Žt. 143 HW|lflyi v Izhaja, izvammii pficdeijck, viak «fv 1 2ga-«l 20, L ii*istropje. Dopi*. ^»^a s« ne »prejemalo, rokop^ ^ PioL F. — La»t«ik tiskarna t»e%* z* nc*»ec L 7.—. 3 mesece L It. t- knjižnica J^JUBE^ANA - Ju.^- " V Trstu, v tetrtak 11 »unija 1925. Posamezna Številka 20 cent. Letnik L .hk tiakarae Edinost. liarečntna ,ol leta L 32.— in oalo teto L 60.^ Za inozemstvo mesetoo 5 lir več. - 'ielelon urednica i» uprave it 11-57. EDINOST t ¥ratu in okolšei p« 30 eeoL — O^eei se raCuna^o v <73 noj — O&mmirfe«wv in obrtnikov omb po 40 cent poslanice in vabila po L 1.—, efLasi deoamih zavodov a. Matt oglaji po 30 ceni. beseda, najmanj pa L 2.— Oglasi, in rokkmmai'ft se podflpfo iakifneno upravi Edinosti, v Trstu, uttca-sv. Frančiška AsiAaga itov. 28. L nad. — Telefon urednittva in uprave 11-57/ po OUKovb uelica in ~ pest! Afera s profesorjem Vebrom. jugosio-•venskkn znanstvenikom, osebnim pnjate-liem in znanstvenim sotrudnrkom itahjan-& vseočlliscnega profesorja innlo^ evropskega slovesa - ta afera ni se prišla 'in ne more priti tako hitro iz- spomina. 'Ptaterteljstva in sotrudništva med itati)an-'skim in jugoslovenskim znanstvenikom bi se morali le veseliti vsi iiisti, ki spoznavajo potrebo hulturnih stikov med obema narodoma. — ako je namreč ta njihova že>Ka iskrena. In jugosiovenski znanstvenik, ki je v osebnih in znanstvenih stikih z italijanskim učenjakom in zato še posebno primeren posredovalec kulturnih stikov med obema narodoma, bi moral biti dobrodošel gost v vsakem kraju Italije, iern hujše je, da ni bil dobrodošel ravno v našem mestu, v pokrajini, kjer se stikata italijanski in jugosiovenski isvet, italijanska in jugoslovenska kultura. Rabili smo ie rahlo1 besedo «nedobrodošel gost», ker nočemo vnovič opisovati vsega tistega, kar ise je zgodilo z rečenim jugoslovenskim znanstvenikom. Le nekaj tednov je minilo po tej odi-jozni aferi in tretja prestolica Jugoslavije ■središče Slovenije, Ljubljana, je bila pozo-rtšče manifestacije plemenitega spoštova nja da italijanskih junakov...! Naš ljubljanski dopisnik je napisal pomembne besede, da bi se spomin italijanskih padlih vojakov najlepše proslavil z izbližanjem med obema narodoma ter je pripomnil: če bi na manifestacijo v Ljublja-no prihajali primerni odzivi tudi iz te naše države, bi (bilo vse pozabljeno, kar je doslej metalo senco ni razmerje med obema narodoma. Govoril je torej z oljkovo vejico miru v roki! Vse kaže pa, da ta zažeijeni trenutek še ni tako blizu. Tik po proslavi italijanskega vojaka moramo ugotoviti slučaj izgnanstva slovanskega učkelja' iz Istre, ki nima nobenega drugega greha na sebi, nego Ja ga je rodila slovanska mati in da se noče izneveriti svojemu rojstvu. In o ironija: to kazen hočejo opravičevati s tem, da ni deloval za pomirjenje z Italijani! Kako bi označili to opravičevanje? Prazen izgovor je le spričo dejstva, da v dotični vasi sploh ni nobenega Italijana, in pa dejstva, >da je sicer učiteljem prepovedano vsako poiitično udejstvovanje. Tu pa je slovanski učitelj občutno kaznovan, ker ni posegal v politiko!! Pa so nam prihajala te dni še druga poročita o dogodkih, ki kažejo — zopet Hočemo rabiti najblažjo besedo — na skrajno ledobrohotno razpoloženje napram našemu skupnemu narodu. Prejšnji teden so domači italijanski fašisti v Kobaridu vstopili v neki javen lokal ler zapovedali prisotnim gostom, tujim državljanom, jugoslov. trgovcem z živino, naj dvignejo roke, naj vzklikajo na čast fašizmu ter se pustijo preiskati. Ko se je eden izmed njih branil, so ga — pretepli... Odkar so na binkoštno nedeljo opustošili čitalnico, žugajo društvu neprestano. V soboto, dne 13. t. m. ob 11.30 uri zvečer so v Tolminu trije znani nasilneži, enkrat že izgnani iz fašja radi nevrednosti, a potem zopet sprejeti, pretepli Josipa Ščuko tako, da je zadobil poškodbe po obrazu, ozdravljive še le tekom 10 dni. Ti nasilneži so prav dobro znani orožniške-mu maršalu. Kr. kvestura v Gorici smatra nedolžno pesem: «Jaz bi rad rdečih rož» kot silno nevarno ter jo črta iz programa društvenih prireditev. Na pritisk lokalnih fašjev je prefektura občinske volitve v Solkanu, Tolminu in Podgori odložila na prve dni avgusta, računajoč, da bodo volilci do tedaj dovolj dresirani za kandidate, ljube oblastvom. Čitanje knjig Socialne matice, revije «Naši zapiski», dovaja — v ječo. Dva mladeniča v Lokavcu pri Ajdovščini, pri katerih so našli te revije na podlagi ovadbe domačih dimvncijantov, — čakata sedaj v ječi, dokler uradni prevajalec ne razgrne kvestorju Didzu 'vse nevarnosti zaplenjenih revij. Taka poročila nam prihajajo te dni. Prihajajo nam od povsem zanesljivih strani. Niso torej nikake izmišljotine, laži ali zlobna pretiravanja, niti ne «malenkosti». Suha dejstva so. Kak kontrast je tu med opisarim postopanjem z našim domačim ljudstvom in tudi napram jugoslovenskim državljanom, — glej dogodek v Kobaridu — ki prihajajo semkaj po kupčijsk'h poslih, torej tudi na korist prebivalstva naše dežele, iri pa impozantno manifestacijo spo^ štovanja italijanskega vojaka v Ljubljani Pa želje po zbSžanju in prijateljstvu med obema narodoma!! Z ono manifestacijo je jugoslovenski narod nudil italijanskemu oljkovo vejico — razpaljeni in brezglavi srditeži na naši strani pa odgovarjajo z zasledovanjem in zlostavljanjem našega mirnega ljudstva, kakor kažeta dogodka v Tolminu in Lokavcu. Ze včeraj smo rekli, da je tako besnilo brez vsakega veljavnega razloga kaker trda pest na mehke oko. Oko pa je občutljivo, pest boli in izziva n ogibrao neugodna razpoloženja. Ne čudimo se, če neodgovorni razpa-ljenci ne morejo priti do takega pametnega spoznanja — do spoznanja namreč, jkaico kvarijo s tem razmerje med obema plemenoma in kako kompromitira jo svoj narod pred vnanjrm svetom. Nerazumljivo pa nam je, da odločilni krogi ne morejo fK-ki do spoznanja, da bi že po svojem položaju, spojenem z veliko odgovornostjo, morali že enkrat napraviti konec takim I predstavlja ta dokument gotovo važnost nečastnim dogodkom. Ti krogi vsaj bi se za zavzetje stališča'Italije. Od pomena ga-moraJi zavedati, da je razmerje med dvema | rancijskega pakta aa splošni mednarootu narodoma, in v sled tega tudi med dvema položaj na podlagi sedanje situacije y Lv- sosednima državama, velika stvar, s kate- ropi bo r--------. ro se ne sme igrati — posebno še, če sta | lija izrekla svojo koncnovelja>*pQ beseao. ti dve državi navezani druga na drugo s svojimi življenjskimi medsebojnimi interesi. Zato kličemo tudi danes: Nasilja neodgovornih elementov morajo odgovorna oblastva v interesu vseh napraviti enkrat za i vselej nemogoča ! _ Opozirija ustane na Mm Povratek v parlament zopet odložen RIM, 17. Politični kro^i so še vedno pod vtisom' včerajšnje odločitve pariamentar-nih klubov aventincev, da bo opozicija še nadalje vztrajala na Aventinu. Nihče ne podcenjuje važnosti tega sklepa, še posebno, ker je prišel v trenutku, ko je že v.elik del javnosti pričakoval, da se opozicija vrne v zbornico. Med zagovornike povratka v parlament so stopila tudi velika glasila opozicije kakor «Corriere della Sera» in «Giornale d'Italia», ki sicer nista v rokah aventincev, a sta kljub temu odločna nasprotnika fašizma. Zanimivi so podatki o glasovanju posameznih parlamentarnih skupin o tem vprašanju. Iz teh je razvidno, da je še velika večina aventincev odločno proti povratku v parlament. Med po^olari vlada najviečja kompaktnost glede vprašanja, ravno tako pri maksimalistih in republikancih; bili pa so deljeni unrtarci Izmed 25 navzočnih popolarov je glasovalo 20 za resolucijo, ki pravi, da se »opozicija ne more vrniti v zbornico, dokler ni sodnijsko oblastvo še izreklo zadnje besede o moralni in politični odgovornosti vlade za dogodke, ki so se odigrali v juniju 1924. (umor Matteottija). MaksimaKsti in republikanci so soglasno glasovali proti povratku v parlament. Med unitarci so mnenja zelo deljena. Turati, ki je odločno zagovarjal povratak, je pridobil za svoj predlog le 7 glasov, medtem ko je 15 poslancev glasovalo proti. Med temi je 6 poslancev za takojšnjo demisijo vseh aventincev. To stališče zagovarja ob vsaki priliki on. Modi-gliani. Ve bil znan nasprotnik Stambolijskega. Makedonski komite je izdal povodom njegovega umora komunike, v katerem izjavlja, da je bila nad njim izvršena obsodba makedonske organizacije. Mihajlov je bil pred tremi meseci obsojen na smrt radi nravstvenega zločina, vendar pa je bil pomiloščen in bil izključen iz makedonske organizacije. Pozneje je Mihajlov postal makedonskemu komiteju vedno bolj neprijeten, radi česar je bila nad njim izvršena smrtna obsodba. Svetovni kongres ruskih emigrantov PARIZ. 16. Bi v Si ruski ministrski predsednik T repov skttcuje kongres vseh ruskih emigrantskih organizacij bres razlike strank. Kongres naj bi se vršil v Parizu. Povabljene so bile vse moanrhistične in demokratične stranke ter socijalni revolu-cijonarci in menjševiki. Na kongresu ise bo razpravljalo o skupni akciji vseh antibolj-ševiških elementov. znatne izgube. Iz notranjosti se poroča, da je imel sovražnik v boju pri Beni Hesuasu velike izgube. V zapadni španski coni so aeroplani bombardirali Suk Eklat ter povzročili s tem silno paniko in zgube med vstali. Okoli Tetuana odbijajo Španci srdite napade predrznega sovražnika. Poroča se o praskah v okolici Tetuana in vzdolž mednarodne črte. Francoska zbornica zavrnila predlog za razpravo o položaja v Maroku PARIZ, 17. Poslanska zbornica je s 430 glasovi proti 31 zavrnila predlog komunistov za takojšnjo razpraivo o položaju v Maroku. Abd Ei Krim se hoče pogajati LONDON, 17. Dopisnik lista «Times» Tangerju javlja, da je prejel od Abd El Krima pismo, v katerem izjavlja, da je pripravljen pričeti pogajanja s Francozi. Ako Francija noče sprejeti ponudbe za mirovna pogajanja, se bo boj nadaljeval do skrajnosti. V interesu človečanstva in miru je, da posreduje v tej zadevi britanska vlada. Abd El Krim je poslal imenovanemu dopisniku tudi daljši članek s prošnjo, da se objavi v «Timesu». V članku pravi Abd El Krim, da zahtevajo maroški uporniki le popolno neodvisnost, ki je vredna človeka, kateri se zaveda svojih pravic in dolžnosti. _______ Isgleška zbornica io Kitajski dapodk* Vzroki sedanjih nemirov na Kitajskem LONDON, 17. Radi kitajskih nemirov so /številni zastopniki delavske stranke kia-slovili na zunanjega ministra interpelacije. Poslanec Wilchern je zatrjeval v svoji spomenici, da se mora iskati vzroke sedanjih kitajskih nemirov v sramotnih plačah, ki jih dobivajo kitajski uslužbenci v britanskih koncesijah. V imenu vlade mu je odgovarjal minister Samuel. Izjavil je, da je britanska vlada storila vse potrebno, da nadzoruje delovne pogoje v mednarodnih koncesijah. Glede dogodkov v Hau-Kau je izjavil minister Samuel, da so bile angleške straže prisiljene rabiti orožje v svrho samoobrambe. Ako bi kitajske oblasti skrbele za pravočasno vzpostavitev miru, bi ne prišlo do krvoprelitja. V splošnem se mora reči, da zasleduje britanska vlada na Kitajskem ceno politiko, ki hoče pripomoči Kitajcem do blagostanja. Agitacija proti tujcem v Pekingu PEKING, 17. Agitacija dijakov proti Angliji in Japonski se vednO bolj po-ostruje. V južnem predmestju so dijaki nalepili po zidovju lepake s to-le vsebino: «AngIežom in Japoncem je vstop v mesto prepovedan*. Po ulicah delijo agitatorji proglase, ki bodrijo ljudstvo k uporu proti tujcem. Do sedaj ni še prišlo do spopadov; vendar pa utegnejo vsak trenutek izbruhniti nemiri. _______ Strogi ukrepi proti kitajskim upornikom Izkrcanje zavezniških mornarjev v večjih kitajskih pristaniščih PEKING, 17. Oblasti so prepovedale dijaška zborovanja. HAU-KAU, 17. Semkaj je prispela lahka britanska križarka. V kratkem pride tudi britanski parnik, ki bo izkrcal mornariške strelce. Glasom vesti, dospelih danes popoldne v Hau-Kau, so izbruhnili v Cene da Amoy veliki nemiri. HAU-KAU, 17. Danes predpoldne je bil ustreljen eden izmed sedmih boljše-viških agitatorjev, ki jih je aretirala kitajska policija. Guverner pokrajine Hapeh je izdal odredbo, da se aretirajo voditelj komunističnega gibanja in štirje dijaki, ki so organizirali napade na inozemce. PEKING, 17. Kkajska vlada je odpokli-cala del čet generala Feng Yu Šjanga, katerim je bila poverjena naloga, da stra-žijo glavna trgovska poslopja in stanovanja kkozemcev. Tudi general Kjamg T so Lin je odposlal čete proti Pekingu. Nekateri oddelki so že vkorakali v mesto. Je neverjetno, da bodo te čete sodelovale z vojaki generala Feng Yu šjanga. V Sva-tovu je izbruhnila splošna stavka. Radi tega je odphiia v Svatov britanska križarka, ki se je nahajala v Hong Kongur Tudi v Naukingu so britanske pomorske edinice izkrcale moJtvo. V King Kiangu so izkrcali mornariške strelce Amerii kanci.__ Umor izraelskega guvernerja PARIZ, 17. Listi poročajo iz Jeruzalema, da je bil v Hebronu judovski guverner v Palestini, Abramson, ubit s strelom iz re-"volverja. Morilec je zbežal. Trčenje vlakov v Rumi RUMA, 17. Včeraj popoldne sta trčila na tukajšnjem kolodvoru dva vlaka skupaj. Osebni vdak št. 11 je vozil v postajo, ko je brzi tovorni vlak št. 42 'baš dobil znamenje za odhod, dasi ni bil potniški vlak še popolnoma na postaji. Stroj osebnega vlaka je pri tem zadel s strani poševno v zadnje vozove brzega tovornega vlaka in jih precej poškodoval. Ranjen ali ubit ni bil nihče, le vlaki so imeli nad eno uro zamude. Oblastva so uvedla preiskavo. _ Železniška katastrofa v Ameriki 36 mrtvih ROCKPORT, 17. Radi silnega orkana je danes skočil s tira brzi vlak. V njem so se peljali nemški izseljenci, namenjeni v domovino. Pri tej nezgodi je izgubilo življenje 29 potnikov, 69 jih je zadobilo težke telesne poškodbe. ROCKPORT, 17. Število žrtev, ki jih je zahtevala včerajšnja železniška katastrofa, znaša 36. Mnogo1 ranjencev je v obupnem stanju. Katastrofo je povzročil vihar. O srednjih šolah V prejšnjih člankih smo pod tem naslovom obrazložili, v koliko je bilo namenu primerno, kakšne vrste srednjih šol obstojno v Italiji po novi reformi, kakšen je njih ustroj in tsvrha, kakšni so pogoji za sprejem v posamezne razrede in kateri izpiti tvorijo zaključek srednješolske izobrazbe. Zanimivo in naravno bi biio, da bi sedaj razpravljali o učnem načrtu, tako da bi bila slika o Šolstvu popolna toda težko in deloma tudi neprimerno bi bilo na tem mestu razpravljati o tem predmetu. Dovolj se je svoječasno o tem razpravljalo na raznih sestankih in kongresih, veliko tudi pisalo v strokovnih časopisih in v dnevnikih. Vsaka tozadevna meritorna razprava z naše strani bi bila odveč in tudi nekam pozna. Radi tega hočemo samo ugotoviti, v čim obstoji v didaktičnem ozrru jedro vse reforme. Z noVo reformo se je dalo v še bolj izraziti obliki kakor prej prvenstvo jezikovnemu pouku, zlasti pouku v italijanščini in latinščini. Latinščina je postala učni predmet na vseh srednjih šolah, v nekoliko obrnjeni obliki celo na komplementarnih šolah. Poleg italijanščine in latinščine se precej široko šopiri edinole zgodovina. Posledica tega je, da so bile naravoslovne vede človeka iz-podrinjene. Na vsem nižjem oddelku učiteljišča in tehničnega zavoda (ironija imena!), v vseh petih razredih gimnazije, ni niti ena ura določena pcuku v prirodo-pisju, fiziki ali kemiji. Enako je tudi na dekliškem liceju, tako da gospodične, ki so sedem let pohajale srednjo Šolo, niso nikdar slišale kaj o živalstvu in rastlinstvu, o fiziki ali kemiji! In tudi učitelji, katerih naloga je poučevati učence na ljudskih šolah v raznih vedah in celo o kmetijstvu, so v svojem sedemletnem sedlanju na učiteljišču imeli vsega skupaj v osmih tedenskih urah pouk v prirodopisju, fiziki in higijeni. Gotovo se bo zdelo to čitateljem čudno, zlasti v sedanji dobi, ko slavijo povsod v življenju svoj zmagoviti pohod naravoslovna veda in tehnika. Toda ta pojav ni omejen samo na Italijo«, dasi je tukaj zadobilo cajostrejšo obliko, ki spominja že na karikaturo. Boj za povratek k jezikovni, ali bolje humanistični izobrazbi, kakor jo običajno nazivljajo, se vrši tudi v Jugoslaviji. In celo^ deželi tehnike, v Nemčiji, je na gimnazijah pridobila latinščina in grščina že izgubljene postojanke. In tudi tamošnja r&alka je močno skrčila pouk v naravoslovnih vedah na korist jezikov, tukaj seveda modernih, ali kakor ironično poudarjajo, na korist evropizacije. Toda kakor rečeno, ni naš namen, da bi o tein razpravljali. Vprašanje, katerega se hočemo ob zaključku dotakniti, je bolj resno in bolj žalostno. Z novo šolsko reformo so nam. kakor smo že ponovno pis?li, vzeli še one ostanke srednjih šol, ki so nam jih * milostno« še prepustili. Od popolne realke in od nižje gimnazije v Idriji sta ostala za tekoče leto samo zadnja dva razreda realke. Prihodnje šolsko leto bo samo zadnji in čez 12 mesecev bo slovenska realka v Idriji le še predmet naše žalostne zgodovine. Mesto tega 90 nam dali nižji oddelek tehničnega zavoda v Vidmu, katerega pohajata, reci in piši, dvajset dva učenca. Že število učencev je zadosten dokaz, da nosi v sebi bolezen, da je tak zavod v takem kraju nezdravo bitje in da je plod samo brezumnega in brezsrčnega raznarodovanja. Poleg tega pa so zavod že ob rojstvu obsodili na smrt. Še dvakrat se bodo odprla vrata učencem v prvi razred, potem se bodo tudi ta za vedno zaprla. In isto velja tudi za prvi razred nižjega oddelka takozvanoga slovenskega učiteljišča v Tolminu. a •EDINOST« V Trstu, dne 18. junij« 1925. » Žalostno je vprašanje naietfat šolstva, i Žalostno je vprašanje aanh dijakcm iSknnenske srednje SoAe de facio ni. Preostaja jsm iSacro pot v italijansko šokk Toda tekom nažah šarvarjanj -smo apoznalt, da je ta pot fceiska. Teflea je že sama na i &e»bi, ker vsa reforma gre za tem, da omeji 6tevik> srednješo4ce»v. Težja še za naše otroke, ki prihajajo večinoma z dežele in I ki nimajo primernega znanja italijanščine. In tudi če eo biti sprejet« v šolo, bodo ' morali pogrešati pouk v materin&čkli. Srednješolska reforma gre, kakor smo I poudarjali, za tem, da skrči število javnih ^učencev, obratno pa pušča na stežaj odprta vrata do vseh izpitov. Toda težko se I bo kandidat za i s takozvanimi hertzijanskimi valovi dirigirali posebna letala, ki bodo nosila strupene pKne. Nemci se torej zavedajo, da bo bodoča vojna «kemična», in jasno je, da se po vseh večjih kemijskih delavnicah dela v tem smislu. Posebno pažnjo posvečajo Nemci razvoju letalstva. Res je, da ne smejo graditi vojnih letal, toda zato se tem bolj širi nemška civilna zračna flotilja s trgovskimi smotri. Danes so glavna nemška mesta stalno zvezana z letalskimi prometnimi črtami. Tudi cene prevoza niso dra«ge. Tako stane vožnja iz Monakovega v Berlin 100 mark za osebo, jki ima poleg tega pravico, da vzame s seboj kovčeg 10 do 15 kg težak. Vožnja traja 5 ur. Prvi razred po železnici s spalnim vozom stane 105 mark. Vožnja traja 12 ur. Poleg tega so glaivna nemška mesta zvezana s stalnimi zračnim prometom z inozemskimi prestoli -cami, tako z Dunajem, Budimpešto, Moskvo itd. In vse te vožnje niso drage. Država podpira zasebni zračni promet z denarnimi podporami. Kako se letalstvo v Nemčiji razvija, naj nam pojasnijo sledeči podatki. Družba «Junker» je v 1. 1921. prepeljala 2.230 pomnikov, v 1. 1922. 11 tisoč, 1923. 26.500, leta 1924. preko 40 tisoč potnikov. Lansko leto se ni zgodila nobena huda nesreča. Le enkrat so bili trije potniki lahko ranjena1, ker je moralo letalo pristati, pari čemer so se razbile šipe. Mogli bi še mnogo takega naštevati, kako so se Nemci kljub vensaillski pogodbi znali prilagoditi tako, da so še vedno strah sosedov. Največ so napravili na polju le- jih, — čehoafaraška in posojilo. Kakor j«dja «Narodni osvobo-zeoi» »se pogajajo nefryniirt romunske vlade s finančnimi krogi zapadnih držav o velikem železniškem posojilu. Emnsaje tega •—(■posojila se nameravajo udeležiti tudi nekateri čehosiovaški državljani, ki imajo svoj denar naložen na Dunaju. Pogodi za posojilo so zelo 'strogi in za romunsko državo zelo nepovoljni. Zato napredujejo pogajanja zelo težko -in 'počasi. — Veliki nakupi lesu v Čehosiovaški. Te dni se nahajajo na Čehoslovaškem zar siopniki velikih nemških lesnih firm, ki so naročili že velike količine lesu, predvsem za železniške pragove. Pred par dnevi so prišli na Čehoslovaško tudi zastopniki raznih nizozemskih firm, ki se sanimajo za iskoriščevanfe čehoslovaških gozdov. Sedaj se vršijo pogajanja z nekaterimi posestniki čehoslovaških velikih gozdov, — Notranji politični položaj na Poljskem. Politična javnost se v sedanjem hipu najbolj zanima za dolgotrajna in pri tem neuspešna pogajanja, ki se vršijo med voditelji parlamentarnih strank in ministrskim predsednikom Grabskim. Gre za pogajanja o delni rekonstrukciji rvlade. Neuspeh teh pogajanj se smatra kot nov dokaz, da je sedanji politični položaj na Poljskem neznosen. Ozdravljenje prilik bi se dalo doseči le z novimi volitvami. Dasi predvidevati. Ta okolnost je izzvala v poljski javnosti veliko nezadovoljstvo. — Finančna položaj Poljske. Konferenca med ameriškim finančnikom Dil Ionom in poljskim finančnim ministrom, ki se Sjbo vTšila v kratkem, se označa v Varšavi kot dober znak za poljeke državne finance. Poljski gospodarski krogi naglašajo, da se poljske državne finance v zadnjem času boljšajo, kar priznava tudi že inozemstvo. Do pred kratkim se je še s strahom govorilo, da bo tudi Poljska — podobno kot Avstrija — podvržena mednarodnemu finančnemu nadzorstvu. Sedaj se v to eventualnost ne veruje več. — Borba radi izvoza žita iz Poljske. Lansko leto je dovolila varšavska vlada, da se sme izvoziti iz Poljske 60.000 vagonov žita. Izvoženih je bilo okoli 40.000 vagonov. Poljska vlada je pobirala po 16 poljskih zlatov iznozne pristojbine za 100 kg. Zastopniki srednjih in velikih poljedelcev so prosili letos vlado, naj bi ne omejevala izvoza. Njihovo zahtevo podpira poljedelsko ministrstvo, upira pa se ji finančni minister, kateri je proti odpravi izvoznih pristojbin. Pač pa jih je Tvx>ljan znižati. Zastopniki malega posestva so se izjavili preti svNobodnemu izvozu žita, a na» drugi strani zahtevajo svoboden izvoz svinj in goveje živine. Pogajanja se zaključijo po vsej verjetnosti s kompromisom. — Agrarni dnevnik prenehal po 42 letih — A. vd. Jereb — Idrija; Vpc&lane nam Ifatine vračamo po pošti, ker marajo biČL opremljene z vizumom v ide ro&kega prefekta; nato jih poštne neposredr» v*» kr. finančno «tendanco v Trot s kratkim' pos^remnim pismom. — M. Vončina (pokojna) iz Idrije: jo imela pravico do prrboljška glasom kr. od-, loka 743 od 14. 5. W22. in tr; priboljfak je tudi naka«zan. Postaivni. dediči naj se zgla-) sijo s potrebnimi dokazilnimi listinami. — Ivana vd. Kenda — Idrija. Z sobote 20. L m. dopoldne. Vsa dela morajo biti lepo oprana in zlikana. Papir zn podlogo se dobi v pisarni proti primerni odškodnini, _ Razstava ostane orta tri dal Vabmto vse aaše ženstvo in sploh vse, ki se zanimajo zn lep« d.nska ročna dela« da si ogledajo razstavo. _ — Športno Udruženje — uradno poročilo. (Iz zapisnika sejfr cd 15. junija.) Tehnično vodstvo crkliziaa: Vabijo se gosp. ; Kralj Anton, Budthna Valerij, Perovšek Stanko | in Pertot Hinko, da se udeleže seje, jutri ob 20. fcfa?! Mari je še kdo nad kvesturo, pri čemer s uri in 30 minut v prostorih tržaške «Prosveleo pa ne mislimo prefekture?! (Via F. F Izi 10/L). V slučaju neodziva se bo PrejScjo nedeljo se je vrš la v Komnu lepa smatralo mesto za nesprejeto. slavil ost, v uzornem redu kljub ogromni udeležbi. Po tej slftvnosti nas je apostrofiral «11 Popolo di Trieste», Češ: ali bomo še govorili, da Slovani v Italiji ne uživajo popolne svobode? Temeljit odgovor na to vprašanje je Jdobil naslednjo nedelj z dogodkom na prireditvi pri Sv. Ivanu. Zaio ponavljamo upravičeno, da Slovani v Italiji ne uživamo popolne državljanske svobode. Pa tudi ne osebne, kakor pričajo grdi dogodka, ki jih opisujemo v današnjem uvodniku. To je naš odgovor na ItiraktoB prireditev „Pri Tlroicu" V nedeljo 5. julija t. 1. se bo vršila kakor je že bilo javljeno, velika vrtna veselica na vrtu gospodarskega društva *pri Tirolcu*. Prijavila sta se že pevska društva »Ilirija* in «Kolo», ki bosta nastopila z raznimi pevskimi točkami. Delovala bo šaljiva pošta, srečolov in drugo. Zanimanje za to veselico je veliko posebno pa v šentjakobskem in magdalenskem okraju, ker bo ta veselica prva v letošnji sezoni, ki se bo vršila v gornjem vrtu, in ker ie osti dohodek namenjen v korist refekci;e šole pri Sv. VAL — ADRiA 4 : 1. Z ozirom na oceno g. S. Rebca, objavljeno v. Edinosti dne 17. VI. 25.; štev. 142. v odde4ku: *Sport», o nogometni tekmi Val — Adria, v. kateri je omenjeno, da so igrale ta dan najboljše moči S. D. Adrije v raprezentanci proti CHympu v Opatiji, izjavlja podpisano nače'Ini-štvo, da ta vest ne odgovarja resnici, ker v četi, k- je igrala proti 01ympu pod našim imenom, ni bilo nikogar iz S. D. Adria. Načelništvo nogometnega pododseka D. K. N. Tommaseo. Footbail-Associafsoii (Par misli o nogometu in par nasvetov). Smo v letu 1925. To leto bo brezdvomno ne le v naši nogometni kroniki, tem- eč v zgodovini nogometa spleh zaznamovano kot eno najbolj živahnih. Nogomet ni več k sport, je man^a, hujša kot mania za *gross world puzzle;>, hujša morda kot vsaka druga. Zajedel se je že v privatno življenje in zavzel interes najširših plasti ljudstva. Danes ;e prvo vpra- «Kdo je zmagal? ___ _______r___ _______ ________^ ________šenje mlajših pni sre-čanju: Jakobu in vrtca pri Sv. M. Magdaleni, kačuna Kako je igral Grbec, Menon, Zadnik, Pittaco se z gotovostjo, da bo vrt do zadnjega kotička i Sevčič, Kalisch?» V kavarnah geste gostov ka- • « n . * _ -1__—__-r-----—- S.:. J™--— rCAi'nra rt nnllni«r>il1 zaseden. S tem bo zopet pomagano revnim otrok-om šole, ki bodo tudi v prihodnjem letu mogli prejemati v šoli kosilce. Iz oralo PiL dr. „Ediust" v Trsta — Krajevni odbor — Št. Peter na Kr.: Prijavo vojne škode J. Fatur — Knežak srna vložili in prepis opremljen s tozadevnim potrdilom se nahaja v našem tajništvtu na- razpolago. — K. A. — Zatolmin: Pismo prejeli; bomo poizvedeli čimprej. — Krajevna organizacija — Slavina: Skušali -sm o po iz vede ti na finančni inten-danci za zneske vloženih prošenj udeležencev skupnega pašnika v Mate njiv asi, Rakitnika in Žej in Luke Gorjup; ni nam pa bilo mogoče izslediti prijav, ker nam niso poznane pozicijske šteivilke. Kot raz-vidimo iz pisma, so prizadeti že dobili pozive finančne intendance, da dopolotjo avoje prijave. Pošljite nam tisrte pozive, pa bomo poizvedeli, kar povprašujete. _Mestni odbor — Idrija: V zadevi Vončina. naj interesiranka vloži rekurz. radi odmerjene osebne dob oda rine z motivacijo, da ne trguje. Ona kupčija je bila le slučajna. — Njen oče naj vloži ekscindo-svalno tožbo, ker je zarobljeni stroj njegova osebna lastnina. — V zadevi F. K. bi bik* najbolje, da se otranka obrne naravnost na zavarovalni glede Izidi ebfinskih volitev od pretekle nedelje Preteklo nedeljo so se vršile sledeče volitve v furlanski provinciji: _____ ___________________ Ponteba: zmagal opozicijonalni blok nad | ^vod na Dunaju ter se informira fašisti. . r - .'dokumentacije. Drugače ne bo šlo, Cerkno: izvoljen skoro isti občinski, omenjena zavarovalnica nima zastopnika svet, ki je bil prej razpuščen. tv Julijski Krajini. Prav gotovo bo treba Čepovan: slovenski gospodarski blokj l) zavarovalno polico; 2) potr- večino, manjšino komunisti. Slovenski fa-< ^^ 0 ^gudn^i vplačani premiji; 3) mrtvaški "isti, sedai Ie še trojica .(med njimi bivši j zavarovanega in končno izkazilne li- _____ A — D„ Jprv r^cto]: npnna- .. . .« . i ... 1 M ___ župan Andrej Podgornik) so ostali neopa ženi od volileov. Sv. Križ: Slov. gospodarska lista. (Med-vešček, SuKh, Jerkič, slovenski fašisti, potisnjeni v stran). Na vpraianle odgovor Nedeljska prireditev v korist podružnice Šolskega društva pri Sv, Ivanu se je vršila v najlepšem redu in brez vsakega in mti najmanjšega neljubega incidenta do 9. ure zvečer 1 Ob tej uri pa je prišla na vrt družba fašistov, ki je izsilila zaključek prireditve! ZahtevaH so osorno, naj godba zaigra kraljevo koračnico. Naglasiti moramo, da se tej zahtevi niso protivili ne prireditelji, ne obfcmstvo, pač pa je barkovljanska mladinska godba pojašajevala, da rečene koračnice ae sna. Da fife potalažir je zasviraia «Giovina odanost, plemenitost in kalku!atrvna sposobnost posameznika - n narod, ki zamore šteti največ in najboljše nogometaše, lahko reče z mirno vestjo, da ima ravnotoliko značajev. Nogomet vrst sporta, k»er se )c ena na;plemeniteLSin f. . - . združuje vse. kar zahteva ml)en,e od ^^veka: hladnokrvnost, mir, samozata,evan;e. odloč-stremljeni« za zrnato celote, katen Ponos na barve celote vzbu a v — Fr. SnKgnj — Pri tržaiki kra- lievi zaktadm dek^aciji isbafa, da je ja-nsacnki otrok pokojnine iroUčan Računalo dvor v Rimu pn ni an odgovoril na pritožba nost in igr^cu"ponos na druga čustva, ki so v njem utelešena. Nogomet vzgaja tudi mase. Tega pri nas še ne moremo opažati, ker smo v tej panogi premladi. Kronike drugih narodov, posebno angleškega, te domovine nogometa, govore jasno o tem. Kateri Anglež ni ponosen na znanih enajst rnedrih, ali enajst belih? Xateri Anglež še ni prisostvoval tekmam v kristalni palači? S kakšnim ponosom govore naši sodržavljani o pijonirj-h nogometa: Udine, Ferrara, Torino, Genoa Football and Cricket Club, Mediolanum, Juventus, Andrea, Milan Club, U. S. N.. Pro Vercelli itd- itd. Nogomet navdušuje mase. Tega dejstva m mogoče zatajiti _ to v*dimo že sami pri naših tekmah. Res, da to navdušenje cepi maso, toda nenevarno, ali jo istočasno dela sprejemno za velika tostva, za navdušenje in ponos. Krof pristašev nogometa a ne nogometašev je pri nas še majhen. Širše plasti naroda so še ne-pristopne. toda kmalu se bodo vdale tudi tc. Kakor je telovadba, posebno pri slovanskih narodih zavzela eno prvih mest v kulturni delavnosti na«vU JaJja > V Trstu, dne 18. junija 1925. m. kulturen faktor, s katerim je treba računati. £ato mora negovanje tega ^>orta biti popolnoma neodvisno samostojno. Nogomet ima svojo literaturo. Slovenci nimamo o njem knjig, imajo pa j»h skoro vsi narodi in to dokazuje, kakšno važnost pripisuje svet razmahu tega »porta. In ako upoštevamo, da so v nekaterih deželah po šolah uvedene obvezne nogometne vaje, moramo pni-anati, da mora imeti tuA neko pedagoško vrednost. _ , S. K. (Dalje prih.) fer se je nekoliko poreza! s steklenimi drobci po levi roki. Ubitega konja so prepeljali v mestno klavnico, poškodovani avto so pa zavlekli v bližnjo garažo. — Razne nesreče V tovarni olja v Zavijah kjer je bil zapo«l>en, je lfMetni težak Karel Slavec, doma iz Doline, včeraj popoldne prišel z desno roko pod stiskalnico za stiskanje oljnatih semen, pri čemer je zadobil več centimetrov dolgo in precej globoko rano, ozdravljivo v 10 dneh. Ponesrečenec se >e zatekel v mestno bolnišnico, kjer so mu rano obvezali. — 19-letni mehanik R-Thard Beuz, stanujoč1 na Greti, je včeraj popoldne pri dehi v meha- i nični delavnici Oberle v ulica Campo Marzio j £t. 12. prišel z desno nogo med nazobčeao ko- j lesje nekega stroja, ki mu je hudo razmesarilo 1 stegno. Mladenič je bil prepeljan v meseno j bolnišnico; moral se- bo zdraviti kakih 14 dni. — V mestno bolnišnico je bil prepeljan tudi 36-letni klepar Humbert Favretto, ki si je pri delu v prosti luki V. E. HI, kjer je popravljal strešni žleb pri javnih skladiščih, izvinil na dveh mestih desno nogo. Iz tržaškega iivUenja _ Tragikomična ljubezenska prigoda podjetnega brivca. Dasi že poročen in ne več v tistih letih, ko je srce navadno najbolj občutljivo za Amorjeve pušice, je 39-letni brivec Atilij Velacich, stanujoč v ulici Solitario št. 16, še vedno rad škilil za mladimi ženičaani, četudi niso bile ravno brhke. Nekega dne — bilo je pred „ . - ___-f , . - kakimi tremi leti - se ie Po »akljuiju T^g^^g*** Vesti z Goriškega Še na naslov hipotefnua znoft ? Carici: a™5^ (Čuden način pridobivanja klijentele). vzemale toUkšen del prireditve, da bi same Pustimo za danes razne pritožbe glede zadostoval« za samostojen nastop Po vojn; , . ' • _, - smo pač težko imeli lepšo telovadno manife- poslovanja, odlaganja p^izrocevan,a ne , ^ ^ ob la toHJto ieiovadncga udej. potrebnih pota na hi^^m^zared ter j>ri- st^ovar)a Srca so se topila prisotnim od za- ~ 1 1 nosa ob pogledu na ljubke malčke, nastopa- izjavam 28-le'na Ana Predonzan, F. Timeus jc precej joče s samozavestnim strmim korakom. Precizno, s pridržano sapo so izvajali fantički svoje proste vaje s palicami, umirjeno in tekoča deklice z obročki ob zvokih glasbe. Na- Ob priliki 25-letnice poroke TEREZIJE ŠKERLAVAJ IVANOM-MARIJA FURLAN želijo obilo sreče otroci. OPČINE, dne 18. Junija 1925. (478) I NALI OGLASI I MLEKAR, obenem -izprašan kurjač, z dolgoletno prakso, izurjen posebno v mlekarstvu in razpošiljanju mleka, išče službe. Cenjene ponudbe na naslov. Aleš Burger, Št. Vid pri Vipavi št. 101. 815 . -v i j nik, naj si gre poiskat tolmača, potem da An?*/rS?°Pfn,i StamT -Jli' bo opravila svoje opravilo. Dotični na? račcajeve vaj« na orodju so naravnost presene-us 12. Ni bila lepa, celo šepala, moral Uti.ne da bi kaj oprale občinstvo in vzbujale divji .nebrzdan precej, pa po ljubezni hrepeneči bri-i ' . . . ' , . ' ,. aplavz, predvsem ob nastopu malega pedenj- vcc jc to spregledal. Med njima se je raz- vil. Posluje^ razlicm denarni človeka/Ki je s podlasčjo spretnostjo obvladal vila tajno ljubezensko razmerje in lepega »asi 'deželi m vsak i^ed npk vajef koi govi veliki sodniki. Telo dne je Predonzanova povila -otroka, de- ; S& I klico' ki ji je sedaj leto in pol. Kmalu po-!?«* jeziku kajti splošno trgovsko načelo tem je začel piamin Velacicheve ljubezni Je ne stavth rnkakih tezkoc svoji klijen do Predonzanove naglo pojemati, dokler ni naposled docela ugasnil. Vendar pa stvar ni imela hujših posledic, kajti brivec je obljubil ljubimki, da jo bo gmotno podpiral in zdi se, da je obljubo tudi držal. Iz neznanih vzrokov pa je pred kratkim prišlo med ljubimcema do nasprotij. Spor je moral biti hud, kajti včeraj popoldne je Predonzanova nenadoma prišla v Vela-cichevo brivnico v ulici Giulia št. 16, oči- teli v jezikovnem občevanju. posebno 'ahke vaje. Mogoče bi b lo bol;e učinkovalo, da bi telovadci ne bili nastopili na j istem orodja kot naraščaj, ki je naravnost bri- Na lak način si vsak navaden razumen Kral s skokom čez konja s prožno desko, dočiiji človek lahko premotri, koliko natsega ljudstva bo moglo ostati zvesto denarnemu zavodu, ki na tak način postopa z njim kakor hipotečni zavod v Gorici. Zveza prosvetnih društev ZAHVALA. Podpisano vodstvo »Zveze prosvetnih dru- vidno ne z dobrim namenom, kajti v ročni štey» se toplo zahvaljuje vsem, ki so kakor- gledc telovadnih nastopov ne tolko navajeno občinstvo, ni moglo vedeti, kako neprimerno težje je podobne vaje izvajati z tveprožno desko. * Prepolni lepih vtisov, z vedro zavestjo, da bodo z delno izvedbo tega, kar so lepega in koristnega vedeli in slišali, društvenemu živ^e-nju mnogo koristili, — so se na večer razhajali delegatje na vse vetrov-e. — Solkan. Ustanovil se je «Mladinski odsek ROJANSKO konsumno društvo razpisuje mesto gostilničarja. Pismene prošnje naj se pošljejo na predsednika Rud. Ferluga, \ a F. Filzi 17, do 1. julija. 816 SPREJMEM dobroizvežbanega kolarskega pomočnika ter dva vajenca, Širca, kolar, v Sežani. 817 • SREČO v Jugoslaviji dobi oni, ki poseduje D'n 150.000.— in ima veselja do trgovine. Radi nujne preselitve se odda v najem trgovina z mešanim blagom pod zelo ugodnim pogo;i. Lokal stoji na glavni točki v največ;i fari in lesnem industrijskem kraju na Gorenjskem. Zlata bodočnost se nudi onemu, ki b kup-čeval z lesom in ogljem. Ker je. obrt za trgovino z mešanim blagom v hiši, je torej mogoče prevzeti vsakomur, ki ima veselje do trgovine. Ponudbe pod «ZIata bodočnost-* na upravništvo. 818 'J HARMONIKA italijanski mod-1 4S baso — se proda. Naslov pove goriška uprava. rm***823 KUPIJO SE: obrabljene klopi, stelaže in d«ci-malna tehtnica za špecerijsko trgoviao. Ce- -njene ponudbe naj se pošljejo na našlo* Požtnoležeče, Trnovo 99 pri II. Bistrici. 812 PRIZMATIČNE daljnoglede, tudi pokvarjene kupuje Hirsch, opti"<, via Mazzini 36, Test. Plača dobro. 717 BIRMANCI! Samo v odlikovanem fotogra-, fičnem ateljeju Pietro Miani, Corso V. E. III št. 41, dobite moderne slite po najnižjih cenah. Porabite priliko! 67f ; — Organizacijski tečaj dne IX in 14. junija! Milost Antonu mlajšemu in Lebanu Viktorju t. 1. Skoro vsa naša društva so oživela. Ve>ndar } mlajšemu. — Načelstvo. često visi njihovo življenje na nitki. Vidi se, da našim fantom n dekletom dorastlim med voj- . torbici je prinesla s seboj nabasan revol- koli kaj pripomogli k takemu uspehu «Or£ani- Z. P IU (Zveze v) vSolka- v ■ • ,1 j i \t i • u ^ zaciiskeća teča a». nu, ki bo poleg dramatike go il s posebno vne- ver. Komai ,e ugledala Velacicha, ga je /acijsKega v ^^^ ^ p ^^ I ^ tf^vfdbo. Miade.nBiei mladenk, ki cbsula s pravcato ploho najraznovrstnej- ^ ;--| sc misiij<, ^ V5laniti, naj se priglase pri tov. sih psovk, pri tem je celo ponctvoio zagro- " * ^ ' žila ljubimcu, da ga bo ubila. Velacich je skušal pomiriti razjarjeno žensko1 in jo skušal odpraviti z lepa; a bilo je, kakor da bi prilival olje v ogenj. Ker je ženska vedno huje vpila in razgrajala, je Vela-cicha končno popadla jeza; pograbil je škarje, skočil proti Predonzanovi in jo ponovno zabodel v glavo, pr.sa in hrbet. Hrupni prizor je seveda privabil mnogo IjucLi, prihitela sta tudi dva mestna stražnika, ki sta napravila ravsu in kavsu konec. Predonzanova je bila prepeljana v mestno bolnišnico, kjer je zdravnik dognal, da njene rane k sreči niso globoke in ne nevarne; po mnenju zdravnikov se bodo zacelile v kakih 8—10 dneh. Potem, ko je dobila potrebno pomoč, je zaslišal Predonzanovo v bolnišnici nameščeni varnostni organ, pred katerim je ženska izjavila, da se je bila podala k Velacichu z namenom, da ga pošteno ozmerja, ker ji je v zadnjem času storil 'veliko krivico in _________________________________p 3. Izlet P. K. v Gorici na Goljake (1495 no manjka izvrstna šola, ki jo je dak> dolgo-J ni). Odhod iz Gorice v soboto, dne 20. t. m.: letno društveno življenje našim ljudem pred prva skupina s korjero ob 16.30, druga vojno. To pomanjkljivost je treba odpraviti za ' na z vlakom ob 19.50 do Sv. Križa-Ceste. Od-vsako ceno in utreti društvom novih Tazvojnih i Hod prve skupine ob 18 iz Ajdovščine. Ob zmožnosti. Dobra organizacija, točna društve- 121.24. uri odhod druge skupine iz Sv. Križa v na uprava je pogoj za to. I Dol. — V nedeljo, dne 21. t. m., ob 5. uri od- V soboto dopoldne so dohajali od vseh kon- hod iz Dola; ob 7. uri prihod na Goljak (1495 cev in krajev naše solnčne Goriške odposlanci prosvetnih drušiev; naši bistri kmečki fantje in dekleta; med njimi tudi zreli možje. Pustili so za kratek čas bujna polja, zavedajoč se, da delo v društveni organizaciji ni manj važno, kot ono na polju. Da je to pot k izobrazbi, k duševnemu zadovoljstvu, da je to šola za veli-ko-poteznejše gospodarsko delo. V sedanjih pasjih dnevih sedeti dolge une v zaprtih mestnih prostorih, prisostvujoč deloma suhim, stvarnim predavanjem, gotovo ni prijetna stvar, vendar ©o odposlanci z velikim zan manjtem sledili izvajanjam od začetka do konca. Zato bo tečaj nedvomno obrodil do- m), obenem I. odmor. — Na Lokvah kosilo in 2. odm-or. Ob 3. uri odhod iz Lokev v Gorico. Vabljeni so vsi prijatelji planinstva in izlet-mštva. Posebno se pričakuje obilnega odziva iz nekdaj tako planinsko razpoložene Ajdovščine. — Pripravljalni odbor. — Občanske volitve ▼ Cerknem. V nedelji so se vršile v Cerknem občinske vottve, ki so potekle popolnoma mimo in nemoteno, ker so naši vrli Cerkljani nastopili pri volitvah složni in edini, kar naj služi v zgled tudi ostalim občinam, v katerih se bodo v bližnji bodočnosti vršile občinske volitve. V volilnem boju, ki ni bil pravzaprav nkak bo^, je nastopila samo sploh ravnal surovo z njo; pravega vzroka spora pa ni hotela povedati. Priznala je tudi, da je grozila Velacichu s smrtjo, da pa ni resno mislila s to grožnjo; revolver da je vzela s seboj le s samomorilnim namenom, ki ga je hotela izvršiti po sestanku z ljubimcem. Varnostni organ je odvzel brih sadov za naše ljudstvo, v zvezi z uvedbo v občinskem odboru, enotnih poslovnih knjig za vsa naša prosvetna j Ker so v tej Listi zapopadeni večinoma odbor-društva, ki jih je pripravila® Zveza prosvet- j mki, ki so že sedeli v prejšnjem, razpuščenem nih društev». Točna voditev vseh za društveno občinskem zastopu in ker >e Cerkno ožja do-organizao jo potrebnih knjig je pogoj uspeva- 1 movina viteza P?ternela, se lahko g. Pisenti nja društva, nauči naše priproste fante in de- znova prepriča, kako neosnovani so bili nje- kleta voditi za društveno življenje potrebne posle, ter v naprej prepreči marsikak spor, ki ženski revolver, ki ga je imela spravi je- postane često usoden za šibko življenje osam- govi razpasti občinskih odborov in kako brezuspešna je bila njegova prosluLa obmejna politika. Edino z enim uspehom se lahko ponaša nega v ročni torbici nato jo je spremil, Ijenega društva; poleg tega pa so nam potreb-, in sicfcr s tem, da je z njegovim razpuščanjem na bližnji policijski komisarijat, odkoder™ 7f točno odgovarjanje na vse zahteve, ki občinskih zastopov pahnil naše občine v neiz- u-i o j „i- > h stavijo »oblastva na društva. Istočasno ie-iz-' merno gospodarsko bedo. je bila Predonzanova po ponovnem zašli- vrslna ša]a za mladeniče in deki€ta, stremeče i — Kin&rij obrtno-nadaljevalne šole v Vršan,u odvedena v zapor. Zagovarjati se bo za napre, 6e bi ti vedela, da t (Dalje na IV. strani) DNEVNI RED: 1. Poročilo načelništva. 2. Poročilo nadzorništva. 3. Čitanje revizijskega poročila. 4. Potrditev računov za leto 1924. 5. Prememba pravil. 6. Volitev načelništva in nadzorništva. 8. Slučajnosti. (480) NAČELNIŠTVO. Opomba: Ako bi ob določeni uri iie bilo zbrano zadostno število članov, se bo višil, občni zbor eno uro pozneje na istem prostoru in z istim dnevnim redom, ki bo sklepal ob vsakem številu navzočih članov. gPJ Potrti neizmerne žalostt naznanjamo vsem sorodnikom, prijaieljem in znancem, da. je naša blaga soproga in mamica Marila Pirfevec roi. MisSei v 48. letu svoje starosti, danes ob 3. uri popoldne, preminula. Pogreb se bo vrSil jutri, ob 6. uri popoldne SEŽANA, 17. junija 1925. loSnff Pfrjevnc, soprog. Mlrkt, Van da, Olga, otroci, in ostali sorodniki. (482) Predno kaj nakupite, obiščite 4 i Veliko skladište pohištva tvrdke ALESSANDRO LEVI MINZi Via Rettorl «. 1 - Via Malcanton it. 7-13 Spalne sobe, obedne ©obe, posamezni kosi pohištva v veliki izberi. PODLISTEK V. J. KRIŽAN0V5KA: <83) Mol preteklosti Roman v treh delih. Iz roščine prevedel Ivan Vouk. «Medtem se je iz mesta pripeljal pozivani zdravnik, ki je ugotovil, da je grofova roka že počrnela in da rmi je kankrena grozila s smrtjo. Ko je zaman poskušal razkleniti prste, je izjavil, da je operacija neizbežna in odrezal je roko pri zapestju. Vendar pa je prišla pomoć preppzno. Proti jutru naslednjega dne je Gateazzo umrl; ker pa se je izpovedal in prejel odpuščanje grehov ter ^ obhajal, so ga pokopali v družinski grobovi Montignosov, v samostanu. Odločno pa so se menihi uprli temu, da bi grofico pokopali v obzidju samostana, innatrali so jo za prekleto ter sklenifi, da ne sme ostati v gradu. Razen lega je sedela, m ru je biio mo£xe pokopati po krščanskem obredu, ker }e mso mogli položiti v krsto. Končaia ie tako, da so jo stepah v veti** skrinjo in jo pogrebli nekje ob zidu. Kje je pokopana, ne ve nihče; zakaj na grob niso ataviH oe križa ne nobenega drugega znamenja. .. «Za Galeazzom je ostati pelletni sin Pariziae in ta je bel moj ded. Spominjam se j£a iz svojih otroških let. Bil je resen, pobožen, samotarski in ni maral za družbo. Iz njegovih lastnih ust sem cul zgodbo o smrti svojega pradeda, grofa Galeazza, in povest o prikazni, ki jo je videla moja babica, dedov a prva žena. Umrla je zelo mlada za sušico in v smrtni uri se ji je prikazala Parizina, vsa iz sebe in obupana, ter rekla, da je treba poiskati Girolamovo truplo in mu spustiti roko, zakaj v dvignjenem položaju je ta roka nosilka strašne klevete, ki jo je izrekel; nato naj ga pokopljejo po ceifcvenih obredih. Umirajoča je z grozo ponovila te besede, toda ni povedala, kje je truplo. Morda ji niti priknen ni povedala tega, morda pa je pozabila od strahu, ali pa ni razumela vsega, ker je umirala. Umrl je črez nekaj minut, ne da bi kaj več povedala. Ded, oče in j a* sam smo skrbno iskali truplo nesrečnega Girolama upajoč, da rešimo njegovo dušo. Vsi trije smo hodili na božja pota, dali krati nešteto maš, darovali cerkvi in goreče molili zanj. Toda nihče ni mogel odvzeti prekletstva, ki je viselo nad nami, a na mojega nesrečnega Paoia se je zgrnilo z vso svojo težo in«ga pogubilo. Jaz sam, Ridoifo Di Mftnti-gnoso, nisem nič izkusil na sebi, toda v osebi svojega edinega sina 9tm bil zadet do srca. «Paokm> rojstvo je stalo njegovo mater Življenje. Nekaj ur po otrokovem rojstvu je moya uboga FuHria videla nekaj, kar je bilo v iwd s bodočnostjo njenega otaoka alt z nmrrfrn* neoiinetio naše rodbine, zakai nenadoma je smrtno pobledela od strahu, se vzklonila in začela nekaj vpiti v nezmiselni besedni zvezi. Iz vsega se je razumelo samo: «Rešite otroka... rešite otroka.'^ Nato so jo napadli krči in umrla je zvečer ^tega dne, ne da bi prišla k sebi. Jaz sem jo zelo ljubil in sklenil sem, da se več ne oženim, ampak se posvetim izključno sinu. «V moje veliko veselje je Paolo zrastel močan k^kor hrast, lep kakor Apolon in izurjen v vseh vitežkih spretnostih; bil je samo preveč drzen in je izzival nevarnosti. mu je blizu deset let, ko sem nenadoma ntlcaj odkril, kar je zelo vznemirilo moje očetovsko srce. Hudo me je presenetilo, ko sem ugotovil, da je Paolo čudovito podoben svojemu predniku Galeazzu. To mi je bilo tako hudo, da sem ukazal sneti Galeazzov portret, ki je visel v slikarski galeriji zdaj zazidanega krila, in pokrili so ga z drugimi portreti, a portret grofice Parizine so uničili« ker so jo imeli za prekleto. Začele so me mučiti čudne predalutnje. Alise bo strašna usoda, ki visi nad našo rodbino, zrušila tudi na to mlado bitje, ki je bogato cfcdarmrano z zemeljskimi blagri? Tedaj sem podvojil molitve in darovanja cerkvi, upajoč s tem potolažiti «Ko je imel Paolo petnajst let, sem poskrbel, da je prtfeel za oprodo na dvor ferrarskega vojvode Alfonza II., kjer je peslal ljubljenec vojvodove družine in vsetfa dvora zaradi sveletfa razuma, svoje lepote in spretnosti v viteških bojih in igrah. Moram še omeniti, da se je vojvoda Alfonz vzgajal na francoskem dvoru, zato je ljubil veselice in turnirje, a Paolo ni imel sebi enakega ne v plesu ne v kopju. «Ko je stopil v enoindvajseto leto, sem se odpravil za nekaj mesecev v Ferraro in moram priznati, da so sinova zmagoslavja zelo laskala mojemu samolj ubj u. Še bolj sem bil ponosen, ko mi je vojvodinja pri nekem pogovoru rekla, da je Paolo njen ljubljenec in da bo črez tri leta z veseljem dala v zakon Paolu svojo sorodnico, ki bo tedaj dovršila šestnajst let, če se bosta hotela seveda. Možnost tako sijajne partije me je navdušila in ves vesel sem odšel v Montignoso s Paolom, zakaj imelo smo opravila v Modeni in na posestvih v njeni okolici. «Sedem aH osem mesecev sva živela nekaj časa v gradu, nekaj časa v Modeni. Tedaj sem prejel pismo od matere svoje pokojne žene, katere spomin mi je bil srvet. Zato sem zelo ljubil in spoštoval to častivredno žensko, ki je živela v Benetkah pri orno-ženi hčerki. Grofica Di Castelmonte me je prosila, oaj pošljem k njej Paola, da bi jo razveselil, zakaj bife. je boleh na in ni videla že dve leti svojega edinega vnuka, ki ga je oboževala. Njena druga hči ni imela otrok. Nisem ji mogel odreči, posebno še, ker je Paolo zelo ljubil babico in jo srčno želel videti. Dokler se ni preselila v Benetke, je grofica živela v Modeni in na vse načine razvajala Paola. t EDINOST« V Trstu, dna IS. iusifa 1925. • neubrano životariš, bi s& gotovo obrnila in bi ;ne tekla po prelepi ravnini. Gospod gotovo ne pozna vseh durov? AH pa mogoče tudi njemu «sreča laže» in muza se mu tudi več ne •klanja. Sledile so še druge slovenske in italijanske pesmi. Bale so dobro izvajane. Po&eb-;iK> se nam je dopadla «JLz stolpa .» G. pevo-vodja nam je pokazal, kaj se lahko doseže z našimi otroci. Igre so bile dobro igrane. Lepe obleke deklic in dečkov — zato gre menda pohvala požrtvovalnim učiteljicam. Lahko bi govorili še o neki deklamaciji; mogoče po-zneje. Še nekaj! Še vedno živimo v dobi «sedem suhih--•» za nas vsako leto bolj suhih. V takih časih bi priporočal manjše kose kruha. Vsako leto nam vzamejo po en razred — jemljejo nam to, kar je najdražje vsakemu kulturnemu narodu, zato ne silimo sami v asimilacijo. Vsak narod ima pravico, to smo in bomo zahtevali, do pouka v materinščini. _ Iz Ročinja. Kot strela se je razširila v pondel ek dne 8. t. m. zjutraj novica po vasi, da sta našemu županu poginili dve glavi živine. Cela vas je prihitela iz mesta ter uvidela, da je bila ta1 novica žalibog resa- čna. Pred hlevom je ležal težak in lep bik ter mlado tele. oboje mrtvo. Povpraševali smo se ter iskali vzrok tej nezgodi Čudno se nam je zdelo, da sta živali tako hitro pogin li. V četi t ure se je odigral cel prizor! Čisto jasno je bilo, da gre za zastrupitev, kar nam je potrdil tudi živinozdravnik. Toda vse okolščine kažejo, da je nemogoče, da bi b la zastrupljena, krma ali voda. Mnoge izm,2d nas ki poznamo domače razmere, nas je prevladal žalostni sum, da tu gre za nesramen naklep. Več možakarjev je zmajalo z glavo rekoč, da je tu moral kak hudoben človek hote dati zavžiti živini velko množino strupa, kajti čudno bi bilo, da bi od navadnega strupa poginil v par minutah močen bik. Mnogo je še okolšcn katere potrjujejo to naziranje. _ iSrje. V vipavski dolini na isvem bregu Vipave na prijaznih vinorodnih gričih so posejane lepe brejske vasice. V njih prebiva dobro, pošteno, narodno zavedno brejsko ljudstvo. Ni smeti med njimi in črne sence ne strašijo... Zavedni so Brejci :n znača.ai zelo. a največje zasluge, da je temu tako, ima njihovo Bralno tn pevsko društvo, ki obstoja že 27 let ter je eno na!starejših v Vipavski dolini. Ves čas obstoja, razen vojnih let, je bilo v ž;.vahnem razmahu, po vojmi pa postalo še močnejše in s krepkejšimi silami je šlo v vrste z drugimi društvi čvrsto na delo. Za v nedeljo 11. junija se pripravlja to društvo da predoči na odru občinstvu, krasno delo Ks. Meška: Mati, drama v 3 dejanjih. V nepopisno lepi besedi izliva pesnik v tej. igri vso strastno svojo ljubezen do matere — domovine! Z odločno, a mehko in čustveno besedo graja materi odtujujočega se sina Milana. Ah, koliko zgledov žalostnih in bridkih, vidimo danes okrog srbe, ko toliko sinkov izdaia m prodaja svojo rodno mater, ko zatajuje — domovino! In je ne v dijto, ka.ko ona loka nad zgubljenci! Težka resna in nezabavna je ta igra, a toliko pomembnejša za današnje čase. A prepričani smo, da uspe tudi ta, kot so dosedaj na kasovljskem odru vse. Dvorana v Kasovljah je ust varena kot nalašč za poletne prireditve in to radi t;ga, ker je zidana t k ob reki Vipavi, a na drugi strani tudi vsled svoje prostranosti. Za preganjanje dobrega časa bo skrbel tamburaški zbor iz Sela. Tudi pevski zbor nastopi. Za one, ki niso v sorodu s štev"Iko 13, bo pripravljen pavil on z dobitki. Tudi lačni in ževu želodci se bodo imeli priliko nasititi, seveda ne zastonj —! Torej dne 21. junija vsi v Brje! Iz Ajdovščine Preteklo nedeljo, dne- 14. t. m. se je vrši! zaključek šolskega leta tukajšnje obrtne šole združen z razstavo šolskih izdelkov učencev in učenk. V ta namen so se zbrali v šolski dvorani župani občin Ajdovščina, Šturje in Lokavec, za katerih okoliš ta %ola obstoja, nadalje učno osobje z g- didaktičnim ravnafp1ifl.ni vsi učenci *:n učenke ter facjarah ribičev, ki so bili isti večer na morju« da. mesto da bi takoj odjadrala h kraju, ko je zadet vihar, sta Šele začela vleči polno mrežo rib v čoln. Ko sta pa bila z delom pri koncu, rešitev ni bila več tako lahka. Vthar je rasel ter seveda metal čoln sem in tja kakor sla-mioo, dokler ga ni preobrnil. Tn je torej bila katastrofa ter le ona dva sama vesta, koliko časa sta se še borila na življenje in smrt z valovi. Ta smrt je pač gotovo ena najgroznejših. Čoln in mrežo, oboje močno pokvarjeno, so dobili kmalu po nfesreči v Gradežu. — Štorje. V nedeljo 21. junija se bo vršila pri nas veselica, ko jo priredi kmetsko-izobra-ževalno društvo «Štorje». Na sporedu sta dve igri-burki. Društvo :z katerega posnemamo, da je bilo v obeh razredih vpisanih okrog 70 učencev, kar ie vsekakor"lepo število za naše razmere. To število bi pa bilo še večje, ako bi razpolagala šola z obširnejšimi prostori. Zelo hvalevreden je bil ob sk in dobri tudi učni uspehi posameznih učencev. Nekaterim najpridnejšim učencem so bila nato razdeljena primerna darila Nato je izrekel lokavšlci župan g. Cibej zahvalo vsemu učnemu osobju in šolskemu kuratoriiu ter ajdovsk' občini, ki s požrtvoval-ostjo in skrbjo omogočajo že skozi 14 let, da U za obrtniški, rokodelski in trgovski stan nadvse važna ustanova tako lepo uspeva. Končno je g. predsednik zaključil to malo slavnost s priporočilom na učence, gospodarje •in stariše k vztrajnosti v obiskovanju pouka, oziroma k podpiranju mladega obrtnega in rokodelskega naraščaja v stremljenju po večji izobrazbi, kar bo brez dvoma v korist učencev kakor tudi gospodarjev. Nato so si ogledali navzočni šolsko razstavo, katera je kazala v resnic' lepe uspehe te šole. Posebno risarski izdelki, načrti in modeli nekaterih učencev in učenk so nas iznenadili. Vsled tega ^ se moramo tudi mi pridružiti omenjenemu pozivu g. predsednika, posebno na mojstre, obrtnike in trgovce, da podpirajo z vsemi svojimi moč m! to za njihov stan kakor sploh za naše ijudstvo zelo važno šolo, kajti resnica je. da duh časa zahteva tud: od teh stanov vedno večio umstveno izobrazbo, ako hočejo v bodočnosti napredovati in uspevati v vedno narašča oči borbi za življenski obstanek. Znanost in umetnost Slovanske besede 9 Italijanščini Pred kratkim je objavila «Edinost« ve-lezanimivo razpravo pod naslovom «Sjk>-iveni v Italiji», delo znanega in nenavadno marljivega raziskovalca slovanske preteklosti g. notarja Miroslava Premrou. G. Premrou je podal v svojem članku kratko, toda pregledno in na neizpodbitnih zgodovinskih listinah slonečo sliko naseljevanja Slovanov ačem pokopališču. O nesreči sami se domneva in to tudi po mi ni niti treba povdarjati, dovolj je, &e rečem, da bi brez gumija ne prifili z elektriko nikamor, da bi ne poznali bicikljev čn avtomobilov in ne sto drugih stvari. Na Sumatri in Javi raate lepo drevo, ki nam daje tako koristno gutaperčo. Ko so spoznali, zakaj vse se da porabiti gutaperča, je drvelo v ondotne kraje v»e polno ljudi, kakor da je tam odkrito zlato.. V Cara času (Južna Amerika) raate »kravje drevo» (paolo de vaca). Ce se to drevo naseče, teče iz rane sok, ki je tako krepilea in redilen kot mleko. Ima skoro vse tiste snovi v sebi in po vrhu še veliko množrno vosku podobne tvarine. Domačim vsi rabijo to rastlinsko mleko in ga imajo celo rajši nego kravje. Crnci v Nigeriji so še bolj srečni, oni imajo masleno drevo*. Izloček, podoben surovemu maslu, rabijo vedno, ko »i pripravljajo jedila. Tudi kupčujejo z njim. Narava je čudovita; tu nam nudi nešteto uporabljivih snovi, tam smrtonosne strupe, pa zopet zdravila in včasih strup in zdravilo skupaj. Opij, morfij, kokain so tvarine, ki nam jih daje rastlinstvo, in ki so v zdravilstvu neobhodno potrebne. Istočasno so to strupi, ki so velikansko zlo za vse, k« jim zapadejo. Kinin, to nenadkriljivo zdravilo zoper mrzlico, je produkt drevesa, ki mu pravijo kinkona (cinehona). Z otoka Jave prihaja sedaj skoro ves kiran. ki ga imamo. La Condamine je v listu «Memoires de 1'Acadeinie des Sciences« pojasnil, kako je prlšio do odkritja kinina. «Leta 1638. je v južnoameriški državi Peru vladal kot v-ice-regent španske krone grof Chinchon. Njegava visoka gospa je tedaj do bila hud najpad mrzl-ice. Eden njegovih pra-deljencev, ki je bil nekak glavar okraja Loza, mu je tedaj sparočE, da domačini (Indijanci) uporabljajo proti mrriici lubad nekega drevesa z velikima uspehom. Ker je podkraljici postajalo čedalje huje, je bilo naročeno zgoraj omenjenemu prideljencu, da pripravi zdravilo div-•akov, o katerem je poročal. Toda jasno ie, da se ne sme delati poskusov z neznanim zdravilom na tako vzvišeni osebi in zatoiso njeni zdravniki najprej pokkali mraUčnih bolnikov med plebejci in napravili ek^penmente pri teh. Še4e potem, ko je ducat teh špansklJ^ beračev ozdravelo, je zdravilo spreiela podkraljica m ozdravela. . Ko so prebivaioi mesta. Lana, kjer je bivai pod k ral: z ženo sflišali o novem sredstva, takoj poslali k njej deputacijo ;n jo prosili, na) pošlje v pokrajino Loxa (odkoder je ona dobila čudodelni kinnov lubad) ekspedicijo, da nabere tam takega 'lubada kolikor največ more Podkraljica, ki je baje bila ljudonnla ženska, je prošnji ugodila in je pozneje sama osebno razdeljevala zdravilo med vse. ki so bvl potrebni. Naravno ;e, da se je tega tudi kmalu naveličala, in je zato poverila to nalogo jezuitom, ki so pozneje izvrševali to delo še leta in leta brezplačno. Rad njih je bil kinin pozneje Bonna porodila« DEVIZE AmsUrdam od 1040.— do 1050.— Bel Sija od 122 5 "> do 124.-; Parit 124.&0 do 125.--London od 127 40 do 127.80 : York od 26 10 do 27.40; Španija o i. 379.— d«r 3*6.— ; Švica od de 513.— ; At«M od 42 — do 44—; Berlia od 620.— do 630.— ; Bukarsšt od 11.75 do 12.25: Prara od 77.50 do 78.25: Ogrska od 0.0360 do 0l0370; Dunaj «4 t.08*> do 0.037»; Zagreb od 45.90 do 46 30. VALUTA; Avstrijske kroae od 0 0365 d« 0.0875 dinarji od 45.6^ do 4«JO; dotaiji od 26.05 do 2S.*>; novci po 20 frankov od M.— do 101— fou* lingod 127.30 do 127.70 Benečgsk« okveanic« 75.90. Vipavsko, istrski refošk in kraški teran. Na debelo in za družine Viato XX aaftem« br« M (prej Acquedotto) na drobno in za družine Vi« Giullanl 32. - Telet. 2-41 Priporoča se lastnik (47) FR. iTRANCAR. Pravimo Vam samo to: Predno kupite Pohištv •Kelte si Mittfja Izten pri M. STEINER m Gtm IS m 17 Via tem 15 Ib 17 3 Zlato, srebro, krone, l platin, zobovje kupuje 1 Zlatarno ALBERT P6UH| S Trsi, Via Ha . sini 46 lavci — pravi Salvitmi — si privoščijo zju- nazivan v mnogih deželah starega in novega traj, ko gredo na delo, un «bicchicrino ai|sveta jezuitski prašek». Ime kinin pa ima svoj _. ^__ i.? 1,lo iacnn na nrvi I izvor v imenu zgoraj omenjenega kralja L.nin- chona in isto velja tudi za ime rastline same sgagna», ki je, kaleor je jasno na prvi pogled, italijanskim jezikovnim pravilom prirejena slotvenska beseda žganje. Salvioni primerja to našo besedo s špansko besedo « aguardiente», kar bi se reklo italijansko «acqua ardente», t. j. torej žganje, žgana voda. Furlani imajo izraz «brrtola'», ki pomeni žepni nož. Beseda je nastala iz slovenskega izraza «britev*. Race se imenujejo na Benečanskem do levega brega Livence «anare», toda tostran rečene reke imajo drugo ime, namn&č «razze», v katerem se tudi takoj vidi slovenska «raca». Češplje se imemijejo na celem Beneškem «susine»t toda v vzhodnem delu te dežele pravijo vsaj eni vrtsfci &e<Špelj «siespe», kar je nastalo iz slov. «češplja». Na Beneškem je dalje zelo razširjena beseda «grć-bant», ki pomeni skalnat neprehoden kraj. Te besede ni mogoče razložiti iz italijanskega izraza «greppo», temveč je treba videti v njej slovenski izraz «greben*. Končno naj omenimo še «ta>lpon», ki pomeni topolo in ki ga povsem pravilno isto-veti prof. Sabrioiii s alovensfem imenom istega drevesa «topo4a». Posneli amo ta kratka izvajanja profesorja SalviooH* «« z«*0. W mmadrah njegov člančič za fečrpno razp«rva o tem Na Cejlonu raste zopet drugo drevesce, ki je važno radi svojega flubada. Posušeni lubad tega drevesca ie znan po vsem svetu, ker vsebuje posebno dišečo snov. Mi io poznamo pod imenoma cimet ali »sladko skorjico*. Zopet so druge rastline, ki gromad jo svoje dišeče- snovi v semenu namesto v drevesni skorji. Sem spada orešek, ki je poznan vsakt kuharici, in potem tudi vsem znam poper. Poper je zanesel v Evropo Le Po vre, guverner Francoskega otoka. ... • u Ne kaže mi naštevati naprej v tej smeri, ker potem bi moral poleg dišečih lovorovih hstov (lorberja) imenovati tudi petersd,. čebulo itd., L so sicer zelo koristne rastline, a preveč podane, da bi mogel kaj novega povedati ° "repične kraje Indije in Jave: zaljša prekrasno drevo, vttkih in vnokih debel, svetlo-zelcoega listja, fct Ogloda, kakor daje glazirano Iz lesa tega drevesa izločajo katro. F> M« Karate tista združena s knjigovezrlco GORICA — Via C. Favetti 9. s papitimo GORICA — Via G Carducci 7. BREiCAK ANTON Zaloga in tovarna pohištva GORICA — Via G. Carducci 14. Brata CU slikarja GORICA — Via Ascoli 5. KOZMJIN MIKA Kmečko leseno orodje in kuhinjska posoda GORICA — Via Rastello 27 KRUSlČ in SIN krojaška mojstra GORICA Corso Emanuele III. 37 SULIGOJ JAKOB urar in zhUar GORICA — Via Carducci 19. SAUNIG BRUNO Zaloga usnja, čevljarskih in sedlarskih potrebščin, sveč, voska i. t. d. GORICA — Via G. Carducci 7, ANTON KOREiM nasl. Zaloga stekla, porcelana in kuhinjske posode GORICA — Via G. Carducci 4. KERŠEVAS4' JOSIP Dvokolesa, šivalni stroji, puške GORICA — Piazza Cavour 9. ČUK ELIJA šivalni stroji in dvokolesa GORICA — Piazza Cavour št. 9. DRAŠ&K KARL pekarna in slaščičarna GORICA — Via Carducci 21. SAUNIG najboljša poprava pušk, in koles IGHACU šivalnih strojev GORICA — na Komu (hiša «Kmečke banke*) DAROVI Slovenski župami: Vipavcu, Kraški, I stran, so zbrali v Risa« na iniciativo Kovač-Cibej p ril tki svečaaofltae 25-letnice vladanj kralja Lir 190*— *a -Šolsko dt^itvo* Srčna hrvala! , .x T Goapod Semerli daruje Lit 25, g. Valenčic L o Nj. V. v Trstu. Glavno zastopstvo za Italijo I. LEVI & C. Reka-FIttiiie aTeia M) najboljši uspeh PAHOR LOJZE najmoderne|ša krojaČnica v GORICI — Via Morelli 4. JAKOB BRATUŽ pekarna in slaščicama GORICA — ul Mamelli 6. (Šolska ul) HENRIK VOUK meban;k ključavničar GORICA — Via Favetti 7. MAVRI( ANDREJ manufakturna trgovina GORICA — Via Carducci 3, ZOTTER LUDVIK brivec GORICA — Piazza Vittoria (Travnik) 17. Brata ZOTTER man. trgovina združena s krojačnico GORICA — Piazza Vittoria (Travnik) 17. Kje se dobro je in pije ? c« Gostilna „ČRNI OREL' Dvorana, prenočišče, hlevi GORICA — Via S. Giovanai 6. MOLAR JOSIP Gostilna GORICA — Via Monache 11.