Poštnina platana v gotovini. Iznafa «uk torek, Četrtek In soboto. * Cena posamezni Številki Din. —-50. TRGOVSKI LIST ČASOPIS ZA TRGOVINO, INDUSTRIJO IN 0"RT. Omtfafltvo R» apmvnlUvo J« v Ljubljani, GradlSte (Rev. 17/L — Oopbl M m vrata]«. — &Uv. pri Čekovne«' jjbiJaal tl.91). — Stn telefona 352. SaroCnine sa oietnlje SHS* letno D 60’—, ta pol leta D JO*—, za Četrt leta D 15*«*-, meseCno D 5*—, »' j D 90*—. — Plata In toži M v Ljubljani * J ~ .......................................................... LETO V. ' 0 ^ LJUBLJANA, dne 31. avgue' . v°\,V^ v - \V ŠTEV. 101. List stane od 1. marca 1922: celoletno Din 75.-, L j. (K 300.-); polletno Din. 37.50, L j. (K 150.-); četrtletno Din. 18.75, L j. (K 75.—); mesečno Din. 6.25, L j. (K 25.—). Marijanske Lažne. Kar je bilo v Beogradu med če-hoslovaškimi in jugosloven.sk. predstavniki povodom poročnih svečanosti dogovorjeno v glavnih obrisih, sprejme sedaj v Marijanskih Lažnih lormalno redakcijo ter postane meso in kri. Mala antanta stopa vedno bolj v ospredje evropske politike in države, ki jim je usoda naklonila centralno evropsko lego in jih je določila, da tvorijo most med dvema svetovoma' starim in novim, ki vodita med seboj boj na življenje in smrt, v Evropi s propagando, v Aziji z mečem, začenjajo ustvarjati samostojno politiko, ki ni privesek Pariza ali Moskve. Za Jugoslavijo so ti dnevi zgodovinskega pomena. Srbska politika pod francoskim protektoratom se je izpremenila v jugoslovansko, srednjeevropsko politiko, ki gre v soglasju z zavezniki svoja pota ter vedno bolj uveljavlja svojo neodvisnost od drugih velevlasti. V Marijanskih Lažnih se poraja doba daljšega zavezniškega sožitja Jugoslavije s Čehoslovaško, ki.bo prav odločilno uplivala na nadaljni razvoj evropske usode. Pred odhodom na Čehoslovaško, je zunanji minister dr. Momčilo Nin-čie sprejel beogradske novinarje in jim je v širokih potezah orisal mednarodni položaj Jugoslavije. Po njegovih besedah obstoji v vseh točkah soglasje med obema državama ter je tekst pogodbe takorekoč gotov. V zmislu dogovora se bodo pritegnile k skupnemu delu tudi druge države, ki so že v Genovi z nami skupno nastopalo in se bo trdnost bloka nasledstvenih držav po vsih znakih vedno bolj poglobila. Brezdvomno se bo našla formula, ki bo vse interesiranc države v polni meri zadovoljila in obenem tvorila možnost energičnega nastopa napram drugim državnim Skupinam. Dr. Ninčič je predvsem zavračal pogosto nastopajoče domnevanje, da v mali antanti izvaja čeho-slovaška republika hegemonijo in da je zalo že prišlo do nesoglasij med udeleženci. Po njegovih izvajanjih je bas ministrski predsednik dr. Beneš pokazal pri vseh prilikah toliko stvarne uvidevnosti za interese posameznih članov male antante, da je sam vedno predlagal, naj pri skupnih nastopih odločuje vedno ona država, ki v konkretnem primeru najbolj prizadeta. kar se je posebno jasno izražalo v Genovi. Mi si od uspehov male antante že v bližnji bodočnosti obetamo mnogo. Čas je, da se otresemo pretiranega rešpekta pred zapadnimi državami, ki so vendarle v nas videle preveč predmet izkoriščanja in tamponska sredstva za svoje namene, ki niso bili vedno naša korist, ter da sami odločujoče posežemo- v razvoj dogodkov. Kot se je mali antanti posrečilo definitivno odvrniti habsburško nevarnost, ki je baš rodila obrambno zvezo nasledstvenih držav in očuvati Evropo pred novimi potoki krvi in novo brezmejno bedo, tako bo tudi odslej ona prav eminentna varuhinja evropskega miru ter bo tvorila močan jez proti boljševiškemu navalu, ki se zgrinja od vseh strani proti stari Evropi in si je v Aziji tik pired Carigradom že osvojil svoje postojanke. To je zgodovinska naloga predvsem obeh držav, ki zdaj v Marijanskih Lažnih ustvarjata večletno zvezno pogodbo. Avstrija v Berlinu. Iz Prage se je avstrijski zvezni kanoeiar dr. Seipel odpeljal v Berlin, da nadaljuje svojo politično turnejo. Zadnjič smo povdarjali, da ima kancelarjevo inozemsko potovanje v prvi vreti gospodarski značaj, vsled česar tudi na tem mestu o njem govorimo in da hoče avstrijski državnik apelirati na sosede, naj v sedanji skrajno globoki krizi priskočijo na pomoč potapljajoči se državi. Čeprav je pri odhodu z Dunaja kancelar dovolj jasno namignil, da že zori doba priključitve k Nemčiji, ako ne prispe nemudoma zunanja podpora srednjeevropskih držav, smo vendar smatrali te besede samo za grozilno gesto brez stvarnejše podlage, in večina dunajskega tiska je pri tej priliki kancelarju nujno svetovala, naj ima pred očmi samo resnični gospodarski interes države, ki dnevno bolj hira in se nagiblje k propasti. V Pragi je dosegel dr. Seipel navidezne uspehe, ker je bil takoj izdan nalog za nakazilo nekaterih kreditnih obrokov Avstriji, sicer pa mnogo več ni bilo opaziti. Berlin je kancelairja prisrčno sprejel. Kar je spomladi neo/icijelno doseglo v Nemčiji Dunajsko moško pevsko društvo, to je doživel zdaj oficijelni zastopnik Avstrije. Kljub močni priključitvam akciji se je prvič po sklepu miru zgodilo, da je obiskal najvišji avstrijski predstavnik predstavnike nemške republike. Isti časopisi, ki so povodom praške-' ga obiska hiteli, da povdarijo njegov izključno praktični gospodarski značaj, in ki so se trudili, izločiti pri tem vsako politično primes, so zdaj zopet zašli v velenemško strugo in nagla-šajo narodno enoto obeh držav. S kakšnim uspehom je izvršil avstrijski kancelar svojo misijo, ne moremo reči. Tz besed, ki jih je izpre-govoril pri sprejemu berlinskih novinarjev, ne moremo mnogo izluščiti in v njih ne najdemo pravih realnih pridobitev. Vsekakor pa je bilo posvetovanje obeh kancelarjev v toliko odkritejše in prisrčneje, ker oba pripadata konservativnim krogom in se torej v mnosrih točkah v naprej strinjata. Dunajski tisk naglaša, da sta . beda in nesreča tisti element, ki veže obe državi in jim ustvarja skupnost interesov. Gospodarskih koristi avstrijski kancelar pač ni rgogel v Berlinu pridobiti, ker ječi Nemčija pod silnim pritiskom reparacijskih dajatev ter mora z mrkim pogledom prisostvovati žalostnemu procesu, kako antantne države v svrho zasi-guranja reparacijskih obrokov rušijo kos za kosom suverenost domovine. Zato pa je po zatrdilu avstrijskega Časopisja moralni učinek sestanka tem bolj ceniti in tukaj videti glavni uspeh berlinskega obiska, ki naj dvigne kloneče duhove v Avstriji in Nemčiji. Kot je optimistično dejal skoro istočasno zvezni predsednik dr. Hainisch pri neki slavnosti v *alc-burgu, da se za Avstrijo še ni nagnil veuar vseh dni. Mi beležimo inozemsko potovanje kancelarja drja Seipela, ker pomeni obupen poskus, rešiti Avstrijo iz težke gospodarske krize, ki ji danes nihče ne ve usode, in ki upliva tudi na vse sosedne države. Ustanovni obč. zbor zadruge trg. vrtnarjev za Slovenijo. V nedeljo, dne 27. t. m. vršil se je v mestni posvetovalnici v Ljubljani ustanovni občni zbor zadruge trgovskih vrtnarjev za Slovenijo s sedežem v Ljubljani. Udeležba je bila zadovoljiva, ker je prišlo od 50 vrtnarjev na zborovanje 31. Točno ob 9. uri je otvoril zbor član pripravljalnega odbora gospod Viktor Korsika, ki je pozdravil navzoče, konstatiral sklepčnost ter predstavil zboru zastopnika obrtne oblasti, gosp. komisarja Čehuna ter predsednika obrtnih zadrug za Slovenijo, gosp. Angeloslava iVanehettija. Ker’ je obrtna oblast v smislu obrtnega reda sklicala ta ustanovni občni zbor, je naprosil zastopnika obrtne oblasti, da določi dnevni red današnjega zborovanja. Slednji je prečital dopis ministrstva za trgovino in industrijo, oddelek v Ljubljani, z dne 14. julija 1922, št. 4440, ki je pravila zadruge odobrilo. Na to določi dnevni red in sicer: 1. Volitev načelstva in 2. Slučajnosti. Izvoljeni so bili za načelnika: Viktor Korsika, vrtnar v Ljubljani, za njegovega namestnika pa A. Ferant,, tudi vrtnar v Ljubljani, za odbornike pa: Ivan Šimienc, Franc Hercmansky. Matija Keše, Pavel Šimenc, vsi v Ljubljani; Alojz Zelenko iz Celja ter G juro Džamonija iz Maribora. Za odbornikove namestnike: Ignacij Štrekelj in Andrej Pavlin iz Ljubljane ter Anton Lap iz Kamnika. Za pregledovalca računov: Ant. Bajec in Ivan Bizovičar iz Ljubljane. 2. Slučajnosti. Novoizvoljeni načelnik se zahvali navzočim za zaupanje, ki so mu ga izkazali z izvolitvijo načelnika zadruge. Veseli ga, da so se tovariši zbrali v tako lepem številu ter je mnenja, da bo zadruga gotovo vspevala, ker je videti od strani članov tako zanimanje. Ustanovitev zadruge je bila nujna potreba časovnih razmer. Vse se organizuje, vsak stan zastopa v organizacijah svoje koristi, le vrtnarji so bili brezpravna raja ter niti niso vedeli, ali spadajo v poljedeljstvo ali v obrtni stan. Zadruga bo to razmerje razčistila ter iz-vojevala vrtnarskemu stanu stališče, ki mu gre po njegovem delovanju in vseobči koristi. Pripravljalni odbor pa ni imel pri ustanavljanju zadruge samo ta namen, ampak je hotel ravno z organizacijo vrtnarjev odpraviti umazano in nereelno konkurenco, ki jo ustvarjajo graščaki, samostani in kapitalisti postavno priznanim vrtnarjem. Vsi oni, ki obdelujejo svojo zemljo z umetno pomočjo, kakor gnoj-niki, rastlinjaki itd. ter te izdelke prodajajo, morajo spadati med obrti ter si tudi pridobiti za izvrševanje te obrti potrebne pravice. Čisto gotovo je, da jim je možno prodajati svoje blago veliko ceneje, keir plačujejo davke kot poljedelci, nimajo izvežba-nih vrtnarskih pomočnikov, ampak navadne delavce. Režijski stroški so torej minimalni in za to je lahko tudi blago ceneje. Zadrugi bo treba skrbeti, da taka podjetja, dokler si ne preskrbe obrtne pravice, ne smejo imeti vajencev vkljub temu, če ima podjetje vrtnarske pomočnike v službi, ker je čisto gotovo in dokazano, da je vajenec le takrat kaj vreden, če se uči svoje obrti pod nadzorstvom mojstra-vrtnarja, ne pa uslužbenca. Le pravilno izučen in izvežban vrtnar je v stanju, da izvršuje svojo obrt pravilno in v vseobčo korist. V smislu pravil se more podvreči vsak vajenec preizkušnji, pri tej se mora'postopati jako rigorozno, ker so slabi vajenci tudi slabi pomočniki, v kvar gospodarju in samim sebi v nadlego, ker jih noče nikdo sprejeti v delo, ali pa jih po kratkem času odslovi. Tovariši! Naša organizacija, naša trdna volja nas bo privedla do uspehov, ki smo si jih postavili pred oči že takrat, ko smo začeli ustanavljati svojo zadrugo. Delo se je sicer silno zavleklo; bile so težkoče, katere so morale prekoračiti oblasti in pa tudi mi. Naporno delo venčamo danes; organizacija je tu. Čaka nas še, oso-bito načelstvo ogromno delo; prepričan sem, da se bo slednje to delo vspeš-no izvršilo, če boste vi vsi, kar vas je navzočih in kar jih danes ni moglo priti na zborovanje, naše stremljenje podpirali, se vedno in v vseh slučajih obračali na načelstvo in prijavljali vse ledostatke in vse podatke, ki se tičejo našega stanu. Načelstvo bo na ta način o vsem podučeno in mu bo možno, da prosi, odnosno opozarja oblasti in merodajne faktorje, da narede v gotovih slučajih remedu-ro. Pozdravljeni še enkrat, dragi tovariši ! 9 Načelnik Zveze obrtnih zadrug za Slovenijo pozdravi navzoče, jim častita k organizaciji ter v daljšem govoru pojasnuje zborovalcem pomen tesnega udruženja vseh pridobitnih stanov v močno falango. Končno predlaga tudi, da ustanovni občni zbor že danes sklene svoj pristop k Zvezi obrtnih zadrug za Slovenijo v Ljubljani. Načelnik se zahvali gpsp. Fran-cbettiju za presrčni pozdrav ter da njegov predlog glede pristopa k Zvezi obrtnih zadrug, na glasovanje. — Predlog je bil soglasno sprejet. Kot delegata na Zvezin zbor sta bila izvoljena gg. Gjuro Džamonija iz Maribora ter Viktor Korsika, načelnik zadruge. Prečita se proračun za leto 1922, ki izkazuje potrebščine K 12.596.80, pokritje K 19.800, torej prebitka K .203.20; proračun se vzame v znanje brez ugovora. G. Džamonija izraža veselje, da je zborovanje obiskano tako mnogo-brojno ter izreka nado, da bo zadruga gotovo dobro vspevala; res ie videti že po vdeležbi ustanovnega obč. zbora., da vlada za njo med interesenti veliko zanimanje. Navaja dalje nekatere’ potežkoče, osobito v prometnem oziru in dobavi premoga; naloga zadruge bo, da se v vsakem oziru in povsod zavzame za interese svojih članov. Osobito bo treba urediti im-potrtno in ekspertno vprašanje ter .carinske zadeve. Dalje omenja vrtnarje, ki jih goje graščine in veleposest- Med velesejmom inserirate najbolj uspešno v »Trg, listu**! niki ter nalaga zadrugi, da stori vse potrebne korake, da se te nereelne razvade odpravijo. Zahteva, da se pri vladi intervenuje, da se vštejejo vrtnarji med rokodelske ohrti in da smejo izvrševati vrtnarijo le oni, ki so se faktično izučili vrtnarstva. Načelnik pojasni, da je že pripravljalni odbor vložil tako zahtevo na vlado, da pa do sedaj še ni dobil odgovora, da pa bo zadruga to svojo zah te -o ponovila. Gosp. Ivan Šimenc sproži misel, da bi bilo nujno potrebno, da vrtnarji ponudijo eden drugemu svoje blago, ki ga imajo preveč. Pri tej priliki omenja gosp. Džamo-nija, da ima njegova tvrdka »Vrte v Mariboru na razpolago veliko množino raznovrstnih semen, ki jih je sama vzgojila in jih bo dala članom, ki se bodo za nje interesirali po primernih cenah. Sklene se, da se naj vse tozadevne ponudbe javijo načelstvu zadruge, ki bo potem svoje člane potom pisem o njih obvestilo. Na predlog gosp. načelnika se sklene, da se bodo pozvali vsi člani zadruge, da prijavijo načelstvu potrebščino na žici. Žica se bo dobila potem direktno iz tovarn carine prosta, in bo na ta način veliko ceneja. Ravtiio tako se^ bo izvršil nakup stekla. K besedi se javi gosp. Alojzij Kor-sika. Omenja, da je najstarejši med navzočimi, da že 49 let izvršuje samostojno vrtnarsko obrt, da se je tudi sam učil v graščinski vrtnariji, torej ve iz lastne izkušnje, koliko se navadi vajenec v zasebnih trgovskih pod jetjih. On je za časa svojega obratovanja poskušal ustanoviti zadrugo, pa mu je obakrat spodletelo. Tembolj je treba torej pohvaliti delovanje pripravljalnega odbora, ki mu je za-početo delo uspelo. Predlaga torej, da se mu izreče zahvala, kar je bilo enoglasno sprejeto. Ko je še gospod Ferant priporočal članom zadruge stanovsko in strokov to zavest, je zaključil, načelnik ob 11. uri zborovanje. M. Savič: Naša industrija in obrti. (Nadaljevanje^ Slepo črevo-«buten* (BodensScke) se uporabljajo za pariške klobase in nasoljene ali suhe in se konsumirajo v Avstriji na Češkem in v Nemčiji. Goveji mehurji se porabljajo za pako-vanje masti in sira ali pa za zapiranje .konzervnih steklenic, ko se poprej posušijo. Goveji jednak se uporablja za špecijalne klobase ter se prodaja na Češko in v Nemčijo. Koža za razko-vanje zlatih listov se nahaja na slepem črevesu in se odstrani iz njega predno Podlistek. Od znietnlko do popolnesa trsovca. (26. nadaljevanje.) Pri dobavnih kupčijah, kojih izvršitev se razdeli na več dob, si pridržimo pravico, da smatramo sklenjeno pogodbo kot ugaslo, to je, da smemo ustaviti vse delne pošiljatve, ki bi jih imeli še izvršiti, in da za škodo, ki bi nam iz tega nastala, napravimo odgovornega odjemalca, v slučaju, da se ta brani sprejeti iz kateregakoli vzroka eno delno poši-ljatev ali da ne plača naše fakture take pošiljke.«. »Nasprotno pa tudi naš odjemalec lahko nastopi proti nam, v slučaju, da se mu naša izvršitev njegovega naročila ne zdi taka, kot je bilo sklenjeno v pogodbi? meni Ernst. »Seveda! Pri vsaki kupčiji lahko nastanejo spori glede kakovosti in dobavnega roka. Kar se slednjega tiče, imamo natisnjeno pripombo na naših fakturah, kakor tudi na našem pisemskem papirju in vzorcih pogodb, da nismo odgovorni za zamujeno dobavo, ki je nastala vsled stavke, požara, havarije ali drugih vzrokov višje sile, in da naši kupci nimajo pravice vsled take zamude morebiti anulirati naročila ali skle- se začne črevo izpirati Uporablja se pri kovanju zlata v liste in za izdelavo kož za zapiranje dišavnih steklenic, dalje za prezervative, kakor tudi za polnjenje mesa. Mali del ovčjih črev se uporablja pri izdelavi klobas za izdelavo strun, vrvic In konopcev, dalje za šivanje ran, in od slepega čreva pa se izdeluje pra- vi francoski prezervativ. Tanka čreva od drobnice se po klanju očistijo od nečistosti vložijo v vodo nato se iz-perejo na deski, kemično preparirajo ter nato na okvirjih sušijo ali pa solijo. Od suhih črev se izdelujejo strune in podobno na ta način, da se namočijo v vodi, očistijo, preparirajo, spredejo, ugladijo, osušijo in namažejo z oljem. Za prezervative se slepo črevo očisti od sliza in mesnega dela tako, da ostane samo mrena, ki se kemično preparira in osuši. Svinjska čreva služijo, tanka za debrecinske in domačj klobase, svinjski želodec in debela za krvave klobase, ter ceio debelo črevo za kuhanje mila. Od konjskih črev se jemljejo samo tanka, ki se vsled svoje jakosti uporabljajo za zimsko salamo. Taka čreva so uvažali naši fabrikanti salame iz Francije, Belgije, Amerike s3rUa, Naša produkcija premoga. .Jugoslavija je producirala v pretečenem letu 2,948.903 vagone premoga. V posameznih pokrajinah se je produciralo: v Sloveniji 1,272.970 vag. (1. 1920 1.193.874, leta 1919 1,155.689, leta 1913 2,344.826), v Bosni in Hercegovini 915.331 (v letu J920 826.664, leta 1919 662.671, 1. 1913 805.757); v Srbiji 401.472 (leta 1920 841.949, leta 1919.111.246, leta 1913 257.872), v Hrvatski in Slavoniji 359.130 deta 1920 387.390, leta 1919 256.900, leta 1913 199.584 vagonov). Denarstvo. Novi bankovci po 1000 dinarjev. — Kakor čujemo, spusti narodna banka le dni v promet nove bankovce po tisoč dinarjev. Stanje papirnatega denarja na češkoslovaškem. Po izkazu bančnega urada češkoslovaškega finančnega ministrstva se je v zadnjem tednu stanje papirnatega denarja zopet zmanjšalo za 65,661.000 čsl. kron in znaša danes čsl. kron 9,647.573.000.-. Cene zlatemu in srebrnemu denarju v Nemčiji. Nemška državna banka plačuje od 28. avgusta do 3. septembra za zlatnik 20 mark 5000 mark v papirju. Za srebrn denar plačuje 120kratno vsoto v papirju. Promet. Promet poštno-čekovnih uradov v Zagrebu in Ljubljani in poštne hranilnice v Sarajevu izkazuje za julij sledeči rezultat: 371.270 vlog in izplačil v znesku 1.467,255.365.51 Din. Od tega odpada na klirin. promet 117,332.367.42 Din. Novih računov je priglašenih julija 81, a odglašenih 14. Koncem julija znaša število iraejiteljev čekovnega računa 7788; stanje vlog 210,793.431.8/ Din. Trgovski register. V trgovinski register so se vpisale nastopne firme: podružnica Slavenske banke d. d. v Gornji Radgoni; Skladiš-no i odpremničko d. d. podružnica Jesenice; Croatia, gozdna industrijska d. d podružnica v Ljubljani; podružnica Slavenske banke v Ljubljani; podružu. Slavenske banke d. d. v Kranju; »Sla- vi ja*. jugoslov. zavarovalna banka v Ljubljani; »Globuse, trgovina s konzervami d. z o. z. v Mariboru; podružnica Slavenske banke v Mariboru; podružni-nica Slavenske banke v Murski Soboti; »Vinograd«, veletrgovina z vinom v Ribnici. I Dobava, prodaja. Dobava smolnatih bakelj. Ravnateljstvo državnih železnic v Subotici razpi-. suje na dan 6. septembra 1922 pismeno ofertalno licitacijo glede dobave 5000 smolnatih bakelj. Predmetni oglas z natančnejšimi podatki je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. Dobava službene obleke. Ravnateljstvo državnih železnic v Subotici razpisuje na dan 9. septembra t. 1. pismeno ofertalno licitacijo glede dobave službene obleke (hlač, bluz, plaščev, kap itd.). Predmetni oglas z natančnejšimi podatki je v pisarni trgovoske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. Hmelj. XV, poročilo Hmeljarskega društva za Slovenijo o stanju hmeljarskih nasadov. Žatec, C. S. R. 17. 8. 1922. Po nekaterih deževnih dnevih je nastalo danes vendar lepo vreme, katero kaj ugodno vpliva na razvoj hmeljskih kobul. V nekaterih krajih se je pokazal bakreni palež. Vlage ima zemlja sedaj zadosti; lepo vreme je potrebno. V nekaterih občinah se je že pričelo z obiranjem. O cenah še danes ne more biti govora, ko še nimamo izgotovljenega blaga. Žatec in okolica bo letos imela sicer obilo, pa le srednjo letino. Kakovost hmelja bo pa najboljša. Cene še vedno padajo in se za 50 kg Jimelja iz l. 1920, srednje kakovosti, plačuje le po 800-1000 č. K. Razno. Delegacija ministrstva financ v Ljubljani objavlja uradno: Kakor pojas-uuje generalna direkcija posrednih po-reza z razpisom z dne 3. avgusta 1922, št. 18172, se plačuje letna taksa za fija-kerske vozove in avtomobile ne gelde na to, ali se upoi*abljajo ali ne, ako se .le v porabnem stanju. Vsi lastniki takih vozil, ki zanje radi neuporabe še niso plačali letne takse, jo morajo v izogib kazni plačati najkasneje tekom 14 dni po dnevu, ko izide zadevni razglas delegacije pod št. B II 928/1 iz leta 1922 v Uradnem listu. Zamenjava listov za odgovor. V sporazumu z vsemi poštnimi upravami, ki so pristopile k svetovni poštni zvezi in katere izdajajo ter zamenjavajo mednarodne liste za odgovor, je odredilo poštno ministrstvo v Beogradu, da morajo vse naše pošte do konca tekočega leta zamenjavati liste za odgovor stare izdaje, in sicer po isti vrednosti kakor liste za odgovor nove izdaje, to je za znamko za dva dinarja. Po 31. decembru t. 1. pa bodo listi za odgovor stare izdaje. neveljavni. Listi za odgovor stare izdaje se poznajo po opombi, ki je na njih natisnjena, da se list za odgovor zamenja za znamko v vrednosti 25 centimov. Na listih za odgovor nove izdaje ta vrednost ni označena v številkah. Jugoslovanska tehnična poslovnica se je ustanovila v Berlinu W. 35, Kor-nerstrasse 23. . Lesene hišice na račun reparacij. Te dni pride iz Nemčije v Jugoslavijo 85 lesenih hišic, ki jih je prejelo ministrstvo za socialno politiko na račun reparacij. Deželni most čez Savo v Št. Jakobu bo zaradi pleskanja od 30. avgusta dalje do preklica za promet zaprt. Gradba prekmurske železnice. Kakor doznavamo, je kredit za gradbo te železnice v znesku 90 milijonov dinarjev od ministrskega svčta že odobren in denar v finančnem ministrstvu tudi že nakazan. Sekcija za trasiranje železnice Murska Sobota-Ljutomer-Ormož se je spremenila v gradbeno sekcijo in je za šefa le sekcije imenovan projektant železnice g. inž. R. Kavčič, ki ima najširša pooblastila. Na delni progi Ljutomer-Ormož, za katero je detajlni projekt že izvršen, se prične z gradbo v najbližjem času. Češkoslovaški kredit Avstriji. Avstriji bosla izplačana dva zadnja obroka češkoslovaškega posojila v iznosu od 155 milijonov avstrijskih kron. — Ta dva obroka nista bila izplačana radi tega, ker Avstrija ni izpolnila svojih obvez. Otvoritev jugoslovanskega generalnega konzulata v Berlinu. Slavoljub Ramadanovič, generalni konzul prvega razreda se napoti v Berlin, da otvori tam jugoslovanski generalni konzulat, ki je bil ukinjen začetkom svetovne vojne. Ramadanovič je bil doslej ravnatelj konzularnega trgovinskega oddelka v ministrstvu zunanjih poslov. Železniški pragi iz Nemčije. Železniško ministrstvo je naročilo 10.000 pragov v Nemčiji in sicer iz naslova vojne odškodnine. Trgovcem, ki obiščejo »Velesejem v Pragi«, priporočamo knjižico: Če-lioslovaška republika. V knjižici je posebno točno podan pregled o gospodarskem stanju bratske države in bo trgovcem dobro služila kot kažipot v češki indijstriji. — Knjižica stane 15 Din in se dobiva v vseli knjigarnah. Ljubljanski veliki sejem. Slavnostna otvoritev Ljubljanskega velesejma se izvrši v soboto, dne 2. septembra ob 10. uri dopoldne po gospodu ministru trgovine in industrije Osmanu vdovic. Dostop imajo le imenoma povabljeni gostje. Za splošen posel bo sejem otvorjen v soboto, dne 2. septembra od 12. ure naprej. Brzojavka. Beograd, 28. 8. 1922. (Iz.) Miuister za trgovino in industrijo Osman Vilovič odpotuje iz Bosne koncem tega tedna v Ljubljano, da tamkaj otvori 11. Ljubljanski veliki semenj, čegar protektor je. Kakor čujemo iz informativnih krogov, bodo otvoritvi prisostvali tudi drugi ministri. Stanovanjski urad II. Ljubljanskega velesejma je začel od 25. t. m. naprej permanentno poslovati v pritličju nove palače Ljubljanske kreditne banke na Dunajski cesti ter je že izdatno zaposlen s preskrbo stanovanj za razstavljal-če in njihovo ospbje. Po prijavah, ki so mu s strani posetnikov že došle, soditi, moremo upati na sijajen poset te enotne prireditve industrije, trgovine in obrti v kraljevini. Zato naj se vsakdo, kdor namerava posetiti II. Ljubljanski veliki semenj in ostati preko noči v Ljubljani, obrne pravočasno na stanovanjski urad, da mu preskrbi primerno, stanovanje. Pristojbina znaša za bivanje do 5 dni v Ljubljani 5 Din., za daljše bivanje pa 10 Din. Za dobo velesejma bodo na glavnem kolodvoru stalno navzoči uradniki stanovanjskega odseka, ki bodo označeni z zelenim trakom na rokavu. Vračujoči se potniki si kupijo vozne listke za povratek lahko pri izdaji voznih kart na razstavišču (I. paviljon na desno od vhoda), ki razpečava vse vozne liste v tu in inozemstvo- U. Ljubljanski veliki semenj bo dostopen splošnemu obisku od sobote dne 2. septembra od 12. ure naprej. S sejmom je združena tudi historična razstava slovenskih slik v Srednjetehnični šoli. Vstop na obe prireditvi je dovoljen proti isti dnevni vstopnici, ki se dobi za ceno K 40 pri sejmskih blagajnah ali pa proti sejmski legitimaciji, ki upravičuje tudi do enkratne polovične voznine do Ljubljane in nazaj ter do poljubnega vstopa na sejmišče in se dobi za ceno K 160 pri denarnih zavodih v vseh večjih mestih ali pa neposredno pri Uradu Ljubljanskega velikega semnja. — Permanentne sejmske legitimacije prodajajo za ceno K 160 komad v Sloveniji sledeči denarni zavodi : Na B1 e d u Zadružna gospodarska banka, v Brežicah podružnica Ljubljanske Kreditne banke, v Celju Ljubljanska kreditna banka, Jadranska banica, Občeslovensko obrtno društvo, I. hrvatska štedionica in tobakarna Kovač Aleksander, v Črnomlju Mestna hranilnica, v Hrastniku Tovarna kemičnih izdelkov, na Jesenicah Podružnica špedicije Balkan, v Kranju Ljubljanska Kreditna banka, v Kočevju Merkantilna banka in lesna industrija Heinrihar, v Konjicah Hranilnica za konjiški okraj, v K r š -k e m ob Savi Leopold Knez, trgovec z mešanim blagom, v Lit i j i Lebinger-Gerkman, v Mariboru Ljubljanska Kreditna banka, Trgovska banka in špedicija Balkan, v Marbregu Glavna tobačna zaloga Ivan Predan, v Novem mestu Slovenska eskomptna banka in anončna pisarna Strela ter Mestna hranilnica, v Ormožu Okrajna posojilnica, v Ptuju Ljubljanska Kreditna banka, Mestna hranilnica in tvrdka Snoj & Urbančič, v Rogatcu Okrajna hranilnica, v Rog. Slatini Slovenska banka d. d., v Ra d ovij i-c i Mestna hranilnica, v Ribnici Tajništvo posojilnice, na Rakeku Balkan in Slovenska eskomptna banka, v S I o-venjgradcu Okrajna hranilnica, v Slovenski Bistrici Okrajna hranilnica, v Sv. Lenartu Okrajna hranilnica, v Škofji Loki Lesna industrija F. Heinrihar, v Višnji Gori Mihael Omahen in v Zagorju ob Sa- vi tvrdka Rudolf Ahčin Dnevne vstopnice na II. ljubljanski velesemenj Da na dan otvoritve pri sejmskih blagajnah ne bo prehudega navala, se priporoča posetnikom, da si nabavijo dnevne vstopnice za ceno 40 kron že v predprodaji pri Tourist-Offi-ce na Dunajski cesti 18, ali pri Stanovanjskem uradu Ljubljanskega vele sejma v novi palači Ljubljanske kreditne banke, ali pa pri potovalni pisarni J. Zidar na Dunajski cesti ob prehodu čez južno železnico. Dnevna vstopnica upravičuje do enkratnega vstopa na vse sejmske in razstavne prostore, kakor tudi za enkratni poset historične razstave slovenskih slik v Srednje-tehniČni šoli. Dohod na sejmišče. Da se omogoči pri številnem posetu II. Ljubljanskega velesejma boljši dohod, je odredila sejmska uprava, da se to leto vpostavi poseben uhod za razstavljalce in njih osobje, dalje, za imejitelje permanentnih legitimacij in za imejitelje dnevnih kart. Sejmska uprava upa, da se bo na ta način odpomoglo. Tržno poA Žitni trg. Cene žitu na novosadski produktni borzi so bile sledeče: pšenica 17.70 K, ječmen 15.80 K, oves 15.20 K, pšenična moka (št. 0) 25.60 K. — Tendenca trajno čvrsta. Borza. Zagreb, devize: Dunaj 0.115 — 0.130, Berlin 6.25—7, Budimpešta 5— 5.25, Bukarešt 70, Milan 380—410, London 381.50—410, Newyork ček 87—88, Pariz 657—680, Praga 320—365, Švica 1615—1650, Varšava 1.10—1.15; valute: dolar 87—88, avstj-. krone 0.1 OSOJ 15, češke 320, lire 390-405. Jadranska banka 450. Ljubljanska kreditna banka 211.50. Ljubljanske strojne tovarne 202.50. Trboveljska premog, družna 300. Curih, devize: Berlin 0.37, New-york 5-25.75, London 23.46, Milan 23.20, Oglase naročite lahko tudi na sejmskem prostoru pri prodajalki „Trg. lista“! Praga iti.75, Budimpešta 0.29, Zagreb 1.50, Sofija 3, Varšava 0.065, Dunaj 0.005, avstr, žigosane krone 0.0075. Berlin, devize: Italija 6242.15— 6257.85, London 6342.05—6357.95, New-york 142.321—142.679, Pariz ll.z«5,85 —11.314.15, Švica 27.815.85—27.884.85, Dunaj 1.955—1.995, Praga 4694.10— 4705.90, Zagreb 15.50, Bukarešt 11.50, Sofija 808.95-811.05. Nojceoejo narodna Jed so testenine „Pekatete“ izdelane iz samega zdroba, jeklene, vsebujejo naj-plemenitejše dele zrnja. Zato so najbolj redilne ter izvrstnega okusa, izdelane so iz samega zdroba, zato se tudi najbolj nakuhajo, tako da dosežejo 3kratno količino nakuhani. jo fln, Mite Bitom * papirčke in stročnice priporoča Drago Rosina, trgovina z galanterijo, Maribor, Vetrinjska ulica 26. Trgovci, industrijalci, ali ni žalostno da še danes ne stoji »TRGOVSKI DOHM Prispevke sprejema: ,,Trgovski dom, Ljubljana" Gradit. £& 17. OMte u .Trgovskem Llstul 1“ Vse tehnične potrebščine iz gumija, asbe-sta, pamula, in kovine. Ifi ivuivi Potrebščine za strojni obrat, tehnične kemikalije, stroje i. t. d. Zelezninar z večletno prakso pri prvovrstnih tvrdkah se sprejme staino za prvo mesto pod zelo ugodnimi pogoji. Hrana in stanovanje je na razpolago. Ponudbe na upravo »Trg. lista«. Kdo dobavi solno kislino tehnično čisto, 22° Be v celih vagonih, balonih ali Ionskih vozovih. Ponudbe pod Šifro »Solna kislina« na upravo »Trg. lista«. Smodnik (barut) dinamit, dinamon, vžigalno vrv, kapice itd. dobite vedno pri tvrdki Fr. Stupica, zaloga poljedelskih strojev In Se* leznlne v Ljubljani, Gosposvetska c. 1. o! 3. do 10. sept. 1922 Centralno tržišče srednf@ Evrope. NaJceneJSI Izvirek za nabavo raznovrstnih Izdelkov čehoslov. industrije. Velesejmski znak z izkaznico stoji 25 Din, služi kot permanentna vstopnica v razstavišče in upravičuje k popustu pri vožnji po železnici. Velesejmski stanovanjski urad preskrbi udeležnikom ugodna stanovanja. Natančnejša pojasnila dajejo vsi čehoslovaškl konzulati, zastopniki Praškega velesejma, in P Prosa I., Staromžstskfi rodnice ker se prodajajo tudi znaki in izkaznice. rzarzsrzsrzsrzsrzsrzs j Veletrgovina Miloš Oset, Maribor nasproti glavnega kolodvora fr priporoča gg. trgovcem po najnižji ceni vse špecerijsko :: in kolonijalno blago. :: Naslov za pisma in brzojav: MILOŠ OSET, Maribor. Telefon inter. 15. Zahtevajte cenik. Na drobno I Na debelo! vrste UHiija: boks. ševro. Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si
NAPAKA - STRAN NI BILA NAJDENA


Žal nam je, a strani, ki ste jo iskali, ni bilo moč najti.
Prosimo, poskusite uporabiti ISKALNIK in poiskati publikacijo, ki jo potrebujete.
Knjige
Periodika
Rokopisi
Slike
Glasba
Zemljevidi
Vse pravice pridržane © 2025 Narodna in univerzitetna knjižnica, Turjaška 1, 1000 Ljubljana