zidanje. Posojilo bi naj dal Pokojninski zavod in zasebni nameščenci naj odločno podpirajo predlog za posojilo pri PZ, zlasti še, ker so nekateri proti posojilu. Posebno važna naloga društva je tudi sprememba pravil. Dosedanja pravila so bila sicer že večkrat spremenjena, vendar še datirajo v marsikaterih točkah od ustanovitve društva, sto let nazaj. Po novih pravilih bodi področje društva dodatno bolniško zavarovanje članov in svojcev. Novost bi bila, da bi društvo imelo tudi izredne člane, ki bi pa ne imeli volilne pravice. Nujna je zlasti sprememba določb o volitvah. Volili bi naj le delegati. Na 100 članov bi odpadel po en delegat. Gede reorganizacije bolniškega zavarovanja je govornik izjavil, da ostane še vse pri starem ter da ostane Bolniška blagajna nameščencev neodvisna od delavskega socialnega zavarovanja, ntso pa šo dosegli teritorijalne razmejitve na-m^šcenskih bolniških blagajn. Predsednik Žemljic je podal zagotovilo, da bo zveza podpirala stremljenja TBPD ter da bo najbrž že jeseni prišlo do zidanja šlajmerje. vega doma. Dr. Alujevič je naglasa! v svojem lepem govoru, da NSZ deluje po enakih načelih, ki vodijo ZDPN in da delavstvo NSZ priznava kot upravičene posebne zahteve na-meščenstva. zlasti zahtevo po avtonomiji socialnega zavarovanja. Potrebno pa je najtesnejše sodelovanje delavstva in name. ščonstva v socialni borbi. Sliko položaja Bolniške blagajne TBPD je podal predsednik Martelanc ter se dotaknih najbolj perečih vprašanj bolniškega zavarovanja. Da so osnove našega nameščenskega zavarovanja zdrave, dokazuje najlepše naraščanje članstva, ki bo že kmalu doseglo število 8000. Izmed vseh krajevnih organov STJZORa deluje BB TBPD edina na osnovi 36% premije, a kljub temu nudi članstvu mnogo več kakor druge blagajne. Vendar se je izkazalo, da je treba premijo dvigniti na 42^, kakor je pri drugih blagajnah in članstvo bo moralo to uvideti, čeprav se zdaj delno še upira proti temu povišanju. Namesčenstvo mora izvojevati predvsem teritorijalno razmejitev name. scenskih bolniških blagajn, da bo v naši banovini samo BB TBPD, zato naj vztrajno ter odločno podpira TBPD v tej zahtevi. Končno je pozdravil zborovalce še zastopnik Zveze pomočniških zborov V. Kravos. Naglasi] je, da se morajo trgovski pomočniki tudi težko boriti za svoje zahteve ter da potrebujejo zaslombo vseh zasebnih nameščencev. DELO MOČNE NAMEštENSKE ORGANIZACIJE Iz obširnega poslovnega poročila, ki ga je sestavil delaven tajnik dr. J. Kosti, raz-vidimo, da opravlja ZDPN veliko de]o ter da zastopa zasebne nameščence odločno v vseh stanovskih zadevah, da brani njegove interese v vseh socalnih ustanovah ter da zasleduje vse gospodarske in socialne pojave, tičoče se nameščenstva Zd»užuje 15 društev ter je njena organizacijska mreža razpredena po vsej banovini. Lani •je bila izredno delavna zlasti na orgamza-cijskem področju ter je bilo ustanovljenih 18 poverjeništev. Samo po sebi se razume, da zveza posveča največjo pozornost socialni zaščiti nameščenstva ter da ne zamudi nobene prilike, ko se je treba zavzeti za interese nameščencev. Zato je bilo tudi lani nešteto intervencij. Posebno skrb so posvečali zaščiti rudniškega nameščenstva, ki je tudi zelo prizadeto zaradi krize v rudarskih revirjih. Mnogo de?a je imela zveza v zadevah socialne zakonodaje ter se je zlasti borila proti okrnitvi pravic trgovskih uslužbencev. ki bi po uvedbi delavskih knjižic prišli v delavsko kategorijo. Po osnutku trgovskega zakonika grozi name. ščenstvu poslabšanje določil obrtnega zakona, proti čemur se zveza odločno bori. VelLko pozornost je posvečala zveza tudi lani vsem vprašanjem nameščenskega socialnega zavarovanja. Njene akcije za obrambo našega PZ in borba za razširjenje pokojninskega zavarovanja na vso državo na decentra]istični osnovi, so znane. Ena glavnih zahtev nameščenstva glede socialnega nameščenskega zavarovanja je koncentracija vseh organov tega zavarovanja v enem zavodu. Zveza izdaja tudi glasilo ^Organizator«. Iz preglednega blagajniškega poročila posnemamo, da znašajo dohodki in prenosna glavnica 197 642 Din, izdatki pa 72 tisoč Din. V splošnem podpornem fondu je 123.759 Din. Blagajnik C. Likar je prejel zasluženo pohvalo. V novo načelstvo so bili izvoljeni: predsednik J. Žemljic, podpredsedniki F. Voj-čanšek, I. Leban in Dežman tajnik M Martelanc, blagajnik C. Likar, odbornika dr. J. Kost] in Tavčar in J. Šimenc. Vele-pič in, Gonejli kot revizorji. PROGRAM IN ZAHTEVE Na dnevnem redu so bili tudi posebni referati o pokojninskem zavarovanju in poslovanju PZ (I. Tavčar), o bolniškem zavarovanju in povečanju šlajmerjevega doma (J. Žemljic), o organizacijskih propagandnih nalogah ter o programatičnih osnovah nameščenskega pokreta (J. Kosti). O teh tudi za javnost zanimivih referatih spregovorimo ob priliki obširnejše. Končno so bile sprejete številne resolucije. V prvi nameščenci zavzemajo načelno stališče o socialnem zavarovanju ter zahtevajo ločeno nameščensko socialno zavarovanje od delavskega; koncentrirane bi naj bile vse zavarovalne panoge v nosilcu celotnega nameščenskega socialnega zavarovanja. V naslednjih resolucijah zahtevajo — dotlej, dokler ne bo celotne ureditve socialnega zavarovanja — obveznost zavarovanja vseh zasebnih nameščencev pri zasebnih društvenih blagajnah; najširšo samoupravo pri teh blagajnah; teritorijalno razmejitev zasebnih društvenih blagajn tako, da bj v naši banovini poslovala samo blagajna TBPD; višje zavarovanje naj ostane do popolne reorganizacije socialnega zavarovanja fakultativno, zasebni nameščenci, zavarovani pri Bra-tovskih skladnicah. naj se priključijo zasebnim nameščenskim blagajnam. Nadaljnje zahteve so: Uprava TPD naj čim prej uredi vse potrebno za povečanje sanatorija šlajmerjevega doma; povečanje sanatorija je potrebno zlasti, da se ustanovi porodniški oddelek. Izvede naj se tudi akcija za zidanje bolnice v Mariboru in dozidavo sanatorija v Ljubljani. Banska uprava naj izda odredbo za uvedbo triurnega opoldanskega odmora poleti za trgovske nameščence. Nadalje pa naj izda tudi uredbo o odpiranju in zapiranju trgovskih in obrtnih lokalov, ki bo določala krajši delovni čas, popoln nedeljski počitek jn daj-ši opoldanski odmor. Namesčenstvo ponavlja tudi svoje zahteve v posebni resoluciji glede dobav premoga za državne železnice iz naših rudnikov. V resoluciji glede razširjenja pokojninskega zavarovanja odločno odklanjajo vsako namero, da bi se dosedanji pokojninski zakon v kateremkoli pogledu poslabšal po pooblastilu na podlagi določila finančnega zakona, ki predvideva razširjenje pokojninskega zavarovanja. Sprejeti sta bili tudi resoluciji podružnic, naj bi PZ zgradil stanovanjsko hišo na Jesenicah in Dijaški dom v Ljubljani. že iz tega poročila, ki se je v glavnih obrisih dotaknilo točk dnevnega reda. lahko sprevidi te, da ZDPN deluje izredno živahno v korist vsega nameščenskega stanu ter da njena moč in vpliv rasteta. Kupujte (tornade blago z Seja mariborskega mestnega sveta Maribor. 22. maja V četrtek, £8. t. m. bo VII. Reja mestnega svefa mariborske mestne občine .Zanimivn bodo zlasti poročila odsekov. Prvi odsek 1.0 razpravlja' o raznih personalnih zadevah. Najvažnejša točka tega referata pa je razprava o novem statutu Mostnih podjetij, po katerem naj bi prišlo na zunaj sicer do formalnih, v resnici pa do zelo važnih sprememb. Drugi odsek pripravlja poročilo o socijalnih zadevah. Tu bo pr?dvsem zanimivo poročilo Pomožne akcije, o porabi dotacije iz banovinskega bednostnega fonda in o obračunu. Tretji oilsek se bo bavil z razsvetljavo državnega mosta, regulacijo Slovenske ulice. Betnavske ceste med Jezd;>rsko in Poljsko ulico. z rebulaeijo stika Poljske in Frankopanske ulice. Na dnevnem redu pa so v tem odseku še druge gradbene zadeve. Tudi ostali od-eki imajo precej pomembnega gradiva, tako da bo ta seja mestnega sveta zanimiva m pomembna za mariborsko komunalno politiko. Delo naših „Sočan©v" Ljubljana, 25. maja. Naša najmočnejša in matična emigrantska organizacija »Soča« je v soboto zvečer v steklenem salonu »Pri levu« polagala obračun svojega dela v preteklem posov. nom letu. Pozdravil je zborovale^ predsednik dr. Tone šaplja in na kratko orisal >Sočinor delo, ki je bilo tako na kulturnem kakor propagandnem in narodno -obrambnem pogledu vsestransko zadovoljivo. Njegovo poročilo je izpopolnil tajnik, ki je med drugim navajal, da šteje >Soča« 1476 članov, med temi matica v Ljubljani 706 članov. Zaradi težkih socialnih razmer je lani odpadlo nad 200 članov. Vso pozornost jc posvetila 3 Soča« socialni akciji. Podprla je bratsko društvo »Tabor« z izdatko subvencijo 10.000 Din. da je lahko zgradilo zavetišče na Viču in tudi dvignilo svojo stavbo za eno nadstropje, da je zdaj v domu prostora za 100 prosilcev. Po pokojnem novinarju Ivanu Kavčiču, uredniku »Slov. Naroda z v Ljubljani je društvo prejelo 4975 Din za podeljevanje podpor primorskim visoko-šolcem iz kranjskega dela Julijske krajine. -Sočani« so tudi sodelovali pri karitativnih akcijah drugih organizacij in so njih dame nabrale za nabira.lno akcijo -Branibora« več tisoč Din. Tajnik je omenil, da je imelo društvo 12 predavanj, 5 lastnih prireditev, sodelovalo pa je pri raznih nacionalnih in kulturnih prireditvah drugih društev. Vso svojo pozornost je tudi posvečala Soča narodno obrambnemu delu. Za spomenik pokojnega kralja je odbor prispeval lOOo Din. Tudi podružnice so marljivo poslovale, najlepše pa celjska, ki je najbolj agilna. Blagajnik g. Svi;]igoj je poročal, da je ?Soča« poklonila »Taboru« hranilno knjižico za 10.000 Din, dalje 4000 Din v gotovini in raznega materijala za 6000 Din, skupaj 20.000 Din. Od svojega obstoja do danes je »Soča« razdelila brezposelnim okrog 1500:0 Din, samo v zadnjih treh le. tih 400 prosilcem 40.000 Din. Po poročilih ostalih funkcionarjev so bile volitve in je bil soglasno zapredsednika izvoljen g. dr. Dinko Puc, v odbor pa 19 starih preizkušenih delavcev in borcev, 4 namestniki in 3 člani v nadzorstvo. Iz Celja —c Ker je govoril z njegovo ženo, ga je težko poškodoval. Na okrožnem sodišču v Celju se je zagovarjal v soboto 69-letni posestnik Florjan Cešnovar s Sp. Rečice v Savinjski dolini zaradi težke telesne poškodbe. Dne 12, marca je šel posestnik Franc Ropotar s Sp. Rečice na svojo njivo, ki meji na Cešnovarjevo posestvo. Na sosednji njivi je delala češnovarjeva žena Marija, s katero je spregovoril Ropotar nekaj besed. Cešnovar jeva je ob tej pr liki zavila nekaj peteršila v papir in ga ponudila Ropotarju. Ko je cešnovar, ki je bil v bližini to videl, je brez besed zalučal v Ropotarja kamen, a ga ni zadel. Nato je planil k Ropotarju in ga udaril s kolom s tako silo, da mu je zlomil levo podlehtnico. cešnovar je bil obsojen na 1 mesec strogega .zapora. _c Iz maščevanja mu je zlomil rebro. Pozimi je vodstvo regulacijskih del na Mislinji odpustilo 21-letnega delavca Ivana štamula iz šmartnega pri Slovenjgradcu, ker je pri delu besedoval. Odpust je predlagal nadziratelj regulacijskih del Ivan Sešel. Dne 22. februarja je prišel Sešel v Ka-covo gostilno v šmartnem. Tam je bil tudi Štamul. Ko mu je Sešel povedal vzrok odpusta, mu je Stamul prisolil več klofut. Sešel se je nato odstranil, hoteč se odpeljati s kolesom, štamul pa je skočil v trgovino, pograbil tam železno lopato brez ročaja, jo zagnal v Sešla in mu zlomil deveto rebro. Zaradi tega je okrožno sodišče v Celju v soboto obsodilo Stamula na 3 mesece strogegra zapora in plačila 100 Din Sešlu za poškodbe. —c Polkovna slava. 39. pefipolk bo proslavil v četrtek 28. t. m. svojo slavo v spomin na zavzetje Crne ob priliki koroške ofenzive leta 1919. Ob 9.45 bo na dvorišču vojašnice kralja Petra spominska svečanost za padlimi junaki 39. pp., ob 10. pa služba božja in rezanje kolača. Od 15. do 18. bo na Glaziji vojaška zabava. —c Nesreča ne počiva. Ko se je peljala 32-letna posestnikova žena Frančiška Muha iz Hrastia pri 2usmu v noči od četrtka ■ na petek s kolesom po državni cesti v Ga-i berju, je zavozii v njo neznan kolesar in jo podrl na tla. Posestni ca se je pri padcu močno poškodovala po desni strani glave. V četrtek je padel 49-letni posestnik Jakob žugman od Sv. Ane na Krembergu doma v kleti tako nesrečno, da si je zlomil desno roko v ramenu. V sredo je krava po bodla 19-letnega tovarniškega delavca Franca Mikalca na Slancah pri Teharju in ga močno pol kod ovala po trebuhu. Ponesrečenci se zdravijo v celjski bolnici. —c Nedeljski nogomet. V nedeljo dopoldne je bila na Glaziji odigrana prvenstvena tekma juniorskih moštev SK Celja in SK Olimpa, v kateri je mladina SK Celja zmagala v razmerju 3:1 (0:0). V prvem polčasu je eden izmed igralcev Olimpa startal na vratarja SK Celja Antona Lovšina, pri čemer si je Lovšin zlomil desno nogo. Prvenstveno tekmo mladinskih moštev SK Jugoslavije in Atletikov je dobila Jugoslavija 3:0 par forfait, ker Atletiki niso nastopili. Ob zaključku protituberkuloz-nega tedna je bil popoldne odigran na Glaziji pred 400 gledalci nogometni brzoturnir vseh celjskih športnih klubov. V prvi tekmi Celje : Olimp je Celje zmagalo v razmerju 2:0 (1:0). Oba gola je zabil Pfeifer. Ker se je prihodnja tekma Atletik : Jugoslavija končala neodločeno 0:0, je bil zmagovalec izžreban, pri čemer je padel žreb na Jugoslavijo. V tekmi Olimpa in Atletikov kot premagancev je zmagal Olimp v razmerju 1:0 (0:0). Gol za Olimp je zabil Cater. V tekmi Celja ln Jugoslavije kot zmagovalcev je zmagalo Celje v razmerju 2:0 (1:0). Gola za Celje sta zabila Presin-ger I. in Ahtik. Turnirski zmagovalec je torej postalo Celje. Prvo in zadnjo tekmo je sodil g. Ochs, drugo in tretjo pa g. Ve-ble. 2ef< Krvav fantovski pretep Rajhenhurg, 24. maja Na praznik Vnebohoda je bilo na trni-škem pri Sv. Križu običajno cerkveno slavje. Ob 10. uri je bila masa, kateri je prisostvovalo mnogo ljudi iz bližnje in dalnje okolice. Blizu cerkvice Sv. Križa ima posestnik Kesnik Jože svoj hram, kamor je po cerkvenem opravilu povabil tudi svojega brata Lojzeta iz Vasi Lokve. V vinskem hramu je bila kmalu zbrana vesela družba. Mimo so prišli tudi trije bratje Heetalerjevi iz Kladja pri Senovem, ki so prav nasilno zehtevali pijače. Resnik jim je ugodil in jim dal nekaj pijače. Kmalu pa so pričeli bratje Heetalerjevi porivati družo Pesnikovih na korajžo z :-aul'hiks« ter se hoteli že v hramu pretepati. Resnik Jože in Česek Janez sta j i 11 nagnula s kolci, nakar so Heetalerjevi zbežali in sf1 jc družba Rcs-nikovih vračala proti domu so jih napadli & kuhinjskimi noži in kamenjem. Resnik Lojze je dobil tri precej nevarne rane na glavi, globoko rano pri ušesu in na plečih* Ugotovili so. da ga je ranil Hectaler Janez. Ranjenca 50 takoj od peljal i v krško bolnico, kjer je v zdravniški oskrbi. Pretepači po bodo morali odgovarjati pred sodiščem., kjer bodo prejeli zasluženo kaz«n. Iz Novega mesta _ Lažni detektiv. Pred praznikom se ji v mestu pojavil mlad moški, ki se je z veliko spretnostjo sukal med ženskami na ži-vilskanl trgu. Tujec je kmalu obstal pri Zupančič Ceciliji, preužilkarici iz Vel. Brusnic, pri kateri je izsledil tihotapsko blago — saharin. Z veliko sigurnostjo je stopil k ženi in ji tiho jK>šepetal, če ima na prodaj saharin. Ko je pritrdila, se je izdal za kupca ki potrebuje večjo količino tega bla^a. zenica, ki je sleparju verjela, mu Je izročila 'JO škatlic saharina, katere je neznanec spra-vii v žepe. Prodajalka, ki je bila v prvem trenotku vesela, da je tako hitro prodala tihotapsko blago, se je pa kmalu začela vsa tresti, kajti tujec, namenu, da bi blago plačal, je privzdignil z desnico rob suknjiča, ji pokazal iz medenine izdelan znak in se ženi predstavil za tajnega policijskega agenta. Oči prestrašene prodajalke so gledal1 samo dozdevni policijski znak. Končno je tujec dejal, da je blago zaplenjeno, ker ga ni upravičena prodajati. V tem pogledu je ženi napravil daljšo pridigo« končno pa ji je stavil kar ponudbo, plačajte mi, če hočete 100 Din in o zadevi bom molčal, v nasprotnem primeru pa va^ čaka zelo huda kazen. Zavedajoč se svoje krivde, je ženica prosila detektiva^:, naj ji ta greh zaenkrat odpusti. Ponudila mu je tudi ves svoj denar, kar sja je imela |>ri ^< bi, okrog 3v> Din, kar je tujec lepo spravil in odšel. Policiji, ki je kila na sumljivo postopanje dozdevno-ga detektiva opozorjena, jo istega tudi kmalu izsledila v osebi fttl letnega tesarja Sladica Franca, doma iz Hrasta, občina Vinica, ter ga izročila sodišču. _ Nevatni požigi. V Orehovlri je pred dnevi nastal oirenj kar pri dveh gospodarjih, ki sta soseda. Goreti je pričelo okrog 2 ure zjutraj pri pos. Maznik Mariji in pos. Srebrnjaku Antonu. Obema so pogorela gospodarska poslopja- hlev. pod. žitnica, svinjak, listinica in drvarnica. Na krat nesreč> so prihiteli gasilci iz Orehoviee. Brusnic in Uor-Vrhpolja,-ki so po velikem naporu ogenj omejili in tako preprečili, da se ni razširil na ostala poslopja. Skupna škoaa v pepel je-nih poslopij znaša 90 tisoč Din. Kakor *-e je dalo ugotoviti je ogenj povzročila zlobna roka. — Pogreša se. Od doma je neznano kam izginil 15-letni pos. sin Kost reve Alojzij iz Muhaberja. obč. Prečna. Starši pogrešajo sina že od '25. aprila. Ko je šel od desna j*1 imel na sebi sive hlače, rjav suknjič in rujave nizke Čevlje. Pokrit je bil z rožasto sivo čepico. Fant ima kostanjeve lase in sive oči. na levi roki pa mu manjka polovica kazalca- Kdor bi o fantu kaj vedel, naj javi najbližji orožniški stanici ali policiji. — Dva športna poraza. Na Murnovem kegljišču se je prejšnjo nedeljo dopoldne odigrala kegljaška tekma med domačim klubom rCvičkonu in kočevskim kegljaškim klubom sPodrK Zmago s sedmimi keglji so odnesli gostje, ki so imeli veliko boljše moštvo kot domači. V nobenem pogledu se ni godilo ta dan bolje nogometašem SK Kandije, ki je popoldne odigrala na Loki prijateljevo tekmo s SK Kočevjem. Igra, ki je bila igrana ns razmočenih tleh in ob deževnem vremenu, se je končala z zmago gostov, v razmerju 3:2. OLiLaJLOJULJiJ m n f1 rm m h pddgp Dolžnost zdravih je, da pomagajo bolnim! — Prispevajte za protijeticne ustanove! kolbdab Dane;>: Ponedeljek, 25. maja katoličani: Irban, Gregor v1!. DAAASNJE PRIREDITVE Kino Matic*: Žensko jtzuo. Kino Ideal. Vstajenje. Kino Sloga: Ne pozabi me! Kino L'nion: Marija Baskirčeva. Kino silita; Božanska žena. II. jubilejna produkcija driavnesa beav serratorija ob 1815 v filharmonlCni dvoro-nii Občni zbor trgOTskega dohrodciut-1 4ru-štra »Ponioe« ob 20 v Trgovskem domu. DE2URNE LEKARNE Dane«: Dr. Piecoll. TyrsV>\a cesta C Hočevar, Celovška cesta fr-' Uartus, Mo-de. Zaloška cesta. Iz Maribora — iraznik podmladkarjev J S V BobotO jl Martboi t--. Uvel lep pri Podmladki Jadranske straže so dol .ili » oje prapoi c. sii.Vol na.tga Jadrana, J$ Ctamt* "_u so je zbrala tisočglava 11111»:':» i- mladina in cd ; tli, vsi so aaaaifcatirah /a aašv »luju nior;t. ki nam ga tujci tak) /aviu; jo. P> btftgLftlovitvi praporov je >m 1 pred- itni* obl:i?'rega od hora .IS g. dr. ijpoM krni u j»ovor na mladino ter jo bodri k tk4a 1 Adrijo, ki je na.-e bogastvo, nafta atoč. Nato je i-iO\esno izročil prapore zastavonoš Uodba je svirala, mladina je vriši ata in pela. ves Maribor j<* proslavljal idejo jV. - Zaradi poskušenei;a rop; rskeja napa* da jt marihoiska poln ija \čPutnik« vMi-ribofu nam sporoča, da doMvl dnevno številna vprašanja od tu- in inozemskih letovišča rje v za tekočo sr/.nio, in sicer nele glede hotelov in penzijonov, ttsaVeč tudi glede pivatnih stanovanj. Zato pro-i Ttrjlkd« prometna zveza — »Putnike v Mariboru vs* občinske nprave in tUdI privatnike, ki o l-dajajo soba s hrano ali souporabo kuhinje, z območja Tujsko-prometne zveze v Mariboru, to je biv^a Mariborska oblast 'dravska, savinjska in dravinjska dolina. Pohorje. Sloveske gorice. Haloze itd', naj pn^lj*-jo vM zadevne točne podatke na naslov >Putnika« v Maril»oru. Tako ho Tujsko-prometna zveza v stanju, d t tettefi interesentom letovi-carjem in obenem domačemu prebivalstvu, za katerega pomeni tujski promet lep zaslužek. — Debut Majde Skrhlnškove. Te dni ho zadnja vprizoritev Kranjčeve drame »Direktor čampa«. V vlogi Zine bo debatirala gdč. Majda Skrbin^kova. hči znanega Ijnb ljanskega režiserja. Majda SkrbinJkova || na nedavnem reeitacijskem večeru v našem gledališču pokazala precejšnje sposohm-s' in pričakuje Mari ho r njen debut z velikim zanimanjem. — Važno za invalide. Po razpisu ministrstva za socijalno politiko in narodno zdravje se ho tudi letos vršilo kopališko zdravljenje vojnih invalidov. Pravico do tega zdravljenja imajo samo osebni invalidi. Interesenti rlohijo točne informacij« v mestnem vojaškem uradu. Slomškov trg 11, pritličje desno, soba S. — Maks Furijan odhaja v Oosijek. Tukajšnji priljubljeni in odli<"ni kara-kterni igralce Narodnega gledališča je podpisal ptCOdbo, po kateri odhaja k gledališču v Osijek. V V umetniškem udejstvovanju Mirno £■ Fu-rijanu na novem službenem mestu mno^-o uspehov. — Brezplačno dobite pri mariborskem Putniku na Aleksandrovi ce^ti Učen vozni red. ki predstavlja za našo jnvnopf tem večjo vrednost, ker je opremljen s potniško tarifo. — Spremembe v gledališkem ansamblu. Kakor doznavamo, bo uprava mariborskega Narodnega gledališka v prihodnji gledališki sezoni pridobila ta nodelovaajs nekaj novih i^raleev. s . — Drag objem za oha. V eetrti kazenski senat maril^r^kegn okro negi sodišča obsodil 65-letno delavko Matildo Man-dlovo na 4 mesece s^ouega zapora in jo za 3 leta izgnal iz Maribora lat okolice, ker |e med ljubezen-kim ob'emom ob Dravi ukradla Antonu K. srebrno uro 7. verižico. — Konj ga je hrenil. Na praznik s*1 pred frančiškansko cerkvijo pripetil« hu-la nesreča. Tam ie JeStflSa grupa kme'kih fm-tnv. ki se je vračala t vaje ?.a proslavo SlneiRtovfll praznikov. Med jezde, j ja bil tudi 2H-letni posestniški sin Mak- fcelezn'k. ki ga f$ konj s tako silo hrenil v levo no^o. da mu je srfrObilo pIlUhL Težko poškodovanega mladeniča so reševalci prepeljali v boln:eo. — Mariborčan Izumitelj v Zagrehu. T' Zacreba nam poročajo, da je prijavil Mariborčan tehnik Ff&BV >elin:ek zopet n^v rasen izum. Rkonatnitral )e Uredno praktik no varnostno ključavnico, ki na vsak način onemogoči In^ffnokoli manipuliranje tuje osebe. Tej kljncavnici j» nemo^neo ponarediti klhio alarmni zv.r-n- aoar.at, ki več ur deluje in tako priklic Iju-b. Nov izum Mariborčana je V7bud>' v Za rn b 1 ^> liku zanimanje in priznanje — 4 mesece rapora. ker le denar del d. Pred dnevi se je javd m*rihor*t-i po' 2.1-Jetni mehanik Alojz Hlebee. Vi j« či*# je tik pred razpravo pobegnil, na Bftltafra in se skesan vrnil. Včeraj ga je mali sem* obsodil na 4 mesce strogega zapora *n ga za doho S let iiinal iz Maribora, ker je po-narejeval JO in 50-đinargke kovane«. Stev. H8_ »SLOVENSKI NARO1)!, ponedeljek. 25 maja 1936. Strati 3 eKZSaaaaanaaaaaajaaaBM 1(5-20% popusta ja (^in&ehtii •nCatančneje v vseh prodat al na h T I V A K O 11 L IS K E OB DNEVNE VESTI — Z banske uprave. Kr- lanska uprava sporoča: Jutri 26. t. ni. g. ban ne bo spre-jemal strank, ker bo službeno odsoten. — Novinarski kongres. Včeraj je bil v Zagrebu letošnji novinarski kongres, združen s proslavo 100 letnice hrvatskega novinarstva in 25 letnica Hrvatskega novinarskega društva. Kongresu je prisostvovalo 46 delegatov in sicer iz Beograda 18, iz Zagreba 12. iz Ljubljane 9, iz Noveja Sada 5 in iz Sarajeva 2. Dopoldanskemu svečanemu zborovanju so prisostvovli tudi ban savske banovine g. dr. RuZič s po d banom Milialdzičcivi, zastopnik komandanta IV. armijskega oblasti divizijski general Damjanovič s polkovnikom G^Skovičem, predsednik Jugoslovenske akademije znanosti in umetnosti prof. dr. Bazala, zagrebški župan Rudolf Erbcr, predsednik i'ea-kluba in akademik prof, dr. W:ezner-Liva-dič, več odličnih dam in drugih predstavnikov javnosti. Pozdravnemu govoru predsednika centralne uprave JNU Slave Ju-triša so sledili referati, potem je bilo po dopoldansko zborovanje zaključeno. Zagrebška sekcija je priredila udeležencem kongresa in povabljenim gostom v Novinarskemu domu banket, po katerem se je skupščina nadaljevala. Vsa poročila funkcionarjev centralne uprave so bila soglasno sprejeta, enako tudi daljša resolucija o zaščiti interesov in prav.c novinarjev o njihovem zavarovanju za starost, onemoglost in smrt, o svobodi tiska in zahtevi po novi uredbi o kolektivni pogodbi. Sledile so volitve in je bil za predsednika JNU soglasno izvoljen predsednik ljubljanske sekcije glav ni urednik .-Jutra« g. Stanko Virant. Zvečer je bila v gledališču novinarjem na Čast svečan^, predstava *Aide«, potem pa rout v banski paleti, kjer sta novinarje prisrčno Sprejela in pogostila ban in njegova so- — Zavarovanje dclaTcev in nameščencev v marca. V marta ie Hio zavarovani!) v naši državi pri Okrožnih uradih "»74.326 delavcev in nameščencev, od teh 40N.713 molkih in L6o0l3 žensk. V primeri s februarjem je naraslo število zavarovancev za 21JI78i v primeri z mame m lanskega ieta za 47.995. v primeri z umnem leta 19;J4 pa za 51.256. Največji absolutni porast v primeri z marcem lanskega leta izkazuje Okrožni urad v Nišu in sirer 5855; v Ljubljani 54-"!>, v Z;igrebu pa 5S52. Tudi vse Iri privatno društvene bolniške blagajne izkazujejo |K>rast števila članov. Povprečna zavarovalna mezda je znašala 21 33 Din in se ie znižala v pri men t marcem lanskega leta za BO par. Celokupna zavarovana mezda je znalala 300.25 milijonov Din v februarju 204.38 v marcu lanskega leta pa 284.56 milijonov. Porast celokupna zavarovane mezde znaša v primari z marcem Umskega ieta — < emu lii naše /.ene nmciii z nepotrebnim delom iu jih po cele ure zadrževali v kuhinji, ko je vendar ludi njim tako potreben počitek in »dnevni sprehod v zeleno naravo. Na pohištveni razstavi sj>omladanskega ve-lesejma v Ljubljani od 30 maja do * ju* podjetniki pokazali mnoge praktične novosti v pomoč gospodinji pri delu v kuhinji-LejK), solidno in za malo deuarja boste lahko opremili vaše kuhinjske pro-tore, da bo ob mrzlih rimskih {H>po!dnevih tudi' v njih prijetno bivati in bo žena vendar Imela vse pri roki. Km& SLOGA, tel. 27-33*3 Danes poje posledpjič ob 16.. 19.13 in 21.15 uri Betajasislii Gig!i prvak vseh tenorjev 18 opernih arij v prekrasnem vele-filmu me S Jutri fenomenalna sopratiistinja Grace Moorc v pevskem velefilmu Prav-nik« priredi svoi letošnji izle: v nedeljo 7. junija na goro Sv. JoŠt in v Kranj. Od hod iz Ljubljane z vlakom ob 7.15 do Škofje Loke; od tam peš čez Cnigrob po položni poli približno 3 ure hoda na goro Jost kjer bo dališi počitek in kjer bo tudi preskrl l|eno za okrepčila: od tam v Kranj, kjer !k> na Gašleju v costilni pri &midu okoli 10 ure sestanek vseh ^letnikov in skupen obed Povralek Iz Kranja z večernimi vlaki. Oni. ki se ne bi udeležili tega daljšega izleta imajo na razpolago krajše varijante (event tudi Sniarjelno goro). Za slučaj slabega vremena bi se izlet skrajšal in bi bil odhod iz Ljubljane z vlakom ob 12.05 na Smarietno goro odnosno v skrajno slabem vremenu z vlakom ob 15.J4 v Kranj in na Gastej, kjer to skupni sestanek ob vsakem vremenu. Tri jave za iziet sprejema do 4. junija vratar justicne palače v Ljubljani. Vabimo vse Člane, da se v čim večjem številu z rodbinskimi člani udeleže tega izleta. —lj Dve štorklji na hiši v mestu. Na poslopju Kmetijske družbe na Novem trgu počivata že dva dni dve štorklji, štorklje prinašajo poieg otrok baje tudi srečo in zato jih ljudje ne preganjajo. —!j V zvezi z esperantskim kongresom je tudi koncertni nastop zagrebškega zavoda za slepe v dvorani Filharmonične družbe v petek 29. t. m. ob 2r v esperantskem jeziku. Poleg tega nastopi na tem koncertu godalni orkster, tamburaški zbor in razni solisti. Natančni spored priobčimo jutri. Predprodaja vstopnic v knjigarni Glasbene Matice. —lj Našo solnčno Dalmacijo boste najlažje in najceneje spoznali, če se udeležite turističnega potovanja s parnikom Dubrovačke plovidbe »Kumanovo<, ki odhaja s Sušaka ob ponedeljkih, obišče najlepše kra|e naše obale in se vrača na Sušak ob sobotah. Prospekti to pojasnila pri >Putniku* iu društveni agenciji na Sušaku. —lj Produkcija gojencev državnega konzervatorija. Ob 18.15 začne v FitharmoniČ-ni dvorani današnja produkcija gojencev Državnega konservatorija, ki se vrši v proslavo lOletnice našega Državnega kon. .Mojstrovina dunajske filmske produkcije! Ljubljana gleda ta film z navdušenjem I Lili Barvaš in Hans Jz?zy Atila Horbiger in Szoke Szakall Glasba: PAUL ABRAHAM Danes ob 16., 19.15 in 21.15 uri Marija Baškiri&va (Iz dnevnika velike ljubezni) Kino Union, tel. 22-21 — lj Lepa nedelja. Bil je pravi čudež, da »e je vreme popravilo baš v nedeljo, saj so lepe nedelje v Ljubljani nekaj izrednega. Meščani se zjutraj niso mogli zanesti na vreme, zato so si upali na daljše izlete le oni, ki se ne boje dežja. Proti pričakovanju pa je bil najlepši dan in mesto je nenadno oživelo po dolgih deževnih dneh. Lokali so bih skoraj prazni, ker je ljudi vleklo le na zrak. Posebnih prireditev včeraj nismo imeli. Precej dobro je bila obiskana mednarodna fotografska razstava, ki je bila odprta zadnji dan. Tudi na obisk te razstave je vplivalo zelo slabo vreme, ker se meščani ob slabem vremenu izogibajo Tivolija ier so šele včeraj obiskovali lepo razstavo v večjem šlevilu. Razstava je morala biti zaključena včeraj, ker je paviljon oddan za slikarsko razstavo bratov Vidmarjev. __lj Nalivi so ustavili delo v Ljubljanici. Nalivi prejšnji teden so se stopnjevali do sobote. Zaradi dežja so morali akoraj vsak dan ustaviti delo v Ljubljanici, v soboto se je pa zaradi silnega naliva nateklo mnogo vode v izolirani del struge med Gradaščico in špieo. Ob ustju GradaŠčice so naredili zasilni jez. da bi voda, ki priteka iz GradaŠčice, ne silila v zgornji del Ljubljanice, toda v soloto popoldne je voda tako narasla, da je začela teči čez jez v zaprti del struge, kjer so komaj začeli tlakovati obrežje ter so se pripravljali na tlakovanje dna s kamenjem. Danes je voda že toliko upadla, d.a ne teče več čez jez v zgornji del struge, vendar dopoldne še niso mogli delali ob ustju. Izvažali so le materijal lz gornjega dela, izpod prulskega mostu, kjer voda ni taiko visoka, da bi jih ovirala pri delu. —lj Lep uspeh fotografske razstave. Včeraj je bila zaključena fotografske razstave, ki je bila otvorjena 4. maja. Razstava je bila ves čas deležna precejšnje pozornosti in lepega obiska, tako da so prireditelji zadovoljni. Stroški so bili visoki, vendar bo najbrž še nekaj ostalo tako. da bo lahko Ljubljanski Fotokijub nadaljeval započeto delo. Na razstavi je bilo tudi prodanih več slik, tako ena Misonova in en akt avstralskega razstavijalca. —lj Otvoritev kopališča Ilirije. Danes je bilo otvorjeno letno kopališče SK Ilirije v Tivoliju. Vreme se je, kakor vse kaže, po dolgotrajnem deževju ustalilo in zdaj bo za solnčenje in tudi kopanje prav prijetno. Voda v kopališču je temperirana na 20 stopinj. Upiavo je tudi letos poskrbela za ves komfort v kopališču, gostom so na razpolago tople ln mrzla prhe. Kopališče je vzorno urejeno, na novo pobarvano in preples-kano. nApravljVoa »q bile tudi nove skakalne d*»nke. —lj Z«*ln dnbro založen tr% s kurivom. Zaradi neprestanega deževja zadnje čase ni bi* lo na trtm za kurivo drv. Danes so [a kmet. je z Dolenjskega pripeljali tem več lepih bukovih drv. da j« bilo 1« zjutraj zasedeno servatorija. Spored je pester, vse skladbe so veselega značaja, zato ima produkcija podnaslov >veseja glasba«. Spored se dobi tekom dneva v Matični knjigarni od 17.45 dalje pa pred koncertno dvorano. Stane 3 Din in velja obenem kot vstopnica —lj Ljudska univerza iu Prirodo>lovno društvo v Ljubljani proslavita 80-lelnico jugo-slovenskega učenjaka Niko'e Tesle 28. maja s predavanjem univ. prof. dr. Milana Vidmarja. Predavanje bo v Delavski zlornici na Miklošičevi cesti. Pričetek ob 20- uri, Vstopnine ni. Enake proslave se bodo vršile v vseh večjih naših mestih- Zato pričakujemo, da se bo naše občinstvo udeležilo tega predavanja v velikem itrvilu —lj Skozi najlepše prijele Slovenije in Gorskega kotara potujete z novimi, izredno udobnimi avtobusi. K.' obratujejo dnevno na progi Ljubljana-SušaJš Zaradi izvrstne konstrukcije vozila je ^ožn.a prijetna, brez tresljajev in utrujanja* Odhod iz Ljubljane izpred hotela fcftsRB ofc G.25 zutraj Prihod ra Sušak ob 12. Pj^-i •» ob 14 20 in p-ihod v Ljubljano ob ?0. V-t informacije In vozne listke v pred o i* "»d t ji dobite v Ljubljani v Putnikovi oHiitin*tei (hotel Mcirop-ji), na Sušaku pa * pisarji Aeroputa VoUunire labko rezervirate tudi teiefonično na -št- t>3-84. Vožnja v eno smer velja 76 Din, povratna vozna karta, ki velja 14 dni. pa 125 Din. Tel. 21-24 Elitni Sdno Malica Tel. 21-24 H^ST: Danes ob 16. in 21.15 uri VELIKA PREMIERA ! Roman Vicki Baum: Vsa prirodna lepota tirolskih planin in Frauensera JIZE1© V glavnih vlogah omiljeni par iz filma ?Oči čarne« SIMONE SIMON in P. Aumont. — Pesem lepote, mladosti, ljubezni in prvič prebujene strasti. O TEM FILMU JE GOVORIL VE3 BEOGRAD. VES ZAGREB... in bo GOVORILA TUDI VSA LJUBLJANA! Pride: Hans Albers „Tajni kuriru Ob 19 letnici smrti Srečka Kosovela Ljubijaa-ii, 2j. maja. 2?. maja bo picickiu deset le, ku: jo umrl v i miluju kou.uj ovaand ira j »eUetni attvenaka p tort ur isreo^o ICoaovoL z njim aaad Slovenci iz^ubdi najbolj talentiranega ici najčistejšega btifca povojne genenaeije, poeta, ki je z.asci sredi katnenite^u Krasa, brinjevk, vrtečih b-^rov. rdečia tipin; kot đvan-ajstleten dc^ck je spoznal vse s1.rabote svetovne vojne, 1916. odšel v Ljubljano, kjer |e deset dolgih le!, v svoji najrevnejši dobi življenja, živel v pomanjkanju, s»:iuoti, bolesti, pioal pee*ni, ki so bile najprej polne melanholije, iinprev.;. Proti koneu svojega 2-ivljcnja je njegov« re&ig-naeija predla v borbo za pravico in odrešitev, za preprosto in pristno. p.>val je pesnik Menih otrok, pesnik dobrih ljudi iz petega nadstropja in vki/nih kleti in se zjrozd nad usodo »razkošne kraljice v zlatu« Evrope, ki^le^jla bo v krsto temnih stoletij«. Neka- trenutkov pred s mrljo ie dosegel v voličačdni, grozo vzbujajoči pes-nirva »Ocean« svoj pesniški višek. Bilo bi torej od nos nehvaležno, če bi ob desetletnici smrti pesnika, ki nam je dal v svojih delih veliko Število najdragocenejših biserov, pozabil, vsaj na skromen način počastiti njegov spomin. Zato se bo vršil v ljubljanskem dramskem gledališču na predvečer desetletnice Kosovelove smrti, t- j. 26. t- m., ob B zvečer recitacijski večer, na ka^Ti^n bodo po počaščen ju pesnikovega spomina in daljši recitaciji njegovih pesmi (22) brdi izbor iz svoje lirike sodobni slovenski avtorji: Miran Jarc. Tone SW škar. Anton Vodnik. Edvard Kocbek. Božn Vodusek, Male Kloprič, Vida Mor in Bogomil Fa-tur. ti&gent nikakor ne bo znižan, marvro da se isti samo lahko zvi;a. — Tramvaj zavozil v avto Ljubljanu, 25. maJM, SnoM okrog 19 je nastal na Zaloški cesti hud karambol. Po cesti proti Sv. Petru je pripeljal tramvajski voz fit. 30. a prav takrat je iz L^onišča zapeljal na Zaloško cesto avtomobil, ki ga jt» šofiral Matevž Ju van, šofer Jugočeške v Kranju. Tramvaj se je s prvct'jšnjo ailo zalete.] v avtomobil in ga potim! kake štiri metre naprej. V avtomobilu je sedela neka dama, ki jo je šofer peljal iz Loonišča. a so jo morali zaradi prestanega strahu in hudega Živčnega napada takoj spet prenesti nazaj v zavod. Avtomobil je bit preeoj razbit, pa tudi tramvaj je bil nekoliko poškodovan. Krivda zadene v prvi vrsti goferja. ki bi ae moral pač prepričati, če je pot prosta ln tudi dajati signale. Iz Trbovelj — Zveza legijonarjev za rudarsko delavstvo: Kakor smo že poročali, je vojni minister g. general Mari«'- rudarski deputaciji, ki se je nedavno mudila v Beogradu radi povečanja naročil premoga, izjavil, da se bo zavzel za opravičene zahteve rudarjev. Ker se je med tem položaj v rudarskih revirjih še poslapšal. a se z ureditvijo vprašanja dobav premoga iz slovenskih rudnikov nerazumljivo zavlačuji*. se j" It dni tukajšnja eksekutiva Zveze leirijouarjev kraljevine Jugoslavije obrnila potom beograjske Legijo koroških borcev na ministra vojne in mornarice generala Marica s pro šnjo, da skuša pospešiti ugorlno ureditev tega perečega soeljalno-gospodarskega v])r.\ sanja. Zveza legijonarjev je vojnemu ministru potom svojih beograjskih laatoptiikov izčrpno obrazložila nevzdržno težak položaj našega rudarskoTa delavstva, zlasti pa nn; je predočila k varnost takega postopanj«, ker se nase delovno ljudstvo z silo tira \ obup. kar gotovo ni v interesu drŽave, po sebno tukaj na severni meji, ko so v da našnji krizi socijalno šibkejši sloji še prav posebno izpostavljeni rasnim tujim, naš« m narodu in državi sovražnim vplivom izza meje. — Vojni min;s+or general Maric" se j<-po izjavi beograjskih zasfopnnikov Legij koroških borcev tudi pri te j priliki pokazn' pravi tovariš in zaščitnik siromašnih naših rudarjev ter je ponovno oMjubik da bo tudi na prihodnji seji vlade zastopal stališče, da se vsaj lanskoletni kvantum nadalje obdrži, ter bo podpiral zahtevo, da se doseže za rudarje zboljšanje s povišanjem armijskega kvantuma, t. j 4.000 ton. Zastopniki beograjske Legije koro-kih borcev so dobili pri tov. generalu Maricu zagotovilo, da kon- Že zopet nož Ljubljana, 25. maja Včeraj popoldne jc 4'lletni delavec Leopold /ibon, doma i/ H.i \- pri Gorici, popival z nekim delavcem. Pri la sta tudi v Zajčevo gostilno, kjer je Žbon naročil se pol litra žganja, dasi je bil že precej vinjen. To je to videl 34 letni delavec Josip ZavrŠnik i/ Škofje Loke. Vzel jima je Iganjc in ga vrnil gostilničarju, češ. da sta ž-dobniki II. (g. prof. France Vodnik). —19: Napoved1 časa, vremeu-ka naj>oved, poročila objava sporeda, obvestila. — Nac ura; Kongres policistov — prenos z ladje — govori dr. A. Korošec — '20: Klavirski kon-eeri g. prof. Marjana Lij>ovška. — 20.30: Fantje na VtaJ (p-vski kvartet). — 21-15: VVebrov konceit. — 22• Napoved ca*»a. vre-■ltisrta napoved, poročila, objava sporeda. _, 28.13: oncert franco-ik** operne glasbe radijski orkester). Torek, 26. maja ti; Šolska ura: Nikola Tesla (g. dr. Lado Cernaeij), _ 12: Za vsakega nekaj (ploicej. — 12.4r>: Vremenska naj>oved. [»oročila. Napoved ča«a, objava sporeda, obvesti-.). — 1315: Pa nekaj za vse (plošče). — 14: Vremensko poročilo, borzni tečaji. — IS; Razlaga in izvedba P.eethovnove sona-ks op- 32 Št. 2 (d-mol). (Cidč. .ladviga Po--nelova). — 18.40; Budizem in krščanstvo {g dr. Torseclav). _ 19: Napoved časa, vre-nensfca napoved poročila objava sporeda, >tila. 10.:;.0: Nac. ura; O Nikoli T> -li _.o p-iliki SOletnire rojstva (dr. V. •!«>- vanovič) Rjd — 20: itusiii plesi — ru-ike pesmi), izvaja zbor balalajk »Kuslant- — 20*502 Harmonika svira vesele stvari (plošče). _ 21.10: K«mrertne suit.- (radijski or-kester). - Napoved časa, vremenska napoved, poročila, objava sporeda- — 21.15; Znameniti operetni skladatelji (radijski orkester. 1 MALI OGLASI ceseda 0.50 para, davek Dir« S.—, Dese da l Oln, davek S Din, preklici £a pismene odgovore glede mailb oglasov )e creba p rilo za tj znamko — Popustov za male oglase ne priznamo. OBLEKE ZA BIRMANCE «©lo lepo izdelane ter vsa dru-ga oblačila dobite najceneje in 9 največji izbiri pri Preskerju, Sv. Petra cesta 14. 6. K. RAzno Beseda 50 paf. da vel? S * Dto Najmanjši znesek 8 Din Priporoča se KOŠAK IVAN slikar in pleskar LJubljana GORUPOVA ULICA i ?059 Snha drva« premog, t )C aarbopakets m, - dobite pn L POGAČNIK Bohoričeva 0X sL i Narodna tiskarna LJUBLJANA \ Sfran 3 »StOVEJJSK! NA80C*. penedeljdr, 25 maja 19M. Stev. 118 Martinu Borovniku v spomin Umorjen je bil v Kutini pri Zagrebu — PosAjni je bil doma iz Borovelj na Koroškem Ljubljana, 25. maja. Te dni je postal žrtev zavratncga zločina t Kutini pri Zagrebu ugledni, splošno znani in priljubljeni koroški rojak Martin Borovnik, trgovec iz Zagreba. V soboto 16. maja je bil v družbi inž. Nikša Iliča iz Vojnega Križa in gozdarja Antona Pctrasa iz vasi Obori ter še nekaterih lovcev na lovu na srnjake. Po lovu so bili povabljeni k državnemu gozdarju Petrasu v njegovo kočo na obronku gozda. Tam so sedli k počitku in čakali na večerjo. Se predno je bila večerja gotova je pa vdrlo v kočo pet oboroženih in maskiranih razbojnikov s samokresi v rokah, ki so zahtevali od navzočih, da dvignejo roke. Borovnik je planil kvišku, a v naslednjem hipu je eden razbojnik že sprožil in zadet od dveh krogel, se je Borovnik zgrudil. Tudi gozdar Petras je skočil pred tolovaje, a je dobil močan udarec po glavi, da se je prav tako zgrudil. Ker je svetilka na mizi ugasnila, je to inž. Ilič izkoristil in smuknil pod mizo ter se delal mrtvega. Razbojniki so svojim žrtvam z žepnimi svetilkami posvetili v obraz, eden je pa še nesrečnemu Borovniku potisnil dolg nož med rebra. Nato so pobrali tri puške in gozdarjev samokres ter izginili v temno noč. Ko se je polegel strah v koči in so prižgali luč, so videli, da je Borovnik že mrtev. O zločinu je bila obveščena zagrebška policija, ki je uvedla obširno preiskavo in je aretirala že 15 osumljenih, vendar se zdi. da pravih zločincev še nima v rokah. Zato je včeraj razpisala 5.000 Din nagrade onemu, ki izsledi morilce. Vest o Borovnikovi tragični smrti je bolestno odjeknila med zagrebškimi Slovenci, še bolj pa med koroškimi rojaki, med kateri- mi je bil pokojnik, ki je doma iz Borovelj na Koroškem, splošno znan. — Pokojnikovi bratje so poskrbeli za prevoz umorjenega Martina v zagrebško mrtvašnico, kjer je bil naslednjega dne obduciran, v torek ob 16. pa so ga na pokopališču Mirogoj ob veliki udeležbi Zagrebčanov ter zastopnikov civilnih in vojaških oblasti položili v začasni grob. Ljubka in vzgledna — do strašne noči še srečna njegova družinica objokuje sedaj v svežem s pomladnim cvetjem zasutem grobu svojega najboljšega moža in najskrbnej-šega v/.glednega družinskega očeta. Za njim žalujejo bratje in sestre, globoko pa smo užaloščeni tudi vsi koroški rojaki tu in onstran Karavank* ki smo že, ali šele bodo doznali za ta strašni dogodek. Veliko prerano je iztrgan iz naše sredine — res častni član pravega — še živega »Narodnega doma« koroških Slovencev v Borovljah — v tužnem Korotanu. Kar je ustanavljal že pred polstoletjem šele pred nekaj leti umrli in spoštovani oče Borovnikovih so z velikimi žrtvami ohranjevali, branili in izpopolnjevali tudi njegovi vrli sinovi po vzgledu dobrega očeta, neustrašnega borca za slovensko stvar, dolgoletnega svetovalca mestnega občinskega odbora v Borovljah. Tako so n. pr. bili Bo-rovniki z dr. Mišičem ustanovitelji prve in menda edine sokolske župe na Koroškem, ki je bila včlanjena v Ljubljani. In ko jc začel izhajati v Ljubljani danes širom naše domovine priljubljeni list »Slovenski Narod«, je bil oče Borovnikovih eden prvih njegovih stalnih naročnikov in to v času, ko se je smatralo čitanje tega lista še za nekak greh. In ko so bili Slovenci na Koroškem po prevratu postavljeni pred nove hude preizkušnje, so bili Borovnikovi zopet vsi brez oklevanja na nogah in se postavili s puškami v rokah v vrste dobro vol je v za pravične j'o rešitev pripadnosti koroških Slovencev, kakor jo je prinesel usiljeni jim plebiscit. Po brezuspešnih borbah ni kazalo drugo, nego ker da se hrabri borci umaknejo v Zagreb, kjer je njih oče k sreči že več let pred vojno navezal z nekim uglednim zagrebškim trgovcem najboljše in stalne trgovske posle. Na pot v novo domovino — v osvobojeno Jugoslavijo so nesli trije sinovi, Sebastijan, Anton in Martin, neprecenljivo dedščino svojega dobrega očeta, največje znanje in izkustva v puškarski stroki, neprekosljivo pridnost in medsebojno pravo bratsko razumevanje, prežeti vsi s pravim jugosloven-skim nacijonalnim prebujenjem Prijatelji rojaki! Ohranimo našega dragega — srčno dobrega odličnega prijatelja, ki je najhujše že prestal, v prijetnem spominu in spominjajmo se ga v molitvi. Težko prizadetim rodbinam Borovnikovih v Zagrebu in v Borovljah pa na-^e odkritosrčno sožalje. Koroški Slovenec. Mladina se navdušuje za cescino V soboto so bili zaključeni tečaji češkega jezika, ki jih je priredila Jc liga Ljubljana, 25. maja. V soboto je bil v veliki kazinski dvorani intimen kulturni praznik, ki lahko po pravici budi optimizem prijateljem vzajemnosti med nami in češkoslovaki. Dvorana je bila polna mladine, ki se uči bratskega jezika s pravim navdušenjem ter ljubeznijo. Zbrali so se tečajniki, dijaštvo naših srednjih šol in drugi prijtelji, ki so učili češči-ne na posebnem tečaju, na slovesnem zaključku letošnjih čeških tečajev, ki jih je bilo 10. Priredila jiii je delavna Jugosl.-češkoslovaška liga v Ljubljani. Lepe prireditve se je udeležil tudi predsednik podružnice lige v Kranju dr. Dolar s svojimi dijaki so se učili tudi češčine. Naši profesorji so z zanimanjem sledili pouku dijaštva češčine ter so se v lepem številu udeležili prireditve. Odbor lige je bil navzočen skoraj ves in opazili smo tudi predsednika češke obce Ryško. Tečajniki so bili gostje češkoslovaškega konzula ing. S. Minovskega, ki je z velikim zanimanjem sledil deklamaci-jam tečajnikov. Zbrane je toplo pozdravil predsednik JC lige dr. E. Stare, nakar ja posvetil lepe besede velikemu državniku, predsedniku ČSR dr. E. Benešu, ki praznuje 28. t. m. svoj 52 rojstni dan. Prireditev je bila posvečena predvsem Beneševemu rojstnemu dnevu in nedvomno bi ne mogli lepše proslaviti njegovega rojstnega dne kakor s to lepo manifestacijo mladine za kulturno zbližanje bratskih narodov. Govornik je naglašal, da praznovanje rojstnega dne češkoslovaškega predsednika pri nas ni zgolj dejanje vljudnosti, temveč izraz iskrenih čustev, globokega spoštovanja in zavesti, kaj pomeni delo Beneša kot državnika tudi za nas in kaj nam pomeni zavezniška slovanska država. Karakteriziral je državnikove velike vrline in sposobnosti, ki se izražajo v njegovem programu — človečanstvo in demokracija, in nam prikazal njegov človeški lik. Beneš je sin revnih, preprostih staršev kakor Masarvk ter se je moral s težavo prebijati skozi življenje do eksistence. Sam se je moral šolati ter je stradal kot dijak. Trda življenjska šola pa je napravila iz njega velikega moža, velikega državnika, ki je najbolj poklican, da je predsednik demokratske republike za Masarvkom. Beneš je tudi dober pisatelj sociolog. Zbrovalci so nazdravili slavljencu z iskrenim vzklikom. Liga mu je odposlala tudi pozdravno brzo* javko. Recitacije so bile nalašč prirejene za kulturni jubilej K. H. Mache in spominu Prešerna, čigar jubilej, stoletnico izdaje njego* govega Krsta pri Savici, bi morala proslaviti tudi naša kulturna javnost. Vodja tečajev češkega jezika, ki že 10 let vodi tečaje z veliko ljubeznijo, vztrajnostjo in požrtvovalnostjo, prof. dr. V. Burian. je imel kratko, a zgoščeno ter lepo zaokroženo predavanje o Machi in Prešernu. V njem je pokazal na parelele med velikimi pesnikoma, ki sta si bila tako sorodna po svojem delu, duševnosti ter pesniški usodi. Oba sta bila ustvaritelja modernega pesništva svojih narodov, položila sta mu temelje ter sta prehitela svojo dobo, ki ju ni mogla razumeti, šele zdaj ju znamo ceniti. Macho- ve pesmi so še zdaj žive, prav za prav ži- vejše kakor so bile v njegovi dobi, ko ga niso razumeli. Oba pesnika sta dobila zadoščenje po 100 letih. Macha in Prešerna sta sozvok in simbol. In z občudovanjem jima izražajo spoštovanje tudi stari« kakor mladina. Tako je bilo ustvarjeno najprimernejše ozračje za recitacije pesmi, ki so sledile. Najprej je dijaštvo recitiralo v zboru začetek Machovega Maja izredno učinkovito. Recitacija je vplivala močno na vse Med posameznimi recitacijami pesmi smo slišali za prijetno spremembo vesele češke j anekdote, ki so jih v gladki češčini pripovedovali dijaki in dijakinje. Dobra je bila tudi recitacija- Prešernovega soneta v češkem jeziku (prevod J. Penizka). Recitiral je tečajnik iz tečaja za odrasle Golouh. renfl najboljših recitacij je bila Bezrućeve pesmi. Recitirala sta dijaka Sedlak in Vilfan. Slišali smo še recitacijo pesmi A. Sove Hrda bolest. Recitirala je tečajnica iz tečaja za odrasle. Po recitacijah je spregovoril konzul ing. S. Mifiovsky. V lepih besedah ,a brez fraz je orisal pomen bratstva med nami in Ce-hoslovaki, ki ga ne moti nič, ki je tako naravno in trdno po resničnem sorodstvu in dejanskih potrebah med nami, da mu ne najdemo primera nikjer na svetu. Iziazil je veselje nad udejstvovanjem naše JC lige na kulturnem področju za zbližanje in spoznavanje obeh narodov, ki mu pač najlepše služi širjenje znanja češčine med nami. Posebno ga je veselilo, da so naši tečajniki pokazali tako lep uspeh. Bil je tudi v Mariboru na zaključku tečajev ter se je prepričal, da se povsod pri nas mladina uči češčine z navddušenjem, kar pač lahko budi optimizem. Zahvalil se je delavcem lige za požrtvovalno delo, šolskim zavodom za razumevanje za stvar in zlasti vodji tečajev dr. Burjanu. Vsi tečajniki so bili obdarovani s knjigami (nekateri so jih prejeli celo več), končno pa so bili pogoščeni na čajanki. Naši učitelji v Zlinu in Brnu Slovo od Bratislave — Ogled tvornic in šol v Zlinu Brno 22.maja Včeraj ob sedmih zjutraj smo se odpeljali iz Bratislave. K slovesu so prišli predstavniki Zveze slovaškega učitljst.a Spotoma smo še ogledali ljud-sko šolo na Pa tronki, kjer nas jo sprejel upravitelj g. šmid s svojo soprogo g. Oigo. To šolsko poslopje, namenjeno prvotno hotelu, je mestna občina preuredila za šolo ter služi idealno svojemu namenu. Velike in pro etorne zračne sobe s posebnimi tablami, računalom in stojalom po sistemu Germa. nia napravijo naravnost impozanten vtis. Vsa oprema je stala 92 000 KC. Vsak otrok ima svojo računalo na klopi, tako da pnhaja aktivnost pri s)f hemem otroku do veljave Po peturni vožnji smo dospeli v Zlin, m?, sto Bat'inih tvornic ki predstavlja malo Ameriko. Tovarna zaposluje 22.000 delavcev. Tu se napravi dnevno po 172 000 parov čevljev ali 50 vagonov, torej en vlak ter 5e razpečavajo skoraj po vsej Evropi, In dij,. Siamu in deloma tudi v Ameriki. Ogledali smo si bežno nekaj tvornic, vseh bi si niti ne mogli, saj jih je 163! Ta dan je bilo v Zlinu 2.500 tujcev, ki so si ogledovali prav tako kakor mi najmodernejše stroje pod vodstvom številnih vodnikov, ki jib je nastavilo podjetje samo v to svr. ho. Tako si deja Bata najboljšo živo reklamo. Nas so zanimale predvsem števil ne šole in internati, katere je napravilo podjetjo samo. Naj omenim samo Masarv. kovo meščansko in Komenskega osnovno šolo, kjer so poizkuani razredi. Pouk na osnovni šoli je veeskozj sintetičen s posebnim poudarkom delovnega principa. Posebnost meščanske šole je velikanska te lovadnica, ki se da po potrebi spremeniti s pomočjo posebnega mehanizma in stene v dve telovadnici. V njej je ve]ika delavnica z najraznovrstneišimi stroji. Na tej šoli se učenci selijo skoraj v.~ako uro iz enega razreda v drugega. Vsak razred je opremljen za poučevanje svoj .h predmetov. Bili smo v zemljepisni sobi. kjer smo videli vse mogoče učne pripomočke in ročno delo učiteljev. Ti so silno zaposleni s svojim vzgojno učnim delom. Dnevno de lajo po 16 do 18 ur! Njihova plača je topk-šna. da ima skoraj vsak tretji svoj — avto Začetna plača učitelja je 850 Kč, najfinejša obleka ga pa stane 430 KČ. Te šole so najmodernejše v vsej repub liki, stoje druga za drugo. Zanimivi so tudi internati, kjer se vzgajajo vajenci skoraj iz vseh krajev, kjer ima Bata svoje podružnice. Videli smo celo Indijce, nekaj je tudi Jugoslovanov, med njimi en Rade. čan in en Ljubljančan. Začetna plača vajenca je 600 Kč mesečno in je torej večja, kakor našega uč.ite. 1 ja ■ pripravnika. Vzgoja je silno stroga -malone spartanska Neposlušni pridejo pred pa^ebn-o sodišče, kjer ga obtožuje prefekt ali mojster, dočim ga ^sodnik« sodi in obsodi na različne kazni. Vsak pri- Gustave le Rouge: 13 Ulica groze Roman. Peter je skoraj vectao obedoval in večerjal prj Good\vinov*h. Nekega večera, ko je bil stari zamorski sluga odnesel zakuske in pripravil vse potrebno za grog, se ie Mary nenadoma obrnila na Petra, rekoč: — Obžalujem, da ti moram to povedati, dragi moj, toda zdaj jasno vidim, da nisi resen, da nimaš nobene lastnosti praktičnega moža in da ravnam res neprevidno ... — Pa ravnaš neprevidno ... — Ker zaupam svojo srečo takemu lahkomiselnežu. — Ne vem, kai sem zakrivil, da sem zaslužil tako strupenost. Mary se je zvonko zasmejala in n en smeh je zvenel kakor glas kristala. — No, to je zalto, ker je pošten. — je vzkliknila obrnjena k svojemu očetu. — On na to ne misli, toda ubogi moj Peter, kaj pa moja dota. saj me še vedno nisi vprašal koliko dobim za doto. Čakala sem, kdai izpregovoriš o tem, zdaj pa vidim, da moram tudi tu sama spregovorite najprej, kakor sem se mo- rala prva dotakniti tudi neke druge kočljive zadeve. Vidim, da res nimaš nobenega poguma. Peter je v zadregi skomignil z rameni. — Dota? Tb me pa prav nič ne briga, saj je ne rabim. Zasluž;m dovoli za oba. — Morda, — je pripomnil Good\vin, vi morda res ne mislite na doto, pač pa mislim jaz. Ma.i prihranki znašajo osemdeset tisoč dolarjev. Od tega dobi moj zet polovico. To je že sklen eno. Nočem, da bi se moja hči omožila kot beračica. Je-li, Mary? — zavoljo mene vam ni treba obubožati. — je ugovarjal Peter. — Jaz ne potrebujem ničesar, vse, kar bi rad in kar je moja edina želja, je, da bi bila moia draga Marv srečna. Samo zavoljo nie in za no sem varčeval. Peter se je moral udati. Jezil se je pa malo na Marv, ker mu ni povedala, da je tako bogata. — Dejali bodo. da sem se polakomn'1 bogate dote. je pomislrl. Ljudic bodo mislili, da mi je dišal denar, je zamrmral. Morda bi bil svoje nrsli nadaljeval glasno, da mu mi Marv zatisnila ust s poljubom. — Tu ie nepob;ten dokaz. — je dejal Good\v;n veselo in pripomnil: — Tako je tudi denarno vprašanie enkrat za vselei urejeno. Pojutrišnjem se odpe- ljem v San Antoni o. kjer imam v banki naložen del svojih prihrankov. — S tem se vam nikamor ne mudi, je menil Pe>ter — Sai je vseeno, ali je denar v vaših ali v mojih rokah. — Jaz pa hočem urediti to stvar tako. kakor je povsod na svetu navada. Na predvečer poroke vam izroom doto moje hčerke. — Storite, kar hočete, ne bom vam več ugovarjal, saj v;dim,da nič ne pomaga. — ie dejal Peter. Mesto San Antonio je biilo" oddaljeno samo tri ure vožnje z vlakom. Good\vin bi torej lahko opravil vse to v enem dnevu. Da bi čim bolje izrabil čas, se je odpeljal z jutranjim vlakom. Zato ie vstala Man7 zgodaj, da bi spremila očeta na kolodvor. Tam sta že našla Petra, ki ju je Ml prehitel. — Puščam te pod Petrovo zaščito, — je dejal, ko je za slovo objel svojo hčerko. Ves dan preživita skupai in sama. Bodita pametna ... Čudno, z J! se mi, kakor da odhajam na dolgo potovanje. Kai pa če bi se ne vrnii več? — Ne govori tako. dragi oče. Če boš tako govoril, bova v silnih skrbeh in strahu dokler se ne vmes. — Sai se samo šalim. Sa- sama veš. da se na tej progi že davio ni zgodla nobem več'a nesreča. hranek mora vajenec vložiti v Bat'ino podjetje. VJožne knjižice se redno pregledujejo. Kdor fe v tem posrledu pregreši, ga kaznujejo najstrožje Po treh letih učenja ima vajenec 40 do SfJ tisoč prihranjenih KČ! Po slovesu smo danes odpotovali proti Brnu in dospeli ob 9. zjutraj na ci|j Pred Tvrševo osnovno šolo so naa sprejo;i (ju beznivi Cehi. Ho.-pitirali smo skoraj v vs^h razred h. Tudi tu prevladuje delovni pouk in neverjetno velika aktivnost otrok, ki pa jV b;la nedvomno improvizirana. Nam na čast so tukajšnji učitelji nauč h svojo deor> pripovedovati o -doživljaj li iz Jugoslavije. In »spontano je pripovedovala o morju in zanimivostih naših krajev ter tako demonstrirala bratsko vzajemnost Slovesnosti se je udeležil tudi naš konzul, ki je v našem in češkem jeziku govoril o pomembnosti češko - jugo.-!ovenske vzajemnosti, enako jo govoril tudi ravnatelj šole g Mlejr.^k Josip in načelnik g. Breznik Jože. Temu je «ledi] kongres poizkusnih šol, ki temelje na osnutkih globali^ta. univerzitetnega profesorja g. dr. Varšava Prihode. Nastopilo je več govornikov, ki so ob. delavali šolstvo iz različnih vidikov, jutri se bo o tem vodila debata še nada];e. Navzoč je bil sam profesor Prihoda, ki je posedal v besedo in odgovarjal na vprašanja, sloneča na njegovih izvajanjih v knjigi vRac onalisace š'a!^!i je hotel prep., čati, kateri >tau je bo'j pošten. Obrnil s** je na 50 mož različnih poklice^- m na V) žen s pismi. napi>animi nalašč tako, da *o vsi mislili, da so jim bila pi-ina poslana pomotoma, iilavno je ju lulo. da je hil vsakemu pismu priložen dolarski tankovec. In pisatelj je čakal, koliko ljudi 1k> vrnilo pisma obenem z dolarjem. Tako f=r» ^ hot^l prepričati o poštenosti Au»«"ičannv. Izmed r»n žen je vrnilo jiL-tna / dolaiiem 39* izmed moških pu samo 31 Med {»reumz-nim ženami sta bili dve taki, ki sta si pridržali dolar. Enako razmerje je bilo tudi pri igralkah iu uradnicah I/med petih uri-teljic so pa vrnile dolar štiri, kar bi ka?alo na to. da so učiteljice naiboij poštene. Poštenost se je pokazala tudi pri novinarjih, pravnikih in Igralcih. Nasprotno so pa vrnili dolar n»o trije politiki izmed p-im. Najmanj pošteni k> se izkazali krema rji in kavarnarji, kajti i/.moil pet ili je vrnil dolar samo eden. Ta preizkušnja ie bi!a kot rečeno \ Ameriki in se torej ne more nanašali na ia)e razmere. Toliko v pojasnilo, da ne ho trebi priobeevati popravkov. Angleški kralj se ne bo oženil? Komaj so utihnili glasovi o bliža ion ?e poroki angleškega kralja Edvarda vrn. io prihaja iz angle&ili dvornih krofov \vet, da note ostat i kralj evnI svojemu opeto* no izraženemu sklepu, da ostane HnM Zadnje Eaee je krožilo v angleški javnosti mnogo govoric in Bgibaaj da-li kralj res misii na poroko. Deloma so Hud|e govorili 0 leni zato, ker je v novem kraljevskom |t!\iračunu postavk.i /a bod<*\o kraljico m ni» ne otroke Toda kralj je že Izjavil, da je ta postavka 1 proračunu samo pro forma in da bo osteil zne*-ek 122j000 Tu n tov šter-lingov letno samo na papirju, dokler Anglija ne dobi kraljico. Mnogo se je govorilo tudi o p^nce^ah. ki bi prišle v poštev kot nevesta. Zadnja ie bila na vrsti letna princesa Alek>andn-na lianaka, hči princa Haralda in neeafctnla danskega kralja. Dvorni krogi pravijo, da ■e kralj sploh ne l.o oženil, a fe *se že bo, si 1k> izbral najbrž eno izmed grških princes. Newyork v številkah Te dni je izšla statistika o Newyorrku, oblegajoča zelo zanimive podatke Ob kom cu lanskega, leta je štel Newyork okrog 7,60<).000 prebivalcev, od teh 2.360.000 priseljencev. ć*udno je, da so mogli .ismo pri polovici prebivalstva ugotoviti vero izpoved, o veroizrpovedi drugih pa stattsiti.ka mo>Ci. Našteli so 1,734.000 katoličanov. 1.765 000 zidov in 141 000 protestantov. ITlUltifMl imajo v Newyorku 430 cerkva, židje pa nad 1000 sinagog. Iz statistike pokpoev je razvidno, da ima Nevvork 106000 šoferjev, 424 iOO krojačev, 32.480 brivcev, 55 000 natakarjev, 300 OOO pisarni&kib moči, 21.00O godbenikov, 10.000 igra! ev. 20.000 slug v dvigaj i h in 0.000 pisateljev. Trgov-ski okraj Ne\vyorka Manhattan je štel leta 1910 še 2.330000 prebivalcev, ob koncu lanskega leta pa samo 1,655 000. število tovarn je padlo od 32 000 |et i 1019 do 18 990 lani, tako da jih je sdaj manj nego jih je bilo pred 40 leti, ko imel Newyork blizu 19.00o tovarn. Ne smomo pa pozabiti, da je zaposlenih zdaj v tovarnah štirikrat toliko delavcev, kakor pred 40 leti. ŠTELA JIH JE Mlada dama, ki je bila zadremala na vrtu v pletenem naslanjaču* skoči poiron. ci in vzklikne ogorčeno: »Sram vas bodi, poljubili ste me!« — Xe bom vam lagal, — pratvi mladenič, — izkušnjava je bila prevelika. Nisem se mogel premagati* da bi vam ne ukradel enega poljuba. ■— Kaj enega? -— protestira dama ogorčeno* — saj sem jih vendar naštela osem, predno sem se prebudila. Točno opoldne ;e Peter potrkal na vrata Goodwinove vile. Marv mu je prišla odpret sama. Miza ie bila že pogrnjena v salonćku. Sredi mize je Mal v vazi velik šopek jasmina, vrtnic in mimoz, ki ga je bil prinesel Peter zvečer. Peter ie imel prijeten občutek, da je sam z Marv. Marv ie pa menda uganila negove misli, kaJU v zadregi ie dejala: — Človek bi mislM. da sva že davno poročena. Tn plaho mu je nastavila čelo v poliub. hoteč namignit! mu. da naflaga očetova odsmtnost obema več o tTeznost. Obema ie minil dan kakor v saniah. Proti večeru sta bila na vrtu za vi. ko ie prnesel stan sluga Marv brzoiav-ko. — Samo. da se ni modemu očertu V zgodilo. — je zašepetak) dekle in nerv -žito odprlo brzojavko,. Peter jri je čez ramo črtal: »San Arttonio. — Ob petih. — Ne o ■ čakujta me nocoj, prenočiti moram San Antoniu. Jutn do obeda se vrne Pozdrave — Ck>odwin.« — Zdai pa že lažje diham. — je debla Mary. — Bala sem se nesreče. Njegova navzočnost v San Antoniu mora biti gortovo nujna, sicr hi se ne hil odločil ostati čez noč z doma. irr r i-—■ ^\ pa.i^ič — Za »Narodno tiskarno« Fran J — Za spravo In tnacratnl dal Usta Oton Christof. — Val s Ljubljani.