LETO XX. — številka 89
Ustanovitelji: občinske konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, škotja Loka in Tržič. — Izdaja časopisno podjetje Gorenjski tisk Kranj. Za redakcijo odgovoren Albin Učakar
KRANJ, sobota, 25. 11. 1967
Cena 40 par ali 40 starih dinarjev
List i/.haja od oktobra 1947 kot tednik. Od 1. januarja 1958 kot poltednik. Od 1. januarja 1960 trikrat tedensko. Od 1. januarja 1964 kot poltednik, in sicer ob sredah in sobotah
GLASILO  SOCIALISTIČNE  ZVEZE  DELOVNEGA  LJUDSTVA  ZA GORENJSKO
Doslej prejeli že tri oskarje za embalažo
Podjetje Invalid v Skofji Loki uspešno sodeluje z nekaterimi večjimi podjetji v Sloveniji
Podjetje Invalid v Skofji Loki zaposluje 120 ljudi. Čeprav je majhno, v njem dela približno 40 odstotkov ljudi z zmanjšanimi delovnimi sposobnostmi in uspešno sodeluje z nekaterimi večjimi podjetji v Sloveniji. Tako izdeluje  kartonažno embalažo
za skoraj vse obrate Iskre, tovarno Peko Tržič, Satur-nus v Ljubljani, Alpino Ziri, Vego v Ljubljani in skoraj za vsa lesna podjetja na Gorenjskem.
Kartonažni oddelek predstavlja približno polovico celotne  proizvodnje. Trenutno
Te dni so se v novo tržiško stolpnico vselili prvi stanovalci. Do konca tedna se bodo stanovalci vselili v vseh 58 stanovanj. Spodnji prostori, predvideni za trgovske lokale, še niso urejeni. — Foto: F. Perdan
NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NO
9 ' o
>
O'
z
o > o
o > o z
o > o
O
> o
NO
V torek, dne 28. novembra 1967 ob 9. uri bo odprta
nova prodajalna »ELITE«, Kranj
g Konfekcija
g    V KRANJU, TITOV TRG ŠT. 7
>    Vabimo vas k ogledu in ugodnemu nakupu!
z,
NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO
je v njem zaposlenih 50 ljudi in delajo v treh izmenah. Med drugim so izdelali samo letos za tovarno Iskra 80.000 kosov embalaže za telefone in prek 300.000 kosov embalaže za števce. Prav na področju kartonaže se je podjetje najbolj uveljavilo. Na letošnjem sejmu embalaže v Zagrebu je prejelo za izdelavo embalaže dva oskarja, in sicer za Iskrin novi telefonski aparat ATA 31 ter za embalažo Iskrinega osemmi-limetrskega kinoprojektorja. 2e lani pa je podjetje prejelo na enaki prireditvi oskarja za embalažo stare slivovke.
Ker je zaradi novih naročil obseg dela v kartonaži vedno večji, nameravajo še lotos kupiti nov avtomatičen stroj, tako da bodo lahko pri enakem številu zaposlenih ustregli željam kupcev. V prihodnjih dveh letih nameravajo kupiti še nekaj strojev in tako povečati zmogljivosti obrata.
Razen kartonaže imajo v podjetju Invalid v Skofji Loki še štiri oddelke: knjigoveznico, plastiko, tiskarno in lesno galanterijo. Oddelek za plastiko izdeluje predvsem različne mape po naročilu, v oddelku lesne galanterije pa izdelujejo vložke za embalažo televizorjev in lesene navijalke za svilo.
Dobri poslovni odnosi podjetja z večjimi kupci embalaže v Sloveniji dajejo možnosti za dobro delo tudi vnaprej. Hkrati pa je to lep primer, da se tudi manjše podjetje s solidnim poslovanjem lahko uveljavi in najde svoje mesto v industrijski proizvodnji.
S. Zupan
Naslednja številka bo izšla v torek, 28. novembra
Oglejte si letno
opremljena stanovanja
v novo zgrajenih blokih (Blok B 4 — Nazor-jeva 1) pri letnem kopališču v Kranju. Opremljena stanovanja bodo na vpogled od 25.11. do 1.12.1967
v soboto 25. 11. od 14. do 19. ure Sodelujejo: nedelja in     Gd 9. do 12. ure     Kokra — Dekor, Kranj prazniki     in od 14. do 18. ure   Projekt Kranj ostale dni od 14. do 18. ure        Radiocenter Kranj
Vsi razstavljeni predmeti bodo naprodaj!
Za obisk se priporoča Veletrgovsko podjetje
KOKRA — KRANJ
Predlogi o reelekciji direktorjev
Uresničitev načela reelekcije je danes v največji meri od-\*sna od delovnih organizacij, hkrati pa morajo pri tem sodelovati tudi družbenopolitične skupnosti, politične organizacije, gospodarske zbornice in strokovna združenja.
Po prvi reelekciji je republiški svet zveze sindikatov Slovenije izdelal analizo o reelekciji direktorjev in vodilnih kadrov in na podlagi zbranih podatkov predlagal, da se nekatera zakonska določila prilagodijo dejanski praksi. Podatki o prvi reelekciji namreč kažejo, da je bilo v primerjavi z na novo imenovanimi direktorji 88 odstotkov razpisnih postopkov opravljenih samo zato, ker to terja zakon. Razen tega bo decembra in januarja še okrog dva tisoč delovnih organizacij razpisalo delovna mesta za direktorje. Že sedanji podatki pa kažejo, da bo 1971. leta ob ponovni reelekciji (ta je vsaka štiri leta) objavljenih okrog 15 tisoč oglasov. Če pri tem upoštevamo, da je določeno število delovnih mest ustrezno zasedenih in bodo zato sedanji vodilni delavci ponovno izbrani na vodilna delovna mesta, potem najbrž drži, da bi bili ti razpisi zgolj formalni. Razen tega pa bi bil takšen formalizem tudi precej drag.
Republiški svet zveze sindikatov Slovenije je zato predlagal nekatere spremembe in dopolnitve določil o reelekciji — predvsem za tista določila, ki so se pokazala, da je njihovo izvajanje v praksi zgolj formalno. Tako predlagajo:
% da se razpišejo delovna mesta za direktorje le v tistih delovnih organizacijah, kjer delovna organizacija ni dosegla predvidenih uspehov ali kjer si direktorji do sedaj niso pridobili zaupanja med delavci;
9 da delavski svet po razpravi o delu direktorja lahko predlaga občinski skupščini, naj podaljša imenovanje za naslednja štiri leta in
% da bi določila o reelekciji za vodilne delavce črtali iz temeljnega zakona o delovnih razmerjih, ker menijo, da bi se to lahko ocenjevalo vsako leto ob zaključnih računih.
O tem je razpravljalo tudi predsedstvo občinskega sindikalnega sveta v Kranju in soglašalo z analizo in predvidenimi rezultati. Menijo tudi, da bo reelekcija uspešna, če bo hkrati povezana s poslovno politiko in gospodarskimi rezultati delovne organizacije. Ker bo v prihodnjih dveh mesecih prišlo do razpisov novih mest direktorjev, v tem času ne bo moč izvesti ustreznih sprememb v Temeljnem zakonu o volitvah delavskih svetov in drugih organov upravljanja, predlagajo, da bi ponovna imenovanja v delovnih organizacijah lahko izvedli do konca leta 1968 oziroma do spremembe zakona. To utemeljujejo s tem. ker menijo da nima pomena izvajati reelekcije zgolj zaradi formalnih določil; posebno še, ker že sedanji podatki kažejo, da zato ne bodo doseženi ustrezni rezultati.
A- Zala *
Proslave po krajevnih središčih
Osrednja občinska proslava v počastitev 50-obletnice oktobrske revolucije, združena s proslavljanjem državnega praznika 29. novembra, je bila v Radovljici že 4. novembra. Kot je že predčasno predvidel posebni odbor, bo-
Za praznik v Skofji Loki
Vrsta športnih
V počastitev 29. novembra — dneva republike in občinskega praznika, ki ga škoija Loka praznuje 18. decembra, bo prihodnje dni v Skofji Loki vrsta kulturnih in športnih prireditev.
Na večer pred 29. novembrom ob 19. uri bo v loškem gledališču svečana akademija, združena z proslavo 50-letnice oktobrske revolucije. Pri proslavi bosta sodelovali glasbena šola in gimnazij«. Večji proslavi bosta tudi v krajih obeh dolin, in sicer v Železnikih in Gorenji vasi, povsod v tarok, pred praznikom. Program proslav bosta pripravili krajevni organizaciji SZDL v Železnikih in Gorenji vasi skupno s šolama in kulturno-prosvotnima društvoma.
V okviru praznovanja bo tudi vrsta športniih prireditev. V soboto, 25. novembra, ob 16. uri bo turnir odbojke v telovadnici na Mestnem trgu, naslednji dan, v nedeljo, ob 8. uri pa šahovski turnir v avli osnovne šole na Trati. Popoldne bo namizno-teniški turnir, ki ga organizira gimnazijsko športno društvo, sodelovale pa bodo nekatere šole in JLA. Od 2. do 10. decembra bodo številna tekmovanja v košarki. 2. decembra bo pionirski turnir, 3.   decembra   mladinski, 9. decembra ttunniir m|ladincev in 10. decembra turnir članov. Vsa  tekmovanja bodo v telovadnici na Trati. Nastopale bodo osnovne šole Skorja Loka, Trata, Zori, košarkarski klub Kroj, Gimnazija in JLA, vabljeni pa bodo še Košarkarski   klub z Jesenic, TVD Partizan litija in TVD Partizan Jezica.
10. decembra ob 10. uri bo na Trati telovadni nastop pionirk in mladink šole na Trati in šole Zelena Jama iz Ljubljane. Športne prireditve bodo zaključene z občinskim prvenstvom v streljanju z malokalibrsko puško, tki bo 17. decembra ob 18.30 na strelišču v Vincarjih. Sodelovale bodo strelska družina Gorenja vas, ZelezniKi, Trata, škoija Loka, JLA in Gimnazija, S. 2.
do v teh dneh proslave po krajevnih središčih.
V soboto 25. novembra, ob 19. uri bodo proslave v Begunjah, Podnartu in na Bledu (festivalna dvorana). V nedeljo, 26. novembra, ob 16. uri bo proslava v Mošnjah. Pred njo bodo imeli ob 14. uri spominsko komemoracijo na Brezjah in neposredno pred proslavo tudi v samih Mošnjah. V nedeljo bo proslava tudi v Gorjah. V torek pa bo akademija v kino dvorani v Bohinjski Bistrici.
Organizacijsko so vse proslave rlkrfono >p|.in(ravljene. Domenili so se namreč, da bodo različni kraji med seboj sodelovali, tako da ne bodo imeli le nastopajoče iz domačega kraja. Najdelavnej-ša na proslavah bo godba na pihala iz Gori j, saj bo nastopila v Begunjah, Mošnjah in v Gorjah.
- c
Žirovnica za dan republike
Krajevni odbor socialistične zveze je sklenil, da bo proslava dneva republike . v Žirovnici 28. novembra v domu TVD Žirovnica. V programu bodo sodelovali moški pevski zbor Svobode, učenci osnovne šole Žirovnica in mladina.
Pro programu bo v dvorani družabni večer in ples za vse občane. Igral bo zabavno instrumentalni ansambel do mačinov, oskrbo z jedačo in pijačo pa je prevzela gostilna Zelenica, ki je znana po zelo dobri, hitri in ceneni postrežbi. J. V.
V počastitev dneva republike in 50. obletnice oktobrske revolucije Je bila v torek zvečer T Domžalah svečana akademija. V kulturnem sporedu so sodelovali mešani pevski zbor Svo-bode iz Domžal, recitatorji in godalni ansambel domžalske glasbene šole. Na svečanosti so po-delili tudi spominske plakete in knjige s posvetilom štirim preživelim udeležencem oktobrska revolucije: Matevžu Učakarju, Francu Smoletu, Ivanu Piršu in Alojzu Gabriču. — V. G. Foto: F. Perdan
Proslavi v dvorani Doma v Kamniku
v počastitev 50-Ietnice oktobrske revolucije in dneva republike
Kamnik, 24. novembra —
Danes je bila v dvorani Doma v Kamniku svečana akademija v ^počastitev 50-let. oktobrske revolucije in dneva republike, ki jo je priredilo delavsko kulturno-prosvet-no društvo Solidarnost Kamnik. Po slavnostnem govoru je najprej oktet DKPD Solidarnost zapel tri pesmi, Je-seninovo pesem Sovjetska Rusija je recitirala Nevenka Jovič, Rahrn aninov preludij v cis-molu je potem na klavir zaigrala Alenka Rebolj, nato pa je sledili balet La-
bod (Saint-Saens): ples Marlenka Jamšek, violina Viktor Gantar, pri klavirju prof. Nada Jurjovec, koreografija Milica Buh. V sporedu, ki je bil dobro pripravljen, so sodelovali še komorni mešani zbor DKPD Solidarnost, recitator Želj ko Mikanec, Igor Dekleva (klavir), prof. Samo Vremšak (bariton) in prof. Sanda Vremšak (klavir), moški pevski zbor Lira Kamnik in kamniški komorni orkester z dirigentom prof. Srdžanom Ribarovičem    (solista Dam-
jan Bergant in Saša Marci-jan).
Proslava v počastitev 50-letnice oktobrske revolucije in dneiva republike bo v mali dvorani kina Dom v Kamniku tudi v nedeljo, 26. novembra, ob 9. uri. Prireja jo osnovna organizacija zveze slepih in članstvo z območja kamniške in domžalske občine, sodelujejo pa delavsko kulturno-prosvetno društvo Solidarnost, zavod za estetsko vzgojo in gimnazija Kamnik ter občinski sindikalni svet Kamnik.
Predstavnika zahodnonemških mest v Kranju
V četrtek dopoldne sta obiskala Kranj predstavnika za-hodnonemških mest, ki sta bila teden dni gosta stalne konference mest v Beogradu. Župana mesta Trier in nad-župana mesta Reutlingen, ki so ju spremljali predstavniki stalne konference mest v
Beogradu, so v Kranju sprejeli nekateri predstavniki občinske skupščine.
Naprej Je oba predstavnika zahodnonemških mest podpredsednik kranjske občinske skupščine Janez Sušnik seznanil o nekaterih zgodovinskih,   gospodarskih in
drugih značilnostih Kranja in občine, potem pa juna je direktor komunalnega zavoda za socialno zavarovanje Edgar Vončina obrazložil nekatere značilnosti s področja zdravstva in socialnega zavarovanja. Po pogovorih v občinski skupščini pa so si vsi
skupaj ogledali Zdravstveni dom v Kranju in se pogovarjali z direktorjem doma dr. Gorazdom Zavrnikom. Včeraj (v petek) sta oba predstavnika zahodnonemških mest odpotovala iz naše države.
A. 2.
SOBOTA — 25. novembra 1967
Devetmesečno gospodarjenje v jeseniški železarni
Le 68 odstotkov proizvodnega plana
Pregled devetmesečnega gospodarjenja v jeseniški železarni je pokazal, da se položaj železarjev še ni popravil. Zaradi premajhnih naročil so morati omejiti /proizvodnjo in skrajšati delovni čas. Zaradi tega so seveda morali zmanjšati tudi osebne dohodke. Vse kaže, da železarna ne bo imela dovolj novih naročil še nekaj časa. Naročila sicer sprejemajo, tako da bedo imeli do konca leta enak obseg proizvodnje kot jc sedaj. Proti koncu lota bodo še zlasti morali posvetiti posebno skrb zniževanju proizvodnih stroškov in (izboljšanju iz-plena ter varčevanju z materialom. S temi prihranki naj bi zbrali okrog 2,5 milijona N din za osebne dohodke, ki jih sedaj ne morejo kriti s proizvodnjo. V železarni menijo, da to ni nedosegljivo, saj letos niso slabše poslo-
vali kot lani, le da so letos delali v precej težjih razmerah.
V devetih letošnjih mesecih je bila vrednost proizvodnje za 99,7 milijonov novih din manjša kot je predvideval plan proizvodnje. To pomeni, da so realizirali le 63 odstotkov plana proizvodnje; od tega topilnice 73 odstotkov, valjarne 65 odstotkov in predelovalni obrati 58 odstotkov. Naročnikom so poslali skoraj 199.003 ton izdelkov ali 94 odstotkov zaključenih inaročl. Vznemirljivo je zlasti to, da sta jeklov'ek in elektrodni oddelak izpolnila le 89 oziroma 92 odstotka naročil. Obrata sta za železarno velikega pomena, ker sta najbolj akumulativna. Zato bodo morali v prihodnje prav tema obratoma posvečati večjo pozornost.
Organizirali bodo več se-
Stanovanjsko podjetje industrijskega podjetja Kamnik v Kamniku se je odločilo, da bo do konca novembra asfaltiralo vse ulice in prehode ter uredilo okolico dveh svojih stanovanjskih blokov v Medvedovi ulici. Dela izvaja gradbeno podjetje Projekt Kranj in kaže, da bodo v roku opravljena. Na sliki: eden od stanovanjskih blokov, okrog katerega je bilo prejšnji teden še gradbišče, v kratkem pa bo okolica lepo urejena — Foto Franc Perdan
Stankov in pogovorov, da bi se celotni kolektiv jeseniške železarne seznanil s sedanjimi razmerami. Vrsto manjših problemov bi lahko reševali sproti v ekonomskih enotah, in s tem pripomogli k hitrejšemu izpolnjevanju posameznih nalog, npr. pri varčevanju, pri dobavnih rokih, pri izboljšanju izplena itd.
Letos posveča:o izvozu več pozornosti. V devetih letošnjih mesecih so izvozili za 2,257.030 dolarjev izdelkov, od tega vee kot polovico na konvertibilna področja, če bi upoštevali tucli menjavo z vzhodnoevropskimi državami, bi izvoz narastel za 367.000 dolarjev, plan izvoza pa bi bil tudi presežen.
Jože Podobnik
*»u I* '.S Zvira nad vaSJ° Pšata bllzu Cerkelj, jeseni ob večjih deževjih pogosto prestopi svoje bregove in poplavlja okolico, posebno v svojem spodnjem toku, skozi vasi Suha-dole in Topole v kamniški občini. Strugo so v zadnjem času na nekaterih mestih že uredili — poglobili in utrdili bregove, zato pravijo v Topolah (kjer je Pšata včasih znatno bolj poplavljala kot zadnja leta), da zdaj ni več hudo, da voda ne pride vec v samo vas, ampak se razlije le po travniku južno od vasi. Utrjeni del struge Pšate smo fotografirali blizu vasi Moste — Foto Franc Perdan
Prvi del jeseniškega vodovoda zgrajen
Za praznik republike bo na Jesenice pritekla pitna voda iz novega zajetja v neposredni bližini Peričnika v Vratih. Že vsa leta po vojni so imeli na Jesenicah težave pri preskrbi s pitno vodo. V sušnih obdobjih jo je primanjkovalo, v deževnih pa je js bilo preveč, razen tega ni bila v redu tudi iz zdravstvenih razlogov. Večina plitvih zajetjih je na južnih pobočjih Karavank.
Na Mlakah, nekaj kilometrov od Jesenic, proti Mojstrani, so leta 1949 zgradili nov vodovodza polrebe jeseniške bolnišnice in deloma za novo naselje Plavž. Dotok vode je precej stalen in voda v redu, vendar ima pretok le sedem litrov vode na sekun-
do. Zato so se že pred leti odločili za gradnjo novega vodovoda. Ker v bližini ni bilo primernih zajetij, so zajeli številne močne izvire v dolini Vrat pri slapu Perič-nik. Do sedaj so položili že 7550 metrov cevovoda. Sedanja dela bodo veljala okoli 300 milijonov starih din.
Komunalno podjetje Vodovod na Jesenicah je že pripravilo načrta za drugo in tretjo etapo izgradnje vodovoda, čez leto ali dve bodo s potrebnimi krediti lahko nadaljevali z gradnjo vodovoda. Predvidevajo, da bcd» lahko že leta 1969 položili cevi v dolžini 5230 metrov od Mlak do Jesenic.
Jože Podobnik
V Tržiču 138 ljudi brez dela
Po podatkih Zavoda za zaposlovanje delavcev v Kranju je trenutno v Tržiču 138 oseb brez zaposlitve. Seveda velja ta podatek samo za tiste, ki so prijavljeni na zavodu za zaposlovanje, računajo pa, da je ta številka prav gotovo večja in da je poleg 138 prijavljenih brezposelnih še okoli 60 ljudi brez dela. Zanimiv je tudi podatek, da je med tržiškimi brezposelnimi ravno polovica žensk, in sicer 69, medtem ko v drugih gorenjskih občinah med vsemi brezposelnimi prevladujejo ženske.
Strokovna izobrazba prijavljenih 138 brezposelnih Tr-žičanov je zelo nizka, saj 57,3 % brezposelnih nima dokončane niti osemletke, 10 % jih je takxnih, ki imajo dokončano osemletko ali pa kakšen tečaj, s katerim imajo priznano osnovnošolsko izobrazbo, 7,9% je priučenih oziroma nimajo nobene strokovne Sole", medtem ko jih ima 21% poklicno šolo, 3% vseh brezposelnih pa ima srednjo šolo.
Podatki o starostni sestavi ljudi, ki so trenutno v Tržiču brez zaposlitve, pa so takile: 27,5% jih je mlajših cd 18 let, od teh jih 34 nima dokončane niti osemletke, do 25. leta je 24,6% brezposelnih, ostali pa so ali mlajši ali pa starejši. Sicer podatek o odstotku mladih Tržičanov še ni tako vznemirljiv, saj je drugod na Gorenjskem ta odstotek višji, za primerjavo naj navedemo podatek, da jih je od 540 brezposelnih v Kranju 222 mlajših od 18 let.
Ko takole ocenjujemo podatke o brezposelnosti, se takoj vprašamo, kakšne na so možnosti za zaposlitev. Te so, razen v redkih primerih, zelo majhne. Pri tem imamo večkrat tudi pred cčmi zaposlene upokojence, oziroma smo prepričani, da če upokojenci ne bi bili zaposleni, bi bila zaposlitev mlađih \*eliko bolj mogeča kot sedai. Vendar moramo imeti pred očmi
tudi dejstvo, da je večina upokojencev zaposlena na odgovornejših delovnih mestih (računovodstvo, . komerciala) ali pa na takšnih delovnih mestih, na katera mladine ne smemo zaposliti npr. čuvaji.
Za zaključek še podatek, kakšen je odnos nezaposlenih v Tržiču z zaposlenimi. Po
podatkih iz konca prejšnjega meseca predstavljajo prijavljeni brezposelni 2,3 % števila zaposlenih v tržiški industriji. Če pa šetvilo brezposelnih povežemo oziroma primerjamo s celotnim številom prebivalstva, potem zavzemajo brezposelni 1,1 celotnega prebivalstva.
V. Guček
STROJI, ORODJA. STAVBENO IN
POHIŠTVENO OKOVJE
Josef Strauss
VILLACH - BELJAK
PRODAJA NA VELIKO — Gasvverkstrasse 7 PRODAJA NA DROBNO -Bahnhofstrasse 17
Telefon 042 42, 60 61 in 68 53
M U S I K SLATIN
Vsa glasbila, note in popravila
Villach, Draulande 3 BELJAK
PODJETJE ZA PTT PROMET V KRANJU
razglaša
zasedbo prostega delovnega mesta:
1. pismonoše pri pošti Tržič in
2. pismonoše pri pošti Jesenice
Kandidati morajo imeti poleg splošnih pogojev za sprejem na delo:
— odslužen kadrovski rok in
— opravljen vozniški izpit za vožnjo mopeda.
Prošnja i izčrpnim življenjepisom se vloži v sekretarom podjetja.
Previdnost v gorah
Beli vlak iz Trsta
Izredno zanimanje za Bohinj pozimi — Transturistovi hoteli za novo leto že , razprodani
Nekoč so se končale razprave o bohinjskem turizmu z ugotovitvijo, da bi kraj potreboval nekoga, ki bi imel vse skupaj V svojih rokah. Danes se ustavijo razprave pri vprašanju prometne zveze z Bohinjem, tisti »nekdo« pa počasi postaja Transturist iz škofje Loke. Predzimsko razpoloženje v tem Kdruženem turističnem, gostinskem in prometnem podjetju Odseva tako obete, ki jih Bohinj lahko pričakuje. O tem so pred kratkim govorili predstavniki podjetja na tiskovni konferenci.
Bohinjski predzimski telegrami
% V Bohinju imajo letos na voljo 1700 ležišč, od tega 800 v hotelih. V teh dneh prejemajo nove in nove rezervacije in ugotavljajo, da so z njimi malo preveč pohiteli. V hotelih Pod Voglom, Bellevue in Zlatorogu so namreč prevzeli večino rezervacij za tri dni (sicer z ugodnejšimi cenami), v ostalih pa najmanj za sedem dni.
@ Trenutno so v Bohinju odprti le trije hoteli: Jezero, Pod Voglom in Zlatorog. Ce bo treba, bodo ostale odprli za novembrske praznike, drugače pa 20. decembra. Vsi hoteli so prejeli precej rezervacij tudi za ostale zimske mesece, zlasti po 20. januarju.
© V Bohinju nameravajo letos urediti ledeno ploskev Pod skalco že za novoletne praznike. Razen tega bo urejeno drsališče še pri hotelu Stane 2agar.
O Razen žičnic na Voglu bodo obratovale še tri manj-
še vlečnice pri Janezu, v Bistrici in Pri Mladinskem domu.
® Razen že tradicionalnih folklornih nastopov v hotelih, računajo 13. in 14. januarja tudi na veliko mednarodno tekaško prireditev, ki bo deloma zapolnila vrzel, ki bo nastala med novoletnimi prazniki in začetkom prave zimske sezone/
O V Bohinju so v zadnjih nekaj letih vložili v turistične objekte nad 2650 milijonov starih dinarjev, vendar se zaradi slabe cestne povezave sredstva prepočasi vračajo, pa tudi interesenti za nova vlaganja postajajo vse bolj preudarni. V Bohinju menijo, da bi bilo treba cesto nujno modernizirati, kajti če bodo čakali na izgradnjo nove, bo Bohinj izgubil na ugledu, izgubil svoje dolgoletne obiskovalce pa tudi nove investitorje turističnih naprav.
J. Podobnik
Pol milijona prospektov
Največja propagandna akcija bohinjskih turjstičnih delavcev
Prometne zveze in veliko fcanimanje tujcev za Bohinj. To sta osrednji temi bohinjskega dogajanja. Morda je te najbolj značilna odločitev prav zaradi tega, da bo prišlo pozimi v sobotah in nedeljah do »belega vlaka« iz Trsta. Zaradi slabih cestnih zvez se Je Transturist namreč sporazumel z italijanskimi turističnimi agencijami in železnico, za uvedbo posebnega motornega vlaka, ki naj bi pripeljal vsak dan po 70 turistov (posebej bodo rezervirali tudi gondolo za te goste).
V Transturistu pravijo, da Bo celo sami presenečeni nad velikim zanimanjem, predvsem inozemskih turistov, za Vogel. Večjo popularizacijo Vogla so sicer pričakovali, kajti 6kupaj s turističnim društvom so izdali dva prospekta.
Zanimivo je, da so vsi Transturistovi hoteli v Bohinju za novoletne praznike že razprodani. Ker niso imeli dovolj prostora, so morali rezervirati celo 100 privatnih ležišč. Tudi drugače je za zimo v Bohinju veliko zanimanje. Vse kaže, da se bo tudi
Jeseniški smučarji se lahko pohvalijo, da so po vojni prav na teh, za smučanje zelo ugodnih terenih, začeli urejati zimsko športni smu-
Bohinj počasi spremenil v predvsem inozemski turistični center, kajti največ odziva v reklami je med Avstrijci in Italijani. Brez dvoma je to posledica uspešnih propa-i gandnih akcij Transturista na graškem sejmu ter turističnega društva v Trstu (uredili so enomesečno izložbo Bohinja).
Letošnje zmogljivosti sistema vlečnic in sedežnic na Vo<3'lu so znatno večje, saj lahko prepeljejo v eni uri 3500 smučarjev, razen tega pa je pripravljena tudi smučarska proga z Vogla do hotela Zlatorog, kjer pa bo smuka mogoča le ob dobrih snežnih razmerah. Gondolska žičnica bo predstavljala še vedno ozko grlo pri dostopu na Vogel. Pri Transturistu pravijo, da se tega zavedajo, da je to njihova prva skrb, vendar, da za sedaj zaradi precejšnjih kreditnih obremenitev ne morejo iti v nove večje investicije, zakaj prva njihova naloga sedaj je, da Vogel napolnijo in izpopolnijo že obstoječe objekte in naprave.
P. Čolnar
carski center. Letos poleti je jeseniški zavod za gradnjo in urejanje telesnovzgojnih ln športnih objektov skupaj s številnimi obiskovalci Crne-
V prazničnih dneh se navadno veliko ljubiteljev gora napoti na krajše ali daljše izlete v Julijce in Karavanke ali pa še kam drugam. Vedno več je tudi takih obiskovalcev gora, ki jih navdušuje plezalni šport.
V statistiki gorsko reševalne službe pa so podatki, da je prav tik pred nastopom zime v gorah največ nesreč, tudi smrtnih. V tem času niso gore nevarne samo za neizkušene in slabo opremljene izletnike, temveč tudi za smučarje ln plezalce. Južna pobočja gora so prav sedaj še razmeroma lažje dostopna, medtem ko so severne strani že pokrite s snegom in ledom.
Zaradi vse večjega, lahko bi celo rekli množičnega obiska gora, bi bilo nujno potrebno, da se obiskovalci gora seznanijo s teoretičnim in praktičnim znanjem, s katerim bi kljubovali neštetim nevarnostim v gorah. Vsak obiskovalec gora bi moral vedeti, da sta lastno znanje in previdnost najboljša varnost. Nikoli ne bi smeli podcenjevati nevarnosti, ki preže pri vsakem koraku, prav tako pa se rado maščuje tudi precenjevanje lastnega znanja in sposobnosti. Sama drznost v gorah še ne. pomeni veliko, če se ji ne pridružita še znanje in bogate izkušnje.
V prazničnih dneh bi želeli gorskim reševalcem — ki so vedno pripravljeni pomagati ponesrečenim v gorah — brezdelje.
U. Zupančič
ga in Spanovega vrha in člani smučarskega kluba Jesenice opravil veliko dela na teh terenih. Na Črnem in Spainovem vrhu so urejene in očiščene družinske in tekmovalne proge za smuk, slalom in veleslalom.
Podjetje Ljubljana transport, ki je pred leti poleg stare vlečnice zgradilo moderno žičnico sedežnico, je tudi letos sodelovalo pri ureditvi smučarskih prog, kjer Je vso zimo idealna smuka.
Gorski reševalci bodo kot že vsa leta doslej stalno na smučiščih. Skupaj s podjetjem Ljubljana transport in zavodom za gradnjo in urejanje športnih objektov bodo gorski reševalci vse proge na Črnem in Španovem vrhu opremili s prometnimi znaki. Varnostni znaki in semaforji bodo prav taki kot so na smučarskih progah v znanih smučarskih središčih Avstrije, Italije in Švice.
Bohinjski turistični delavci so letos dobro poskrbeli za propagando. Izdali so skoraj pol milijona propagandnih prospektov in se lotili še nekaterih koristnih propagandnih akcij.
Turistično društvo je izdalo nenavadni barvni prospekt Bohinja. V njem namreč prikazuje le po-krajino, brez hotelov, ki so sicer obvezni sestavni del vsakga prospekta. Prospekt so izdali v nakladi 200.000 izvodov.
Prav tako kot prospekt Bohinj je izšel v septembru tudi  prospekt Transturistovih
hotelov, v oktobru pa prospekt Mladinskega doma. Ker bo v novembru izšel še prospekt hotela Stane Žagar, bodo tako vsi trije odlično dopolnilo panoramskemu prospektu.
Oktobra je izšel še poseben prospekt Smučarska šola, katerega sta izdala Transturist in Turistično društvo. V decembru pa nameravajo v Bohinju izdati še poseben vodič v katerem bo lahko turist našol vse potrebne podatke (ambulanta, izleti, smučišča, postaja milice itd.)
P. C.
DELAVSKA UNIVERZA »TOMO BREJC« KRANJ
vpisuje v naslednje tečaje:
1. gostinska šola za pridobitev poklica kuhar, natakar
2. tečaj za pridobitev naziva kurjač centralne kurjave (nizkotlačni kotli)
3. tečaj za privatne gostince
4. tečaj za skladiščno poslovanje
5. stenografski tečaj I. do II. stopnje
6. tečaj tehničnega risanja, I. do II. st.
7. jezikovni tečaji vseh stopenj
Vse informacije dobite na Delavski univerzi Kranj, osebno, pismeno ali telefonično na št. 21026, 21243, vsak dan od 7. do 17. ure. Prijave sprejemamo do 10.12.1967
Upravni odbor
Elektrotehničnega podjetja Kranj razpisuje prosto delovno mesto za
vodjo oddelka f inometianika
Pogoj: kandidat mora imeti mojstrski izpit za popravilo pisarniških strojev, imeti mora več let prakse na popravilih računskih in fakturnih strojev. Posebno želimo, da ima nekaj prakse na strojih: Olivetti, Facit, Odnar ter da ima že nekaj vodstvenih izkušenj.
Urejene morajo biti vojaške obveznosti. Stanuje naj po možnosti v Kranju oz. v bližini Kranja. Osebni dohodki po pravilniku. Rok prijave je 15 dni po objavi razpisa.
Prošnje pošljite na zgornji naslov — Gregorčičeva 3. Nastop delovnega mesta je možen takoj!
Varnostni znaki na smučarskih progah
na Črnem in Španovem vrhu
U. Zupančič
Upravičeno nezadovoljstvo na Tomšičevi cesti?
Pravijo, da je bila Tomšičeva cesta 12 let predmet razprav na vseh sestankih in Zborih občanov. Ljudje so že izgubili potrpljenje in zaupanje v vrednost dane besede na sestankih. Septembra pa je delo steklo in izorana ledina ter v nebo štrleči zidovi porušenih objektov, prek katerih gre nova trasa Tomšičeve ceste, spominjajo na ruševine po bombardiranju v vojni. Nekaj »hladne« vojne zaradi smeri trase med izvajalci del oziroma investitorjem in nekaj lastniki hiš. Upajmo, -da se bo srečno izteklo za »zeleno« mizo. Jože Bertoncelj je o vzrokih nezadovoljstva povedal naslednje:
»Po prvem načrtu, ki so ga izdelali pred petimi leti, bi šla cesta pred hišo št. 20 okrog tri metre bolj severno od sedanje trase. Lani sem z dovoljenjem sezidal novo garažo in prenovil hišo,
Elektrika v
levem
Ta teden je v Valvasorjevem domu pod Stolom in v bližnji karavli zasvetila električna luč. Planinci in grani-čarji bodo odslej lahko gledali tudi televizijo. Brez dvo-ma ne bi bilo na pobočju Karavank še dolgo električne napeljave brez pridnih rok graničarjev. Vojaki so izkopali jarek za kabel, dolg čez štiri kilometre. Investitor je izbiral med dvema možnostma. Jarek za kabel bi lahko kopali naravnost po strmini navzgor, kar bi bilo hitreje ln ceneje ali pa, da kabel polože mimo Starčkovega bazena.
Odločili so se za drugo možnost, ker bodo v bližnji prihodnosti uredili kamp ob umetnem jezeru ob Završnici in bo tako treba manj kabla.
J. Vidic
sedaj pa se mi bodo vrata garaže odpirala na cesto in zato se mi jutri lahko prepove uporaba garaže (iz varnostnih razlogov, ker lahko pride do prometne nesreče)«.
Ker sem se prepričal, da je nova trasa res neugodna za Bertonclja in še dva soseda, sem se o tej zadevi pozanimal na občinski skupščini. Tovariš Frančcškin, načelnik oddelka za gospodarstvo, je rade volje dal naslednje pojasnilo:
»Trasa Tomšičeve ceste po prvotnem načrtu ni izvedljiva zato, ker bi v tem primeru morali zidati sedem metrov visok oporni zid. Razen tega je prva varianta za okrog 20 milijonov dražja, to pa je razkošje, ki si ga v sedanjih okoliščinah ne moremo privoščiti. Znano nam je, da je Bertoncelj delno prizadet, toda če bi cesto gradili po prvi varianti, bi razen njega uničili vrtnarja Prešerna, ki je že tako dosti oškodovan. Do vseh oškodovancev bomo pravični in bomo morebitno škodo nadoknadili«.
Z deli na cesti zelo hitijo, da bi čimveč zemeljskih del opravili še pred snegom.
Stroški gradnje prve faze ceste bodo predvidoma znašali okrog 47 milijonov S din, dejanski stroški pa bodo verjetno znatno večji. V prvi fazi naj bi uredili cesto od gimnazije do gozdne uprave, tako da bi lahko že naslednje leto Tomšičevo ulico vključili v mestni promet. V naslednjem letu so dela precej odvisna od tega, ali bo železarna izpolnila svojo dolžnost in nakazala namensko za gradnjo ceste dvakrat po 15 milijonov S din na račun komunalnega prispevka zadružnikov-delavcev železarne, ki so ted v bližini gradili zasebne hiše in tega prispevka niso plačali.
V prihodnosti nameravajo razširiti cesto mimo Straže s priključkom na Finžgarje-vo cesto oziroma na odcep ceste, ki pelje proti Blejski Dobravi. S tem bi bil omogočen krožni promet na poti Javornik—Jesenice.
J. Vidic
Kranjske organizacije ljudske tehnike
Problem pitne vode na Blefski
Na eni izmed sej krajevne skupnosti na Blejski Dobra-Vi iso (razpravij sii \l*M h vsebini dopisa, ki ga je poslal Zdravstveni dom na Jesenicah, Zavodu za zdravstveno varstvo v Kranju. V dopisu je med drugim navedeno, da komunalna u-reditev na Blejski Dobravi ne ustreza in da zato obstoja nevarnost epidemije črevesnih obolenj.
V novem naselju delavskih hiš ni urejena kanalizacija, ampak so le greznice in po nikalnice. Za površinsko vode pa je napeljan le površinski kanal. Naselje Blejske Dobrave je nad vodnim zajetjem. Zaradi greznic voda ogroža
V oekai stavkih
Begunje — V podjetju Elan v Begunjah so sklenili, da Doao razen praznikov imeli prosto tudi petek in soboto. Nekateri delavci, ki imajo še nekaj dni neizkoriščenega dopusta, pa Dodo imeh skupaj s ponedeljkom in torkom prostih kar sedem dru. — J. v.
POĐNART — Mladinski mešani pevski zbor iz Podnarta, ki ze nekaj časa uspešno nastopa na koncertih in drugih prireditvah, je preteklo nedeljo skupno s folklorno skupino 1*. "j gostoval v Anhovem na Primorskem. Tamkajšnje oBCmstvo, ki je do zadnjega kotička napolnilo dvorano, je mlade pevce in folkloriste zelo toplo sprejelo. - S. Z.
/.alog _ Kulturno umetniško društvo Prežihov Voranc v Zalogu je v okviru režiserskega tečaja pripravilo Linhartovo komedijo Ta veseli dan ali Matiček se ženi. Predstava bo v nedeljo, 26. novembra, ob 15. Režiser je Jože Kovačič.
ZALOG — Prebivalci Zaloga že dalj časa žele, da bi jim posta napeljala telefon. Pred leti so že imeli pripravljene drogove za telefonski kabel, vendar jih potem niso uporabili. Najbližji telefon je v štiri kilometre oddaljenih Cerkljah in pa na posestvu KžK Lahovče. Prebivalci Zaloga so ob nedeljah^ tudi brez avtobusne zveze. Med tednom sicer vozijo delavski in šolski avtobusi, ob nedeljah pa ne vozi noben avtobus skozi Zalog, Komendo, Zg. in Sp. Dobravo, Gline in Šmartno, će kdo hoče na avtobus, mora pešačiti štiri kilometre do Cerkelj. — L. M.
zdravje prebivalcev Blejske Dobrave in Lipe.
Sanitarna inšpekerja je odredila kloriranje vodovoda, določen bo tudi zaščitni pas, v katerem bo prepovedano gnojenje travnikov in drugo. Potrebna pa bo tudi stroga kontrola pri izvedbi kanalizacije.
Krajevna skupnost na Blejski Dobravi se že nekaj let ukvarja s problemom kanalizacije, vendar do rešitve ni prišlo. Šele spomladi se je zadeva nekako premaknila z mrtve točke, ko so na zboru volivcev izglasovali predlog o prostovc\'; Ch prispevkih občanov za gradnjo kanalizacije. Nekateri prebivalci so rade volje prispevali nekaj denarja, zato svet krajevne skupnosti računa, da bo do konca leta zbranih vsaj 10.000 N dinarjev. Seveda je to le del potrebne vsote, u-pajo pa tudi na pomoč občinske, skupščine in drugih organizacij.
Krajevna skupnost upa, da bodo prispevali za ureditev kanalizacije na Blejski Dobravi in Lipcah in računa na uvidevnost tistih občanov, ki do sedaj še niso dali svojega prispevka, saj bo akcija koristila zdravju vseh prebivalcev, če ugotavljamo, da se pojavljajo občasna obolenja zaradi slabe pitne vode, potem nam ne more biti vseeno, kdaj se bo kanalizacija gradila. Vsekakor bo lahko zadeva rešena šele tedaj, ko bodo prebivalci kraja razumeli, da je zdrava voda pogoj za zdrvje
-srš-
Na zadnjem posvetu gorenjskih predstavnikov ljudske tehnike v Kranju so največ razpravljali o programih dela organizacij LT v prihodnje, hkrati pa so tudi kratko ocenili dosedanje delo.
V kranjski občini je ena izmed najpomembnejših komisij ljudske tehnike komisija za tehnično vzgojo mladih. Ta komisija si nenehno prizadeva, da bi v klube in društva dobili čim več mladih. Žal pa jim to vedno in povsod ne uspeva najbolje. Predvsem jim največkrat primanjkuje denarja. Letos je ta komisija pripravila več tečajev, predavanj itd. med počitnicami.
V okviru ljudske tehnike dela v Kranju tudi fotoklub Janeza Puharja. Ta klub je med najstarejšimi v državi in je prav v zadnjem času dosegel več lepih uspehov. Tako se bo prihodnje leto kot najboljši klub v državi udeležil oziroma predstavil na Olimpiadi Evrcpa-foto 68. Prav tako pa nameravajo tudi v prihodnje sodelovati na vseh razstavah doma in na vseh mladinskih festivalih ozkih filmov. Razen tega pa bodo v klubu prihodnje leto pripravili več tečajev in predavanj o fotografiji in filmu.
Kranjski radioklub pa namerava prihodnje leto sodelovati z gamizijo JLA, z občinskim štabom za varstvo pred naravnimi in drugimi hudimi   nesrečami, udeležil
pa se bo tudi domačih in tujih tekmovanj. Klub je tudi zadolžen, da usklajuje delo in razne prireditve z drugimi radioklubi na Gorenjskem.
Največ težav med klubi oziroma društvi ljudske tehniko v kranjski občini pa ima trenutno brodarsko društvo. Zaradi pomanjkanja denarja v društvu ne morejo vzdrževati niti sedanjih objektov, medtem ko na gradnjo novih objektov sploh ne morejo misliti.
Na zadnjem posvetu so predstavniki občinskih svetov LT poudarili, da bi v pri-^hodnje pri razdeljevanju denarja morali posvetiti več pozornosti organizacijam ljudske tehnike v posameznih občinah. Zavedati bi so morali, da ljudem, predvsem mladim, ki delajo v teh organizacijah, delo ni le konjiček, kot mislijo nekateri. Organizacije ljudske tehnike lahko danes veliko pripomorejo k vzgoji mladih. Danc3 vzgajati modernega človeka, ki bo sam lahko spremljal razvoj znanosti in tehnike in njune dosežke uporabljal tudi v praksi, ni tako lahko. Na tem področju mlademu človeku niti šola ne moro popolnoma ustreči. Cc na bi mu to lahko dale organizacije ljudske tehnike, potem bi se najbrž tudi Število tistih, ki včasih zaidejo na kriva pota, lahko precej zmanjšalo.
A. žalar
Razprava o osnutku zakona o otroškem varstvu
V ponedeljek, 20. novembra, se je v šolski sobi železniške postaje na Jesenicah zbralo 30 predstavnikov družbenopolitičnih organizacij, ki so razpravljali o osnutku zakona o skupnostih otroškega varstva in financiranju nekaterih oblik družbeega varstva otrok v SR Sloveniji. Načelnik oddelka za družbene službe Pavel Dolar je pojasnil stanje otroškega varstva na Jesenicah. Povedal je, da je od vseh 6500 do 14 let starih c t rek v 4 otroško varstvenih ustanovah le 36.3, kar je za 20 manj kot lani. Za otroško varstvo je bilo 1965 leta zagotovljenih 29 milijonov, lani 32 milijonov, letos v devetih mesecih pa 27 milijonov S din. Poleg tega so starši prispevali 1965. leta 9,2, lani 11,3, letos pa predvidevajo, da bodo dali do konca leta okoli 15 milijonov S dinarjev. Navzoči so se strinjali, da je treba za otroško varstvo zagotoviti več sredstev. Strinjali so se s predlogom, naj bi bil v prihodnjem letu ta prispevek za 0,2% večji. Predlagali so, naj se za obravnavanje teh vpra-ši'i.j ustanovi samostojna varstvena skupnost. Razen že
predlaganega večjega prispevka staršev, naj bi se predvideli še dodatni stalni viri, npr.: prispevki od alkoholnih pijač, od kazni sodnikov za prekrške in prispevki od sredstev za investicijska vlan ganja.
B. B. '
Zbiranje pomoči za Vietnam
Na sestanku krajevne or-J ganizacije ZB in poverjenikov RK v Cerkljah so ugotovili, da so akcijo za pomoč vietnamskemu ljudstvu dobro in uspešno izvedli. Zbrali so 173 prijav krvodajalcev! na območju krajevnega urada Cerklje. Akcijo so izvodit tako, da si je obširno področje kakih 35 vasi razdelilo 24 ekip po dva člana. Razen prijav za odvzem krvi za vietnamske borce so zbirali tudi prostovoljne prispevka prav tako za Vietnam. Nabralo se je kar precej denarja — 1543 N din. Nekateri prebivalci so darovali tudi po 140 do 190 N din.
L. M.
V Galeriji Prešernove hiše v Kranju so v sredo, 22. novembra, odprli razstavo akvarelov in lesorezov akad. slikarja Borisa Batiste. Na sliki: razstavljeni lesorezi Alegorija I, II, III. — Foto: F. Perdan
O delu dramske sekcije DPĐ Svoboda iz Tržiča
Štiri premiere tržiškili gledališčnikov
V okviru delavsko prosvetnega društva Svoboda v Tržiču deluje že vrsto let tudi dramska sekcija, ki šteje okoli 20 stalnih članov. Ob raznih priložnostih, kot so na primer letne igre, pa se Število nastopajočih dvigne tudi prek 100. V zadnjem času je bilo v Tržiču slišati govorice, da pri dramski sekciji ni mladih ljudi in da je njen repertoar zastarel, za Tržiča-ne nezanimiv. Vendar so mi člani dramske sekcije trdili prav nasprotno, in sicer, da igrajo vse mlajše vloge mladi, skratka, da razdelitev vlog vedno ustreza starostni dob; igralcev samih. Da pa njihov repertoar ni zastarel, dokazuje že dejstvo, da imajo v letošnji sezoni v programu samo takšna dela, ki predstavljajo tako rekoč »železni« repertoar slovenskih gledališč. Tako bodo v letošnji sezoni predstavili kar štiri premiere, in sicer: Miše-lcvko, Sneguljčieo, Dunda Maroje oziroma Botra Andraža in Razvalino življenja, Prva letošnja premiera trži-ških gledališčnikov bo že 23. novembra, ko bodo uprizorili delo Agathe Christie — Mi-šelovka. Za novo leto pa bodo igrali Golievo Sneguljčieo.
Dramska sekcija DPD Svobode ima svoje predstave v tržiški kino dvorani. Zanimivo je tudi to, da gledališke predstave, razen v redkih izjemah, niso nikoli razprodane. Vzroki za to so v neprimernem času predstav, saj so te zaradi filmskih predstav le med tednom, deloma pa tudi zato, ker veliko Tržiča-nov dela v treh izmenah. Sicer imajo v Tržiču gledališki
abonma, katerega pa pokupijo tržiške delovne organizacije. Na gledaliških predstavah prevladujejo obiskovalci srednjih let, na mladinskih predstavah pa je tudi dosti mladih ljubiteljev gledališča. Tržičani si žele gledati predvsem lahkotnejša dela, komedije. Večkrat pa je dosti obiskovalcev na predstavah raznih dram, ki pritegnejo gledalce že zaradi imen nastopajočih igralcev.
Poleg rednih gledaliških predstav v Tržiču, pa člani dramske sekcije gostujejo tudi v drugih gorenjskih krajih. Tako bodo v letošnji gledališki sezoni gostovali v Poljanah, Zireh, Selcah. Železnikih, Kropi in na Koroškem v Bileovsu. Predstave na gostovanjih so vedno razprodane.
Pri svojem delu imajo tržiški gledališčniki precej te-
žav. Predvsem velja to za neprimeren prostor, saj imajo v eni sobi bralne vaje, v tej sobi pa so spravljeni tudi vsi gledališki rekviziti. Letos je dramska sekcija dobila 500.000 S dinarjev dotacije iz občinskega proračuna, vendar morajo za vsako predstavo in tudi za vaje dvora-rano plačati. Talko morajo za vsako vajo plačati po 1000 S din, medtem ko velja »gostovanje« v dvorani 16.000 S dinarjev. Poleg teh stroškov pa vedno sami plačujejo vse prevozne stroške za gostovanja.
V začetku smo omenili, da bodo letos v tržiškem gledališču uprizorili štiri premiere. Omenimo naj še, da nameravajo poleti uprizoriti Celjske grofe in da bodo prihodnji mesec začeli z dramsko šolo za mlade Tržičane.
vig
Z obiska v škofjeloški knjižnici
Celovški zbor Jakob Petelin Gallus tudi v Bohinju
Potem, ko je mešani zbor Jakob Petelin Gallus iz Celovca gostoval prejšnjo soboto v Kranju, je nastopil tudi v Bohinjski Bistrici, in sicer na povabilo zveze kultura o-pronvet nih organizacij radovljiške občine. Po ogledu bohinjskega jezera in po kosilu v gostišču Pristavec v Polju so gostje odšli v Bohinjsko Bistrico, kjer jih je .pred prosvetnim domom pričakal bohinjski mešani zbor in jim v pozdrav zapel pesem Oj, Triglav, moj dom. Isti zbor se je v dvorani oglasil še enkrat s pesmijo
Rož, Pod juna, Žila, potem pa sta goste pozdravila predstavnik bohinjskih organizacij in predstavnik zveze kul-turno-prosvetnih organizacij radovljiške občine.
Koncertni program celovškega zbora Jakob Petelin Gallus je obsegal 23 pesmi, in sicer od zahtevnih Gallusovih prek pesmi koroške pesnice Milke Hartmanove do občutenih in precizno izvedenih narodnih in umetnih pesmi raznih avtorjev in priredb. Poslušalci, ki so do zadnjega kotička zasedli dvorano, so bili s koncertom nadvse zadovoljni.
O knjižnicah in o ljudeh, ki v njih delajo, le redkokdaj pišemo. Zato smo te dni obiskali knjižnico v Skofji Loki in se pogovarjali z njenim upravnikom Jankom Krekom. Dobili smo ga sredi urejanja knjižnih polic. Povedal nam je, da so ravnokar prenovili prostore, ki sedaj še kar ustrezajo svojemu namenu. To leto so kupili nekaj novih knjižnih polic, upajo pa, da se jim bo to posrečilo tudi drugo leto.
Knjižnica ima trenutno 13.650 knjig. Vsako leto kupijo približno 1200 novih, tako da bralcem lahko postrežejo tudi z najnovejšimi knjigami naših založb.
— Kako pa ste zadovoljni z obiskom?
Redno zahaja v našo knjižnico približno 1800 bralcev, kar je za škofjeloške razmere kar zadovoljivo. Tem obiskovalcem letno sposodimo 24.000 knjig. Knjižnico obiskujejo največ mladi ljudje. Med njimi je veliko učoncev z vse Gorenjske, ki obiskujejo Vajensko šolo v skofji Loki. Najmanj pa v knjižnico zahajajo izobraženci, najbrž zato, ker ne utegnejo, verjetno pa tudi sami kupujejo knjige.
— Ali ima vaša knjižnica
urejeno sposojanje knjig tudi v oddaljenejših krajih občine?
Z ukinitvijo šol, predvsem v gorskih krajih, je seveda zamrlo tudi knjižničarstvo v teh krajih. Da bi izpolnili to vrzel, smo našli morda zanimivo rešitev. Naprosili smo prodajalce v trgovinah, da poleg svojega dela še sposojajo knjige. Tako sposojanje knjig je vpeljano že v Sorici, upamo pa, da nam bo to uspelo še v Poljanah in Draž-gošah. To je seveda odvisno od dobre volje prodajalcev, saj skromna provizija, ki jim jo lahko damo, ni odločilna.
— Od kod dobite denar za normalno delo knjižnice?
Letos nam je dala občinska skupščina dotacijo v višini 7 milijonov starih dinarjev, približno milijon in pol pa dobimo od sposojevalnine. Te sicer niso visoke; od 10 din, kolikor je treba dati za otroško knjigo, do največ 250 din, kolikor velja sposo-jevalnina za najnovejše znanstvene" in poučne knjige. . Ob slovesu smo tov. Kreku zaželeli še mnogo uspehov, predvsem pa, da bi mu uspelo knjigo priiK&žati tudi ljudem v najbolj odročnih krajih.
S. Zupan
Prihodnji teden v kinu
V prihodnjem tednu se nam obetajo kar štirje premierski filmi. Poleg tega pa bo na sporedu tudi precej filmov, ki jih bodo v kranjskih kinematografih predvajali v okviru praznovanja 50-letnice oktobrske revolucije.
Na prvem mestu naj omenimo jugoslovanski film BREZA, ki ga je posnel po noveli Slavka Kolarja Ante Babaja. V glavnih vlogah v tem filmu nastopata Bata 2i-vojinovič in Manca Košir, ki je to pot prvič nastopila pred filmskimi kamerami. V Puli je Babaja za ta film dobil tudi eno izmed nagrad. Snemalec filma, film je v barvah, pa je Tomislav Pin-ter. štirikratni puljsiki nagrajenec. V areni je bil ta film gledatcem še posebno všeč. Zgodba o dekletu, ki je »visoka' in sloka kakor breza«, kot piše Kolar v svoji noveli, se dogaja v Hrvatskem Zagorju.
Posebna žirija gledalcev, ki jo je sestavila redakcija VUS, je film postavila na tretje mesto med šestnajstimi najboljšimi jugoslovanskimi filmi. Skoraj gotovo je, da bo film ugajal gledalcem tudi v Kranju.
1Velika prodaja pisalnih strojev 9 po znižanih cenah na breozobrestni potrošniški kredit brez porokov
• v poslovalnici Mladinske knjige Kranj, Maistrov trg 1.
Kleopatro ni treba posebej predstavljati. Veliko preveč smo slišali o njej že takrat, ko so jo snemali. V tem ameriškem superspektaklu, polnem barv, kostumov in bogatega dekorja igra Ric-hard Burton in Elisabeth Tay» lor. Film traja tri ure in pol.
Angleški film Ligein grob so distributerji uvrstili med filme groze in strahu. Film je režiral Roger Corman. Je v barvah in na širokem platnu. Zadnji med premiersfci-mi filmi pa je francoski film z naslovom Naivnež. Film je komedija. V njem nastopajo Luis de Funes, ki smo ga videli v Luksuzni restavraciji, potlej v Fantomasovi vrnitvi in zdaj igra tudi v tem filmu. Kaže, da so se naše distribucijske hiše odločile, da bodo kupile vse filme, ki jih je posnel ta igralec. V tem filmu igrata skupaj z Bourvilom, znanim francoskim kemikom. Naivnež jo bil najbolj gledani film v Franciji leta 1966. — Režiser je Gerard Oury, posnet pa je v barvah in na širokem platnu.
Med repriznimi filmi v okviru praznovanja 50-letnice oktobrske revolucije pa bodo gledalci v Kranju lahko videli naslednje filme: Krvava pot, Barba Zvane, Na svoji zemlji, To ljudstvo bo živelo in Umreti v Madridu, odlični francoski film o španski državljanski vojni.
-i
mm
Te dni po svetu
m
i Panama, 18. novembra — Iz zapora so izpustili Fran-cisa VVilarda Keitha, za katerega so domnevali, da je bivši šef gestapa Hcinrich Miiller.
London,  19.  novembra —
Velika Britanija je sporočila, da se zmanjša vrednost funta za 14,3 odstotka. Funt so razvrednotili od 2,80 do 2,40 dolarja, V zvezi z devalvacijo funta je določila Narodna banka Jugoslavije nov tečaj in sicer 30 N dinarjev za en funt.
London, 19. novembra — Velika Britanija in ZAR sta danes po 23-mesečni prekinitvi spet obnovili diplomatske odnose.
Hanoi, 23. novembra — Se-vernovietnamski premier Pham Van Dong je izjavil, da glede konca vietnamske vojne ni mogcč nikakršen Sporazum z ZDA.
Dak To, 21. novembra — Blizu tromeje med Južnim Vietnamom, Laosom in Kambodže, okrog 22 km severozahodno od Dak Toa se že tretji dan bije srdita bitka. Po hudih bojih, ki so se začeli v nedeljo, je padlo doslej pri Dak Tou več kot 250 ameriških vojakov, okoli 750 pa je bilo ranjenih. Na bojišču so našli le 17 trupel se-vernovietnamskih vojakov.
Aman, 21. novembra — Na Jordanu so se vneli najhujši iboji med jordanskimi in izraelskimi silami od konca junijske vojne.
Nikozija, 22. novembra — Kriza med Grčijo in Turčijo zaradi Cipra se zaostruje. Turška reaktivna letala pogosto preletavajo Ciper, tako da vlada v Nikoziji pravo vojno vzdušje. List grških partizanov je sporočil, da je general Grivas odstopil kot poveljnik grških in grško-ci-prskih sil na otoku, in sicer »zaradi navzkrižij z atensko vlado«.
Kairo,   22.   novembra —
Predsednik Nascr je podpisal dekret o ustanovitvi revolucionarnega sodišča, ki bo preiskalo dejavnost obveščevalne službe.
New Delhi, 22. novembra — Zahodnonemški kancler Kie-pinger, ki je na obisku v Indiji je izjavil, da pričakuje ponovno navezavo diplomatskih odnosov z Jugoslavijo.
New York, 23. novembra —
Varnostni svet je včeraj soglasno sprejel britansko resolucijo, v kateri so poudarili, da si ozemelj ni mogoče prilaščati z vojno. V resoluciji se zahteva umik izraelskih oboroženih sil z ozemelj, ki so jih zasedli v vojni, in priznanje suverenosti, ozemeljske nedotakljivosti in politične neodvisnosti držav s tega področja.
Ljudje
Položaj Slovencev v Avstriji
Kadar obravnavamo odnose naše države z Avstrijo in Italijo, večkrat poudarjamo, da se razvijajo v duhu dobrega sosedskega prijateljstva in medsebojnega razumevanja. Zalo tudi ni čudno, da si druge države jemljejo naše odnose z Avstrijo in Italijo kot zgled realne poli like, pri kateri je meja med sosednjima državama izgubila svoj prvotni namen. Takšna usmerjenost in prepričanost naše države v stikih z obema sosednjima državama, Italijo na zahodu in Avstrijo na severu, pa je deloma, lahko bi trdili, da v precejšnji meri, tudi izraz dejstva, da živi v Avstriji in Italiji naša manjšina, ki se vseskozi, odkar je ostala izven meja svoje matične domovine, prizadeva uresničiti svoje življenjske pravice, kot so pravica govora v svojem jeziku,   šolskega   pouka v
materinščini in še vrsto drugih vprašanj, ki se porajajo v vsakodnevnem življenju neke narodnostne manjšine v tuji državi.
Če vzamemo položaj Slovencev v sosednji Avstriji cd takrat, ko so ostali izven naše države, vidimo, da se vseskozi vleče vprašanje priznavanja manjšine kot faktorja, s katerim mora vsaka država računati. Obe organizaciji, Zveza slovenskih organizacij in Narodni svet koroških Slovencev, v katerih so združena koroški Slovenci, predstavljata danes faktor, mimo katerega avstrijska vlada ne more iti mimogrede. Večkrat je s strani naših severnih sosedov ostalo le pri obljubah, kadar je bilo govora o pravicah naše manjšine v Avstriji. Seveda koroški Slovenci pri tej brezbrižnosti avstrijskih ursdnih krogov niso držali križem rok. Zmeraj so namreč zahtevali, da je treba reševati vprašanja manjšino s sodelovanjem same manjšine. Toda žal so si nekatere nacionalistične orga-
nizacije v Avstriji prizadevale prav nasprotno. Te organizacije so svojo dejavnost usmerile na zahtevo, da manjšine na treba jemati kot gotovo dejstvo, temveč da je manjšino treba najprej šele »poiskati«. Po takšni miselnosti naj bi s tajnim glasovanjem ugotovili številčno moč slovenske manjšine na koroškem in ji določili ozemlje, za katero naj bi veljali manj-šinjski zakoni. Vendar so takšne zahteve v nasprotju z 7. členom avstrijske državne pogodbe, ki govori o okrajih s slovenskim in meSanim prebivalstvom, torej o ozemlju, ki je bilo ob sklepanju omenjene pogodbe že znano.
Pred nekaj meseci je avstrijska vlada objavila osnu-. tek novega manjšinskega zakona, ki ne bi rešil samo vprašanje slovenskega uradnega jezika v upravi in dvojezičnih krajevnih napisov na Koroškem, temveč bi hkrati z neko obliko referenduma »ugotavljali« manjšino. Takšnemu osnutku sta obe slovenski organizaciji na Koroškem seveda nasprotovali in
menita, da s tem zakonom slovenski jezik ne bo imel enakopravnega položaja in bi poslal neke vrste pomožen jezik.
Omeniti je treba še zanimivo dejstvo, ki kaže na malo čuden odnos avstrijske vlade do naše manjšine. Avstrijska vlada je namreč izjavila, da v južnotirolskem vprašanju ni nikoli sprejela rešitev, katerih ne bi sprejeli ludi predstavniki manjšine. Zato koroški Slovenci menijo, da se mora Avstrija držati istega načela tudi pr! obravnavanju manjšine v lastni državi.
Tako nam sam razvoj dogodkov in pa položaja naše manjšine v Avstriji večkrat zamegljuje tista odprta vprašanja, ki so bistvena za življenjski obstoj slovenska manjšine v naši severni sosedi. Deloma pa je krivda tudi na nas, ko s poudarjanjem tistih zadev, ki so bile zadovoljivo rešene, pozabljamo na odprta vprašanja, Vili G.
in dogodki
Spomini revolucionarjev
Rdeča deteljica za tovariša Edvarda Kardelja
Letošnje leto je zaznamovano s številnimi jubileji, ki nas spominjajo na ta ali oni dogodek v bližnji preteklosti. Tako smo se spominjali stoletnice Marxovega Kapitala, 50-letnice oktobrske revolucije, 30-letnice ustanovitve komunistične partije Slovenije, 30-1 et niče prihoda tovariša Tita na čelu KPJ, 25-letnice smrti voditeljev gorenjskih partizanov Staneta Žagarja, Jožeta Gregorčiča, Alojza Ke-beta in drugih prvoborcev, 30-letnice partijske konference v Završnici in raznih drugih spominskih obeležij, ki so povezana z borbo delovnega človeka za boljše življenje. Razen tega ne smemo pozabiti, da je bilo leto 1942, leto najhujšega terorja fašizma in da je bilo pred 25 leti streljanih na Gorenjskem največ talcev in največ po-žganih vasi.
V tem kratkem sestavku želim bralce seznaniti z nekaterimi podrobnostmi, ki so povezane s partijsko konferenco pred tridesetimi leti v Završnici. Kot je znano, je to konferenco vodil narodni heroj Stane Žagar, prisostvoval pa je tudi tovariš Kardelj.
Na proslavi dneva borca v Završnici sem se o tej konferenci pogovarjal s tremi udeležencj konference, zato jih bom najprej predstavil:
Stanko Toplak je bil rojen 1910. leta in živi v Kranju. Član komunistične partije je od 1934. leta. Prve dni oboroženega odpora proti okupatorju je bil organizator prve kranjske čete. Kmalu nato je bil pod Sloržičem ujet in je vojno  preživel  v taborišču
Mauthausen. Se vedno je aktiven političen delavec in komunist.
Ivan Križnar je bil rojen 1892. leta na Okroglem pri Kranju, živi pa v. Lipnici pri Kropi. Član KPJ je od 1920. leta, vendar ima članstvo priznano le od 1931. leta, od takrat, ko je začel delati v partijski celici, ki jo je vodil Stane Žagar.
Jože Resman je bil rojen 1910. leta v Srednji Dobravi pri Kropi. S Stanetom Žagarjem sta bila v isti partijski celici od leta 1931. Resman je kmet in je doma ilegalno delal za osvobodilno fronto.
In kaj so vedeli povedati o nam zelo malo znani partijski konferenci v Završnici.
Na konferenco jc prišlo okrog 30 komunistov iz gornjega dela Gorenjske. Niso se poznali, niti niso v razpravi omenjali imen tega ali onega komunista. Vse je bilo v najstrožji tajnosti. Največ so razpravljali o utrjevanju partije in o nekaterih nesoglasjih v taktiki komunistov.
Na sestanek so prihajali delegati po dva in dva iz različnih smeri. Sestali so se zjutraj pri žagi v Završnici, ki je bila v bližini umetnega jezera. Opoldne so sestanek prekinili in vsak je kosil tisto, kar je prinesel s seboj.
Križnar se zelo dobro spominja, da so se do takrat komunisti sestajali po hišah, da pa so kasneje spremenili taktiko in se sestajali v prirodi. To pa zato, da jih je policija teže zasledovala. Spominja se tudi, da je bil na vseh teh sestankih tudi Jože
Ažman iz Bohinja.
Na sestanku, v Završnici sta največ govorila Stane Žagar in Edvard Kardelj. Ta dva sta prisotne seznanila s stališči in sklepi ustanovnega kongresa KPS, ki je bil aprila 1937. na Cebinah.
In kdo je pripeljal tovariša Kardelja v dolino Završnice?
Tovariš Kardelj je prispel z vlakom do Žirovnice, kjer ga je čakal Ivan Bertoncelj-Johan. Johan ni vedel koga pričakuje, ker je bila naloga strogo zaupna. Natančne podatke o razpoznavanju in o nalogi je dobil od Staneta Žagarja.
Razpoznavno znamenje je bila rdeča deteljica na zavihku suknjiča. Ko je tovariš Kardelj izstopil iz vlaka, se je ozrl naokrog in kmalu opazil človeka z rdečo dete-
ljico. Kardelj je pristopil in izmenjala sta gesli, to pa je bilo tudi vse, kar sta od železniške postaje v Žirovnici do žage v Završnici spregovorila. Johan je šel naprej, kakor da potuje sam, okrog 20 do 30 metrov za njim pa je šel tovariš Kardelj. Policijsko prvokacije pred drugo svetovno vojno so izučilo komuniste, da so se znali varovati v primeru, če policija enega izmed njih neopazno zasleduje s ciljem, da prela njega odkrije še njegove sodelavce.
Tovariš Križnar zatrjuje, da je še sedaj na nekem Kamnu v Završnici Kardeljev podpis. Hotel mi ga je pokazati, žal je dež preprečil to namero. Vsekakor bi bilo zanimivo videti, če je podpis še čitljiv.
J. Vidic
UČENCI OSNOVJMIH ŠOL
Uprava časopisa Glas je razpisala v osnovnih šolah gorenjskih občin Jesenice, Radovljica, Kranj, Tržič, škof j a Loka, Domžale in Kamnik
medšolsko tekmovanje za pridobivanje novih naročnikov. Za vsakega novega naročnika smo namenili lep zaslužek. Vodstva šol so o tem že obveščena z našo okrožnico. Učenci, prijavite se vašim učiteljem, ki bodo spremljali vaše delo in objavljali katera šola je najboljša. Potrudite se, da boste prvi!
Muriel se je z odločno kretnjo oprostila njegove roke in z ledenim hladom na obrazu je odklonila njegovo ponudbo. Naj je bil njen položaj se tako kritičen in kakor si Je želela v pomoč poštenega človeka, Corner-• Jeva ponudba jo je to pot prav tako ogorčila, kakor jo je ogorčila že enkrat prej. Tega moža nI marala, ker mu nI zaupala, čeprav mu je v izvestnem primeru morala zaupaii.
»Nekoč ste že govorili tako z menoj, Mr. Corner,« se je prisilila, da je govorila mirno, »ln upala sem, da vas bo tisto, kar sem vam tedaj povedala, toliko zadrževalo, da se ne boste več vrnili 1: stari zamisli. V tako važnih zadevah nimam navade spreminjati svojih odločitev in če ste ml doslej nudili svoje usluge samo v tem upanju, potem na boste prišli na svoj račun. Toda ne dolžite p 1 tem mene, saj ste od vsega začetka zagotavljali, da delate vse le lz prijateljstva do mene in Rlharda. Jaz prijateljev svojega moža nisem poznala,« je nadaljcvva s poudarkom, »toda čudila sem se ln bila vesela, da je eden med njimi zmožen tolike nesebičnosti.«
Opazil je, da njegova ura še nI prišla, hi Je takoj krenil v drugo smer.
»Ne smete me napak razumeti,« se je opravičeval. »Pri svojih poštenih naporih res nisem nikoli lmei postranskih namenov, toda« — narahlo je vzdlhnil ln se nekam žalostno nasmehnil — »preveč zahtevate od mene, če naj niti z besedico ne omenim tega, kar ču-
tim do vas. Verjemite ml, da sem se dolgo upiral, toda takih čustev se ne da niti izsiliti, kot sem spoznal iz vaše izjave, niti se jih ne da zadušiti. Popolnoma vas razumem in se udam, toda tudi vi bi morali razumeti, da je to, kar sem prej dejal, le preveč človeško in odpustljlvo. Že več kot leto dni se borite z najneugodnejšimi razmerami in zapletljaji in jaz vam pri tem lahko pomagam le v naj-skromnejši meri, ker se ne morem pred vsem svetom krepko zavzeti za vas. Včasih se mi celo zdi, da se mt sramujete, ker se tako izrecno trudite, da bi čimbolj prikrili najino občevanje.« Mlada žena ga je gledala kot da išče resnice v njegovih poiezah, toda užalošče-nost, ki Jo Je brala v njih, se Je zdela odkritosrčna ln poštena, zato je obžalovala svojo prejšno odurnost.
»Ne smete pozabiti, da moram biti obzirna in da imam dolžnosti. Končno pa se da to, kar se imava pogovoriti, urediti tudi na tako neupadljiv način, kot sva to delala doslej. Kar se tiče vaših uslug, pa sami najbolje veste, da zame ni važnejše zadeve od tiste, ki ml v njej pomagalo. Hvaležna bi vam bila, če bi pripomogli do resnice.«
»To se bo zgodilo,« je dejal prepričevalno, »samo potrpeli morate še kratek čas. Do zdaj sem vam z goiovostjo lahko poročal, kako je vaš mož prežJvel zadnjih štirinajst dni, ki so pretekli od njegove nenadne odstranitve iz hiše pa do obžalovanja vredne nesreče v Hamp-sledu . . .«
»AH res verujete, da je bila nesreča?« Je vprašala s čudnim poudarkom bi ga motrila izza polzaprtih vekov.
Rahlo je skomignil z rameni ln njegov pogled se je bežno srečal z njenim ostrim pogledom.
»Recimo, da je bilo tako in ostanimo pri tem, Mrs. Irvine,« Je dejal obzirno. »Saj ve-
ste, v kakšni koži je bil ubogi Rihard zadnje mesece, odkar je vedel, da je finančni zlom neogiben . . .«
»Ne, ni bilo tako!« se je uprla mlada žena. »Če bi bila slutila, kaj se dogaja, bi se bilo najhujše še dalo odvrniti. Toda Rihard je padci v kremplje družbi, ki ga je fizično uničila, da bi ga lahko izropala do zadnjega beliča. Najprej so mu vzeli njegovo premoženje in ga iztrgali iz njegovega mnogo obetajočega trgovskega poklica, nato so ti vampirji izsesavali podjetje, ki sem ga ustanovila jaz ln končno so se polastili še izdatne dediščine,
»Vem,« je dejal Corner sočutno. »Verjemite ml, da sem ga dostikrat svaril, pa je bilo zastonj.«
V Muricli so se vzbudili spomini, ki jih nI ljubila. »Neuravnovešen je bil od vsega začetka,« je mrmrala predse in okrog ust se ji je zarezala trpka poteza.
Enookl je turobno prikimal. »Potem se res ne smete čuditi, da je končno prišlo do tega. Saj veste, da je v malem hotelu, kjer se je nazadnje skrival, cele dneve popival ter se nato potikal od beznice do beznlce, kjer se je opijal še s hujšimi strupi. Sledili smo mu že skoro do prizorišča nesreče in sami ste se prepričali, da so bila moja poročila točna. Manjka nam le še razdobje poslednjih ur, če se ne morete priključiti mojemu naziranju, da je te ure prebil nekje na prostem . . .«
Mlada žena je s sklenjenimi rokami molče zrla nekaj časa predse, potem pa je hipoma dvignila glavo in presunljivo pogledala Cor-nerja. »In kako si razlagate zadevo s pajki? Kako je prišel eden od njih v roko ponesrečenca, zakaj so drugega poslali nekaj tednov nato meni na dom in tretjega potem . . .« Prenehala je sredi stavka in se ugriznila v ustnico, kot da je nameravala povedati nekaj nepremišljenega.
»Kakšna je zveza med pajki In smrtjo Le-wlsa, Dawsona in drugih?« je vpraševala dalje.
Corner se je obotavljal z odgovorom. »Sodim da posvečate tej stvari preveč pozornosti,« je menil končno. »Saj je pri tem res marsikaj čudnega, toda najbrž mnogo manj važnega in bolj neznatnega kot si domišljate. — Ali ste sploh prepričani, da nI tega blaga prišla v Anglijo večja količina?«
Mrs. Irvine je odločno prikimala. »Popolnoma prepričana! Ko sva bila pred dvema letoma z možem zaradi njega v Karlovih varih, sva obiskala tudi tovarne bižuterije v Gablon-cu ln pri tem je Rihard odkril zadnje ostanke tega predmeta, ki so ga prej precej prodali na Vzhod, zdaj pa ga niso več izdelovali. Smejala sem se možu, ki mu je ta ropotija nenavadno ugajala in uslužni tovarnar mu je poklonil zadnjo škatlico pajkov in še nekaj drugih malenkosti.«
Nenadoma je začutila na sebi njegov presenečeni pogled ln ko ga je pogledala, je opazila v njegovih potezah prežeč izraz.
»Mislil sem, da ste imeli le tisti vzorec z dvanajstimi kosi, ki ga je nosil Rihard s seboj,« je pripomnil nepomembno.
»Da,« je neutegoma in negotovo odgovorila, »To so bili zadnji pajki, ki so nama bili ostali. Prodala sicer nisva nobenega, toda karton se je bil nekam izgubil.«
»No, saj Imate takoj pri roki pojasnilo, od kod ti pajki, ki vam delajo toliko preglavice,« je menil brezskrbno, vendar pa je začutila nekaj v njegovem glasu, kar jo je opozarjalo, naj bo previdna. »Kdo ve, v kakšne roke Je prišla škatlica,« je mirno nadaljeval, »ln prav bi bili storili, če bi bili to važno okoliščino javili policiji.« Zamahnila je z roko
(Nadaljevanje)
gorenjski kiraji in ljudje • gorenjski kraji in ljudje • gorenjski kraji in ljudje • gorenjski kraji in ljudje ® gorenjski
Divja jaga v Lešah
Učenec 6. a razreda osnovne šole heroja Bračiča v Tržiču Ivan Justin, doma iz Palovč, nam je poslal zanimiv zapis o divji Jagi iz vasi Leše. Zapis je dokaz, da ljudje tudi še v.povojnih letih niso takoj pozabili na stare pripovedke. Različic pripovedke o divji jagi je veliko, vendar so vse starejše; Justinovo iz Leš tokrat objavljamo v celoti, druge bralce Glasa iz drugih krajev Gorenjske pa še enkrat prosimo, da nam pišejo, kaj o divji jagi (pa tudi o drugih starih pripovedkah, bajkah itd.) pripovedujejo ljudje v njihovem kraju.
Opisal vam bom dogodek, ki ga mi je pripovedoval že pokojni Janez Kersnik iz Leš, star 56 let; z njim sta bila takrat tudi Valentin Arneš iz vasi Visoče, star 53 let (prav tako že pokojni), in Jože Praprotnik iz Hudega grabna, star 53 let. Od vseh treh edino ta zadnji še živi. Takoj po zadnji vojni, junija leta 1945, je bila po vseh vaseh vaška straža. Tistega večera so bili zgoraj omenjeni določeni za nočno stražo. Bila je svetla poletna noč, okrog polnoči. Straža je bila sredi vasi Leše, približno tam, kjer je sedaj trgovina. Zaslišali so pasje cviljenje in pokanje lov-
skih pušk; takoj so si bili na jasnem, da je to divja jaga. Cviljenje in pokanje se je slišalo od sedanjega gasilskega doma proti pobočju Brdo. Hitro so odšli nad vas Leše in poslušali divjo jago. Ta se je potem obrnila in odhitela nazaj v isto smer, od koder je prišla. Straža se je pripravila na strel. Divja jaga je prišla mimo gasilskega doma. Opazili so sence in ustrelili so tja, kjer so videli sence in slišali tudi cviljenje in pokanje. Ko so stražarji ustrelili, je šla divja jaga nemoteno naprej proti pobočju Kok. Potem stražarji divje jage niso več slišali, odšli pa so k sosedu, ki jim je postregel z žganjem da so se malo oddahnili in odpočili.
Moj stari oče so bili stari 85 let, ko so pred nekaj leti umrli. Pripovedovali so mi različne doživljaje, npr. o divji jagi. Rekli so, da se moraš uleči na levo stran poti, če jo slišiš da gre proti tebi, da ne zasadi sekire vate. Pripovedovali so tudi o vedancih, ki hodijo ponoči okrog z lučko in ti posvetijo pred obraz. Pa o kvaternikih, ki hodijo okrog v kvaternih tednih, posebno v torkih — takrat, ko so še predli v kmečkih hišah.
Tudi druge zanimive zgodbice so mi pripovedovali; rad sem jih poslušal in se jih precej zapomnil.
Ivan Justin,
Palovče 3, p. Brezje
Hvala za zanimivo sporočilo, škoda samo, da niste opisali še vsega ostalega, kar vam je ostalo v spominu iz pripovedovanja starega očeta, će se mogoče česa več dobro ne spominjate, vprašajte še soseda pa očeta pa mamo in napišite. Pa pošljite, seveda. Iz vašega konca doslej še nismo imeli dopisnika za našo rubriko; upamo, da smo ga zdaj dobili. Samo pogum in ne pozabite na točnost in verodostojnost zapisov: tako napišite, kot slišite, sami ne dodajajte ničesar. In povejte, kdo vam je pripovedoval, kdaj je bilo, v kate-re~n kraju . .. Sicer pa verjetno berete rsa?o rubriko in te stvari že veste, če boste še pisali, se bomo o sodelovanju še natančneje pomenili.
O nastanku Hudičevega boršta
Brala sem v Glasu o nastanku Hudičevega boršta. Učitelj zemljepisa tov. Jan nam je pripovedko pripovedoval v šoli takole:
V vasi pod Zaplato sta živela dva brata. Prepirala sta se za gozd v dolini. Ker se nista mogla prijateljsko sporazumeti, čigav naj b*o boršt, sta se začela toža-riti. Oče, ki je videl sprta sinova, se je razjezil in dejal: »Hudič naj vzame ta boršt in na vrh Zaplate naj ga nese!« Ponoči je hudič res prišel, vzel gozd in ga nesel proti vrhu. Tedaj pa je zazvonilo jutro, hudič je izgubil moč in pustil gozd sredi Zaplate, kjer je še zdaj.
Nika Gros, osnovna šola Lucijan Seljak, Kranj
Pripovedka je podobna že objavljenima dvema (glej: Pripovedke iz okolice Preddvora, Glas št. 85, 11. november 1967), vendar ni povsem enaka. Pri onih dveh gre za prepir med dvema kmetoma, pri tej za prepir med bratoma, škoda le, da niste zapisali, iz katerega kraja izvira, kje so jo pripovedovali. — Tudi za vas velja tisto, kar smo zapisali za Ivana Justina: še pišite, vendar v prihodnje ne pozabite na podatke, ki so pomembni!
Kamniti mož v Hotemažah
Iz glasila pionirjev in mladincev osnovne šole Preddvor Ma-
tijev rod (šolsko leto 1966/67, leto VI, št. 2) povzemamo zapis Toneta Jelovčana (7. razred) o kamnitem možu v Hotemažah. Takole piše:
V davnih časih so na Slovenskem vladali kralji. V majhni vasi blizu. Preddvora je živel mladi kralj Hotimir. Imel je lesen grad. Okrog gradu je bilo veliko polja in travnikov. Imel je svoje služabnike in mnogo tlačanov. Nekega dne je kralj Hotimir ogledoval tlačane pri delu. Vpil je nad njimi: »Delajte, delajte, psi!« Nekdo od tlačanov se je pritihotapil do grajske kleti in jo zažgal. Kralju je pogorel grad. Komaj je rešil ženo '.n otroke. O starih časih priča samo še kamnita podoba moža, vzidanega na vogalu neke hiše, naša vas pa se po kralju Hoti-miru imenuje Hotemaže.
O tem kamnitem možu smo pisali v našem listu 2. septembra letos v članku Prebarvani »vogalov dedec«. Menda je le nekaj zaleglo in so ga potem kmalu očistili. Kdor v zvezi 9 j to kamnito podobo ve še kakšno pripovedko ali dogodivščino mu bomo hvaležni, če jo bo zapisal in nam jo poslal.  A. T.
Ob jubileju
Gorenjska grča — dr. Miha Potočnik
Zadnjikrat sva se srečala lani ob otvoritvi Prešernove koče na vrhu Stola. Ne vem, koliko let bi mu prisodil, dejal bi, da je to starejši mladenič. Prav tako in nič drugače mu ne moremo reči. Zato sem se tudi sam nemalo začudil, ko sem zvedel, da je letos septembra praznoval Sestdesetletnico.
Ne spominjam se, da bi že kdaj bral, da je nekdo na podoben način praznoval svoj lepi življenjski jubilej. Dr. Miha Potočnik je bil v letoš-
njem poletju vodja naše alpinistične odprave, ki je v počastitev 50-letnice oktobrske revolucije naskočila PIK LENIN (7134 m) v Pamirskem pogorju. Sestdesetlelni Miha je tam dosegel svoj višinski rekord 6200 metrov. Za deset let življenja, tisoč metrov visoko v zasneženo pogorje. Kakšna moč, volja in ljubezen do planin.
Dr. Miha Potočnik je bil rojen 29. septembra 1907. na Belci pod Kepo. Gimnazijo je dokončal v Kranju, iz prava
pa je diplomiral z odličnim uspehom na ljubljanski univerzi. Kot pripravnik za lastno advokaturo je prišel k dr. Alešu Stanovniku na Jesenice, kjer se je tudi oblikoval njegov napredni pogled na družbo. O njem bi lahko zapisali tako kot v pravljici: Ko se je rodil, se je zazrl v planine in jih vzljubil; ostal jim bo večno zvest.
Dr. Miha Potočnik ima mnogo zaslug za razvoj planinstva na Slovenskem. Ze 40 let je gorski reševalec, po vojni pa je ves čas na vodilnih mestih naše planinske organizacije.
Njegova aktivnost ni ostala neopažena okupatorju. Nemci so ga že maja 1941. leta zaprli, toda to ni strlo upornega duha zavednega Slovenca. Brž ko so ga izpustili iz zaporov, se je priklju-
čil Osvobodilni fronti in jeseni 1941. leta postal član okrajnega odbora OF. Udeležil se je decembrske vstaje v Mojstrani in postal komandir triglavske čete.
Ko se je zaradi ostrih okupatorjevih groženj vrnil, so ga takoj zaprli in poslali v taborišče Dachau, odkoder mu je uspelo avgusta 1944. leta pobegniti in se priključiti partizanom. Postal je član pokrajinskega odbora Osvobodilne fronte za Gorenjsko septembra 1944. leta.
Po vojni je bil dve leti direktor jeseniške železarne, nato poslanec, pomočnik ministra za komunalne zadeve LRS in tajnik ljudske skupščine Slovenije.
Zdaj je sodnik ustavnega sodišča LR Slovenije in aktiven družbenopolitični delavec. Ob življenjskem jubileju in uspehu v Pamirskem pogorju mu tudi mi iskreno čestitamo.
J. Vidic
Miha Klinar: Mesta, ceste   razcestja O Miha Klinar: Mesta, ceste in razcestja © Miha Klinar: Mesta, ceste in razcestja 9 Miha Klinar: Mesta,
Aerodrom Ljubljana
Hotel letališče obvešča vse ljubitelje zimskega športa, da začne z rednim poslovanjem v brunarici in depandansi na Krvavcu v Tihi dolini s 1. decembrom 1967.
Zaradi razporeditve prosimo vse zainteresirane, ki žele preživeti svoj dopust na Krvavcu, da pravočasno rezervirajo mesta v naših objektih. V letošnji zimski sezoni bomo prirejali tudi začetne smučarske tečaje. Točen razpored bomo objavili naknadno.
Sprejemamo rezervacije s predplačilom za novoletne praznike.
»Ali veš, na koga me spominjaš? bi ji rada povedala, a raje potlači v sebi to primerjavo, saj b' morala načei svoje penz-berške zadeve, pogovor pa bi se obfil v še večjo muko njenih spominov. Zato raje prepušča Roziko Stivčevi, ki ne odneha in ki še vedno trdi, da so možje ravnali Pametno, če so že odšli, pa četudi brez Andreja.
»Andrej ve, kaj dela. Navsezadnje je bil pameten, če je ostal. Se je kaj zgodilo? So cesarski žand^ii in vojska odšli v hribe? Si jih morda celo videla, da so šli sW vas?«
Ne, tega Štivčeva ni videla.
»Pa ti je prišel kdo povedat, da o šli, ker tako zagovarjaš strahopetno pamet kranjskega bedaki »Ne, doslej še ne!«
»Čudno? Toliko ljudi je bilo dan^ na shodu! Prav gotovo bi govorili in prav gotovo bi že ptice pele, ko bi en sam oddelek, o katerih si govorila, odšel v hribe!«
»To je res,« prizna Štivčeva.
»Vidiš! Nihče ni šel! Nazadnje je < anes praznik! Bil je shod! Množica ljudi! Ljudje bi se prav goWv < razburjali in najbrž tudi vojaki, ko bi jih na sam praznik prejetega rešnjega telesa gnali na lov za ubežniki!«
»Mogoče? A gotovost je gotovost, čeprav je tudi Andrej menil podobno kakor ti.«
»Vidiš, Andrej je imel prav! Popoldan je že! Pod večer ne bodo hodili! Še manj ponoči!«
Rozi govori in dokazuje, kako pr^.n je bil strah, ki ga je v Štivčevi zanetil tisti sedemnajstletni fant, ki mu je ime Andrej prav tako kakor njenemu visokoraslemu, zagorelemu, temnolasemu ljubemu z očmi, ki so ji že ob prvem srečanju pred petimi leti prižgale v duši ljubezen in ki bi bito že zdavnaj njegova žena, ko bi ne bilo te nesrečne dolge in grozne vojne, ki je spravila v smrt že več kakor polovico Andrejevih prijateljev, znancev in vrstnikov. Njega, Andreja pa je doslej Kjub vsemu spremljala sreča in ga ji ohranila. Kljub dolgim letom ločitve, ko zaradi saške fronte nista mogla videti drug drugega in so ju vezala samo pisma,
i ki sta si jih pisala in si jih pošiljala s pomočjo Štefi in rdečega i križa preko Švice, sta ostala zvesta drug drugemu.
In po teh dolgih letih bi se prvič zopet videla v Judenburgu, j a jima je srečanje preprečil upor. Obupana in s strahom, da je mrtev ali pa da ga bodo ujeli in ustrelili, ker je pobegnil iz Juden-burga, se je vračala domov, doma pa jo je čakalo presenečenje, ki ga ni pričakovala, prav tako ne kakor Štivčeva za svojega moža in šteti "za brata Antona. Andrej je bil živ. Andrej je bil v domačih krajih. Andrej je bil tako blizu. Andrej je bil že štirinajst dni doma v domačih gozdovih, a ga je ves ta čas videla samo enkrat. Samo enkrat in prvič po dolgih letih. Samo enkrat in samo za bežne pol urice ali slabo urico, kratko kakor trenutek, prekratko za dolg objem, kratko samo za kratek in bežen poljub, prekratko za pričakovano potešitev ljubezenskega hrepenenja.
O vse prekratek je bil ta trenutek. Samo še bolj je podnetil skeleči ogenj hrepenenja in nepotešenega pričakovanja. Še bolj kakor dnevi pred potjo v Judenburg so bili dolgi dnevi pred današnjim dnem.
In zdaj naj bi se ta tako skeleče pričakovani dan spremenil v neizpolnjeno pričakovanje, v dan, podoben tistim žalostnim juden-burškim dnevom samo zato, ker so prišli nekakšni vojaški in žan-darmerijski oddelki v Kobarid, kakor da bi bilo to kaj posebnega, saj so bili Kobarid, Tolmin, Bovec, pa tudi drugi večji kraji vse do Čedada in Gorice tudi po pregonu italijanske vojske in po izginotju soške fronte in njeni premaknitvi na reko Piavo še vedno polni prihajajočega in odhajajočega vojaštva, nekakšna predpostaja za odhod na fronto.
»Ali je tako ali ni?«
Rozikine besede niso več posmehljivo zajedljive. Njen glas se ne prebija več po hudourniških strugah njene užaljene duše in skozi soteske mračne tesnobe, ne vali več kamenja slepe jeze in zlobe na vse in čez vse, kar ji je kakor z brezdanjim prepadom odsekalo pot do uresničenja njenega nocojšnjega ljubezenskega pričakovanja, kakor da je spoznala, da je prepad preglobok, da bi ga mogla zasuti, marveč lahko izlije čezenj poslednji slap svojih besed, dokler se na dnu njene zavesti ne razbijejo v belogrivi kres pen, kres, ki ni ogenj resnične zlobe, marveč se sesuje v neskaljeno prozorno in samo še globoko otožnost odsevajočo gladino vdanosti, češ: ne more biti drugače, izpolnitve pričakovanja nocojšnjega večera ne bo, odšli so, čeprav bi jim ne bilo treba; saj je povsod mirno, ljudje iz drugih krajev so se že razšli; tih predzadnji majski dan z globoko modrim nebom je zunaj; slišati je zopet samo šum potoka, podobnega belemu raztopljenemu steklu, poskakujočemu čez nepremakljive kamne kakor po stopnicah navzdol proti Soči, razigrani in zelenkasto modri kakor vselej, šumeči tja dol proti Tol-
minu in Luciji, kjer postane bogatejša in večja s Tolminščico, Bačo in Idrijco in mirnejša, krednato modra, položena med strme, kakor izsekane krednate bregove, otožna kakor žalostna spoznanja, da življenje ne more biti drugačno, kakršno je, spoznanja, s katerimi bi se moral človek, postavljen v določeno stvarnost sprijazniti podobno kakor bi se moral s svojimi neizpolnjenimi hrepenenji in hotenji v srednjem toku svojega življenja, a se, ne tedaj, ne v določeni neizpremenljivi stvarnosti, ne more in noče in zato zavrača sleherno spoznanje ki mu ne izpolni pričakovanj, češ: ne more biti drugače, čeprav bi bilo lahko!
In prav ta »čeprav bi bilo lahko« človeku ne pusti, da bi se sprijaznil z usodno danostjo: poti ni več, zato se vrača s poti spoznanja na tisto razcestje, kjer meni, da bi lahko prisilil usodo in izsilil od nje tisto »drugače«, tisto le redkokdaj izpolnjivo, a največkrat neizpolnjivo »drugače«, tako da od tega »drugače« človeku ostane samo »ni, čeprav bi bilo lahko«.
Vselej je tako in nikoli ne bo drugače, pa naj si človek utvarja, da misli in dela prav. »Prav« je vodilo njegovim mislim in delu, ko išče in terja »drugače«, pa naj se njegov »prav« uresniči ali pa se samo razpne s »če« v »če—prav«.
»Prav« je trditev, verovanje sebi, hrepenenju, iskanju, željam, hotenju, cilju — ozkemu svojemu ali širokemu družbenemu.
»Čeprav« je tožba nad nedoseženim ali nedosegljivim, neizpolnjenim in neizpolnjivim, je tožba in kes, samo to dvoje, obžalovanje, a nikoli zanikanje, marveč »o—prav—ičevanje o—prav—ičenosti« svojega »prav«, spremenjenega v »drugače«; »drugače«, brez katerega bi nesrečni, s spoznanji do razničenja razbičani človek ne mogel živeti.
Med ta »prav« in »čeprav« je razpeta tudi Rozikina tožba. »Andrej je imel prav, čeprav ga niso poslušali.« Andrejev »prav« je njen »prav«.
»Andrej je vedel, da jim ničesar ne preti. Kako drugače bi mineval popoldan, kako drugače, kako lepo, kako prijetno bi se pretakal čas! Kako lepo bi nam bilo vsem zvečer! Andrej bi priseli Tvoj mož bi prišel! Prišel bi Anton! In tudi tistemu Kranjcu bi bilo lepo. O Jakobu bi nam pripovedoval! O Jakobu, ki ga ima mati že za mrtvega. O Jakobu, same novice, ki bodo razveselile mamo in očeta in Marijo in zopet prižgale upanje, da se bo vrnil.«
Tako govori Rozi. Zdaj jo tudi Štefi zopet posluša. In ker je dan res tak kakor vsi dosedanji dnevi, je tudi njej žal, da so možje že odšli. A še bolj žal je Štivčevi.%
štefi in štivčevo, obe, vedno bolj prepričuje Rozikin »prav«:
Vojaški premiki so res nekaj vsakdanjega. In kjer je vojska je tudi vojna žandarmerija! Prišli so in bodo odšli proti Piavi. In prišli bodo drugi. In tako bodo minevali dnevi in tedni,
OLAS * 8. STRAN
GLAS * 9. SIT A N
Predavanja o narodni
obrambi
Oddelek za narodno obrambo in predsedstvo združenja rezervnih oficirjev in pod-oficirjev na Jesenicah sta se dogovorila z delavsko univerzo, da bo pripravila predavanja o Splošni ljudski vojni in narodni obrambi in predavanja o Radiološki kontaminaciji (posledice atomske vojne.) Predavanja o prvi temi bodo sredi decembra, o drugi pa januarja prihodnje leto. Predavanja bodo v Žirovnici, na Koroški Beli, Javorniku, Jesenicah (pri Jelenu in v dvorani občinske skupščine), na Blejski Dobravi, v Dovjah, Gozd Martuljku, Kranjski gori, Podkorenu in v Ratečah. Za rezervni starešinski kader bodo ta predavanja obvezna, soveda pa bi bilo prav, da bi se jih udeležili tudi občani. Predavanja bodo še toliko bolj zanimiva, ker bo predaval rezervni polkovnik in znani poveljnik Prešernove brigade in jesoniško-bohinjskega odreda Franc Jerneje — Milče, ki pozna dobro tudi vojno politično problematiko.
J. V.
Nesreče tega tedna
Ta teden se je na cestah Gorenjske pripetilo zelo malo nesreč. Od torka, 21. novembra, pa do petka je UJV Kranj prejela le šest brzojavk o prometnih nesrečah, od teh so bile tri lažje. Tudi pri drugih treh prometnih nesrečah so se vozniki le laže ranili, na avtomobilih pa je večja ali manjša materialna škoda.
Na Polici pri Kranju se je na cesti prvega reda ponesrečil Janez Lotrič iz JamnJka. Voznik je peljal iz Kranja proti Naklem, na Polici pa se je srečal z avtobusom, ki je prav takrat s stranske ceste zavijal v desno na glavno cesto. Voznik Lotrič se je bližajočega avtobusa, ki ga je vozil Vinko Prašnikar, ustrašil in zavil preveč v desno,
Nenadna smrt
V torek malo po poldnevu so na dvorišču gostilne Zaje v Lahovčah našli mrtvega Cirila Liparja, starega 29 let. Zdravnik je ugotovil, da je pokojni umrl zaradi epilep-tičnega napada.        L. M.
tako da se je avtomobil zaradi trčenja ob nasip pri cesti prevrnil na streho in nato spet nazaj na kolesa. Janez Lotrič je le laze ranjen.
V četrtek okoli dvanajste ure je na cesti četrtega reda Kladje — Hotavlje zaneslo s ceste osebni avtomobil LJ 64240. Voznik Erik Robnik je vozil z neprimerno hitrostjo, tako da je avtomobil v blagem ovinku trčil v skalo ob cesti. Pri tem se je vozilo prevrnilo. Voznik se je le laže ranil.
L. M.
Loterija
Poročilo o žrebanju 47. kola srečk, ki je bilo 23. 11. 1967
Srečke s	so zadel«
končnicami	N din
80	6
530	40
46390	1.000
74030	400
0638460	8.000
1011100	30.000
31	20
111	100
01831	1.020
09551	600
20551	600
92	6
4032	200
Sporočamo žalostno vest, da nas je po hudi bolezni za vedno zapustil naš sodelavec
Franjo Kralj
Pogreb pokojnika bo v soboto, 25. 11. 1967, ob 15.30 izpred hiše žalosti Mavčiče 69
Sindikalna podružnica podjetja Puškarne — Kranj
Kranj, 23. 11. 1967
22222	1.000
29202	400
0902382	8.000
3	4
44343	404
63563	404
79243	604
0253743	8.004
1030473	10.004
24	6
C4	8
07834	1.000
42034	600
67244	400
25	10
95	6
10535	600
34575	600
1041015	8.000
03	8
86	8
49836	600
56426	600
70166	400
0107176	8.000
0167696	8.000
7	4
07087	404
43937	2.004
71847	404
0301607	100.004
0381827	8.004
18	10
68	6
98	8
26058	400
62108	600
59	8
939	80
43629	400
80399	600
0071639	10.000
0522449	8.000
1067439	50.000
G JLA
v vsaki hiši v vsakem domu pri vsaki družini
GORENJCI NAJVEČ BERO GLAS
POLTEDNIK GLAS ZASTONJ
Naročeni ste na Glas, vaš sorodnik, prijatelj ali sosed pa ni. Sporočite nam po telefonu ali pa z dopisnico njihov naslov in do konca leta bodo prejemali Glas zastonj. Ko se bodo navadili nanj, se bodo naročili na Glas. Naslednje leto pa plačajo 2400 S din in za ta denar bodo dobili 100 številk, v katerih bo veliko zanimivosti z vse Gorenjske.
Do konca leta 1967 GLAS ZASTONJ
anketa — anketa — anketa — anketa — anketa — anketa
1. poklic
2. izobrazba
3. kohko družinskih članov bere Glas? odraslih...............otrok................
4. kaj vam je v Glasu všeč?
5. kaj vam v Glasu ni všeč?
6. kaj pogrešate v Glasu?
Odgovore pošljite na naslov: Glas, Kranj — Trg revolucije 1, najkasneje do 9. dec. 1967.
NAROČAM GLAS
na naslov: ...
(Napisati priimek in Ime, bivališče ter poklic)
podpis naročnika
M
a
VI
C S u
os
GORENJSKA KREDITNA BANKA KRANJ
s podružnicami:
NA JESENICAH, V RADOVLJICI, SKOFJI LOKI IN TRŽIČU
S krediti varčevalcem za:
nakup gradnjo ali popravilo
stanovanja, v višini od 80 do 300 °/o na privarčevami znesek.
Varčevalci z vlogo najmanj 1000 N din so zavarovani za primer nezgode smrti ali trajne invalidnosti.
Vlagate in dvigate lahko tudi pri vseh poštah v Sloveniji in v vseh poslovnih bankah v državi.
• Ženske in moške obleke
• Perilo — najmodernejše blago 9 Vedno ugodne ponudbe
Trgovina s tekstilom za vsakogar
• Otroške obleke
• Že en sam obisk se vam splača
Graž, Annenstrasse 13 Knittelfeld, Herrengasse 16 Judenburg, Hauptplatz 16 Klagenfurt, Getreidegasse 1
KOMPAS
Vas vabi
vsako soboto
od 19.30 do 23. ure
V RESTAVRACIJO KOMPAS LJUBELJ
na PRIJETNO ZABAVO
IGRA CITRAŠKI KVARTET AHACIČ IZ TR2ICA
Villach — Beljak
Lederergasse 12 Zavese iz diolena v bogati izbiri 6 se ne skrčijo % ni potrebno likati % ne napenjati
L0DR0N
Velepaj
Velepapirnica
1
Villach — Beljak, Hauptplatz 25, telefon (04242) 41-26
Velika izbira papirja in pisarniških potrebščin — Pisalni stroji —
Ves pribor za tehnično risanje
Komisija za sprejem in odpoved delovnega razmerja pri Aerodromu Ljubljana hotel Letališče
razpisuje
prosto delovno mesto
KVALIFICIRANEGA NATAKARJA
Pogoji: znanje 2 do 3 tujih jezikov, starost do 35 let. Pismene ponudbe 1 mesec. Samsko stanovanje zagotovljeno. Pismene ponudbe z življenjepisom pošljite na naslov: Aerodrom Ljubljana — Hotel letališče, Kranj p. p. 33 najkasneje do 10.12. 1967.
0 bi ščite našo novo trgovina visoke mode pod imenom
f3ptiiique
(2jukljana,
ytfikloiičeaa-t. 5
HOTEL
GRAJSKI DVOR
RADOVLJICA v zimski sezoni 1967—1968
VAS VABI
Vsako soboto od 20. ure dalje na ples v veliki restavraciji
Ples bo tudi 28. novembra pred praznikom republike
Igra orkester Fran j a Zorka iz Radovljice. Cenjene goste obveščamo, da že sprejemamo rezervacije za silvestrovanje. Informacije dajemo tudi telefonsko Radovljica 70-275
Za cenjeni obisk se priporočamo
KOLEKTIV
mešanicakav
[ŠPECER1JA BLgq
KVALITETU
ras*-0''
Prodamo manjše količine krompirja sorte
URGENTA debeline 35-40 mm po 40 S din/kg IGOR debeline 28—35 mm po 30 S din/kg
CVETNIK      debeline 30—45 mm po 45 S din/kg
Krompir sort URGENTA in IGOR dobite na farmi Pšenične Police, CVETNIK na vrtnariji Zlato polje.
KZK Kranj
Očiščene morske ribe
v prodajalni
pri nebotičniku
MB
SOBOTA — 25. novembra
8.08 Glasbena matineja — 8.55 Radijska šola za nižjo stopnjo — 9.25 Dvajset minul z našimi ansambli zabavne glasbe — 9.45 Iz albuma skladb za mladino — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste —- 11.15 Kar po domače — 12.10 Iz domačega repertoarja zagrebških solistov — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Popevke iz studia 14 —
Poročila poslušajte vsak dan ob 5., 6., 7., 8., 10., 12., 13., 15., 17., 22., 23. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 19.30 url. Ob nedeljah pa ob 6.05., 7., 9., 12., 13., 15., 17., 22., 23. In 24. uri ter radijski dnevnik ob 19.30 uri.
13.30 Priporočajo vam — 14.05 Od melodije do melodije — 14.55 Kreditna banka in hranilnica Ljubljana — 15.20 Glasbeni intermezzo — 15.45 Naš podlistek — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Gremo v kino — 17.35 Igramo beat — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 18.15 Pravkar prispelo — 18.50 S knjižnega trga — 19.00 Lahko noč, otrooi — 19.15 Minute s Plesnim    orkestrom RTV
Ljubljana — 19.25 Pet minut za EP — 20.00 Spoznavajmo svet in domovino — 21.30 Iz fonoteke radia Koper — 22.10 Oddaja za naše izseljence — 23.05 S plesom in pesmijo v novi teden
NEDELJA
26. novembra
6.00 Dobro jutro — 7.30 Za kmetijske proizvajalce — 8.05 Radijska igra za otroke — 8.50 Skladbe za najmlajše — 9.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — I. — 10.00 Se pomnite tovariši — 10.25 Pesmi borbe in dela — 10.45 Nedeljski mozaik lepih melodij — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.50 Pogovor s poslušalci — 12.10 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — II. — 13.15 Iz partitur mojstrov operetnih melodij — 13.40 Nedelj-
ska reportaža — 14.00 Popoldne ob lahki glasbi — 14.30 Humoreska tega tedna — 15.05 Nedeljsko športno popoldne — 17.05 Romantične operne arije in monologi — 17.30 Radijska igra — 18.28 Dejan Brav-ničar na novih posnetkih — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Godala v ritmu — 20.00 V nedeljo zvečer — 22.15 Serenadni večer — 23.05 Literarni nokturno
PONEDELJEK — 27. nov.
8.08 Glasbena matineja — 8.55 Za mlade radovedneže — 9.10 Iz jugoslovanskih studiov — 9.45 Mladinski pevski festival 1967 — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje gostje — 11.15 Coctail melodij in plesnih zvokov — 12.10 Južna glasba
) iz Španije — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Narodne za glas in klavir — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Razpoloženjska glasba z velikimi orkestri — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 14.55 Kreditna banka in hranilnica Ljubljana — 15.50 Glasbeni intermezzo — 15.40 Zbor Slovenske filharmonije poje slovenske narodne pesmi — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Koncert slavnih opernih solistov— 18.00 Aktualnosti doma in v svetu —. 18.15 Signali — 18.35 Mladinska oddaja Interna 469 —-19.00 Lahko noč, otrooi — 19.15 Minute z orkestrom Henry Mancini — 19.25 Pet minut za EP — 20.00 Skupni program JRT — 22.10 Radi ste jih poslušali — 23.05 Literarni nokturno
Televizija
SOBOTA — 25. novembra
9.40 TV v šoli, 14.50 TV v Soli — ponovitev (RTV Zagreb) — 17.40 Vsako soboto, 17.55   TV   obzornik (RTV Ljubljana) — 18.15 Predstava   gledališča  Boško Buha (RTV Beograd) - 19.15 Sprehod skozi čas, 19.40 Cik cak (RTV Ljubljana) - 20.00 TV dnevnik (RTV Beograd) — 20.30 Cik cak, 20.40 Nacionalni    cirkus,   21.10 Risanka (RTV Ljubljana) — 21.20 San Rcmo pozdravlja Ziirich (Ev-rovizija)   —   22.35 Ubijalec žensk — film, 23.25 Zadnja poročila (RTV Ljubljana) — 23.30 Hokej Medveščak : Partizan (RTV Zagreb) — Drugi spored: 17.55 Včeraj, danes, jutri (RTV Zagreb) — 18.15 Mladinska  igra,  19.15 Sprehod   skozi   čas   (RTV Beograd) — 19.40 TV prospekt (RTV Zagreb) — 19.54 Lahko noč, otroci (RTV Skopje) —-20.00 TV dnevnik (RTV Beograd) — 21.00 Spored italijanske TV — Ostale oddaje: 17.40 Narodna glasba, 20.40 Ljubezen, oh ljubezen (RTV Beograd) — 21.40 Nekaj novega,    nekaj starega, 21.55 Dolgo, vroče poletje, 22.45 Informativna oddaja (RTV Zagreb)
NEDELJA — 26. novembra
9.25 Poročila, 9.30 Poljudno znanstveni film (RTV Ljubljana) — 10.00 Kmetijska oddaja (RTV Beograd) — 10.45 Vija vaja — ringa raja, 11.30 Film za otroke (RTV Ljubljana) — 13.30 Nogometna tekma Bolgarija : Portugalska (RTV Beograd) — 15.20 Športna reportaža, 16.20 Ljuta sssa, oh ljube/.en, 18 33 Ka-iavana — reportaža (RTV
Beograd) — 19.00 Cik cak, 19.10 Zabavno glasbena oddaja (RTV Ljubljana) — 20.00 TV dnevnik, 20.15 Carmen opera (RTV Beograd) — 23.05 Reportaža o nogometni tekmi Maribor : Olimpija (RTV Ljubljana) — 23.20 Hokejska tekma ČSSR Švedska (RTV Zagreb) — Drugi spored: 21.00 Spored italijanske TV
PONEDELJEK — 27. nov.
9.40 TV v šoli, 10.35 Rušči-na (RTV Zagreb) — 11.00 Osnove splošne izobrazbe (RTV Beograd) — 11.40 TV v šoli (RTV Ljubljana) - 16.35 Poročila — 17.00 Mali svet, 17.25 Risanke (RTV Zagreb)
— 17.40 Kje je, kaj je (RTV Beograd) — 17.55 TV obzornik, 18.25 Zlogovna rast slovenskega jezika, 18.40 Sodobna medicina, 19.00 Znanost in tehnika    (RTV Ljubljana)
— 19.15 Tedenski športni pregled (RTV Beograd) — 19.40 Pravljičarji (RTV Ljubljana) — 20.00 T V dnevnik (RTV Beograd) — 20.30 Cik cak (RTV Ljubljana) — 20.40 TV drama, 21.40 Predstavljajte si, 22.10 TV dnevnik (RTV Beograd) — Drugi spored: 17.55 Včeraj, danes, jutri (RTV Zagreb) — 18.15 Tedenska kronika (RTV Sarajevo), 18.30 Narodna glasba (RTV Zagreb) — 18.45 Znanost in mi, 19.15 Tedenski športni pregled (RTV Beograd) — 19.45 TV prospekt (RTV Zagreb), 19,54 Lahko noč, otroci (RTV Sarajevo) — 20.00 TV dnevnik (RTV Beograd) — 21.00 Spored italijanske TV
Kranj CENTER
25. novembra amer. barv. film MAT HELM — TAJNI
AGENT ob 16. in 18. uri, angl. barv. film LIGEIN GROB ob 22. uri
25. novembra amer. barv. risanke JUNAK IZ TEXASA ob 10. uri, angl. barv. film LIGEIN GROB ob 13. uri, amer. barv. film MAT HELM — TAJNI AGENT ob 15., 17. in 19. uri, premiera amer. ban^. CS filma KLEOPATRA ob 21. uri
27. novembra amer. barv. CS' film KLEOPATRA ob 15.30 in 19. uri
Kranj STORŽIC
25. novembra jug. film EšALON DR. M. ob 16. uri, švedski film JAZ — DEKLE ob 18. uri, mehiški film FOD NEBOM MEHIKE ob 20. uri
26. novembra mehiški film POD NEBOM MEHIKE ob 14. in 16. uri, švedski film JAZ — DEKLE ob 18. in 20. uri
27. novembra jug. film TO LJUDSTVO EO ŽIVELO ob
16. uri, angl. barv. film LIGEIN GROB ob 18. in 20. uri
Stražišče SVOBODA
25. novembra švedski film JAZ — DEKLE ob 20. uri
25. novembra angl. barv. film LIGEIN GROB ob 15.,
17. in 19. uri
Cerklje KRVAVEC
25. novembra amer. barv. CS film ČAST UPORNIKA ob 19. uri
26. novembra amer. barv. CS film ČAST UPORNIKA 15., 17. in 19. uri
Naklo
25. novembra franc. barv. CS film NAIVNEŽ ob 19. uri
AMD ŠENČUR
Šoferski tečaj za voznike A, B, F (za traktoriste) se prične v torek, 5.12.1967 ob 17. uri v prostorih društva v Šenčurju.
26. novembra jugoslovanski barv. film BREZA ob 16. in 19. uri
Kropa
25. novembra italij. barv. CS film INVAZIJA VIKINGOV ob 19. uri
26. novembra italij. bar/. CS film INVAZIJA VIKINGOV ob 15. in 19. uri
Jesenice RADIO
25. novembra italij. barv. CS film SINOVI TARAS BULBE
26. novembra italij. barv. CS film SINOVI TARAS BULBE
27. novembra amer. barv. CS film BUTTERFIELD 8
Jesenice PLAVŽ
25. novembra amer. barv. film KAKO UBIJEŠ SVOJO ŽENO
25. novembra amer. barv. film KAKO UBIJEŠ SVOJO ŽENO
27. novembra italij. barv. CS film SINOVI TARAS BULBE
Dovje-Mojstrana
25. novembra sovjetski film ŽENSKE
26. novembra nemški film UBIJALEC S TEMZE
Kranjska gora
25. novembra franc. barvni CS film SVETNIK PRIPRAVLJA PAST
25. novembra franc. barvni film GALANTNE SVEČANOSTI
Skorja Loka SORA
25. novembra amer. barv. CS film TA NORI. NORI SVET ob 17.30 in 20. uri
25. novembra amer. barv. CS film TA NORI, NORI SVET ob 15., 17.30 in 20. uri
Kamnik DOM
25. novembra CS film NA CHARLIE cb 20.
26. novembra CS film NA CHARLIE ob 17.
27. novembra CS film NA CHARLIE ob 20.
amer. barv. SVIDENJE, uri
amer. barv. SVIDENJE, in 20. uri amer. barv SVIDENJE, uri
Prešernovo gledališče Kranj
NEDELJA — 26. novembra
ob 10. uri URA PRAVLJIC, ob 16. uri za IZVEN C. Gol-doni PREBRISANA VDOVA, uprizori dramska družina prj PG.
Kolektiv hotela Grad Podvin, PODVIN PRI RADOVLJICI javnost vljudno obvešča, da sta revstavracija in hotel od petka dne 24. novembra spet odprta m redno poslujeta.
Ob sobotah, nedeljah in sredah, koncertna in
plesna glasba.
*\ ' ■
Strežemo domače specialitete in kvalitetna
vina. Cene individualnim uslugam znižane.
Za obisk se toplo priporoča
kolektiv hotela GRAD PODVIN
PREHRANA
POTROŠNIKI
za praznike je potrebno marsikaj, pa tudi dovolj časa za razne nakupe
Ne pozabite, da bodo ravno zaradi tega pred in med prazniki
ODPRTE
naše trgovine takole:
NEDELJA
26.11. 1967
odprti vsi P-marketi in samopostrežbe od 7.30 do 11. ure
PONEDELJEK odprte vse trgovine (tudi klasične)
27.11.1967
TOREK
23. 11. 1967
SREDA
29. 11. 1967
ČETRTEK
30.11.1967
neprekinjeno do 19.30 ure
odprte vse trgovine (tudi klasične) neprekinjeno do 19.30 ure
zaprte vse trgovine
odprte dežurne trgovine od 7.30 do 11. ure
Ljubljana: P-market Cigaletova, Savsko naselje, Šentvid, Roška, Prule, Vodmatski trg, Hubadova; samopostrežba Titova 82 in Pogivo, Šentvid 44
P-marketi: Stražišče, Kranj, Kranjska gora, Vir, Mengeš, Kamnik, škofja Loka, Jesenice, Koper, Sežana, Nova Gorica, Opatija, Kisovec, Zagorje, Hrastnik, Črnomelj in samopostrežba v Litiji.
POTROŠNIKI
vsi naši P-marketi, samopostrežbe in klasične trgovine Vam nudijo poleg bogate zaloge prehrambenega blaga in blaga za osebno in široko potrošnjo
REKLAMNO PRODAJO
po tovarniških cenah			
čokolada: mlečna	500 g	8,00	ND
lešnikova	500 g	11,00	ND
keksi: albert	500 g	3,25	ND
dečji	500 g	3,10	ND
čajno pecivo:	500 g	3,25	ND
kompot marelica	V2kg	2,40	ND
rozine:			
nepakirane	kg	4,50	ND
pakirane	500 g	2,70	ND
	200 g	1,10	ND
vina:			
Starček beli	1/1	4,00	ND
in rdeči	2/1	8,00	ND
vermouth vino	1/1	7,70	ND
biser slovin	0.8	8,50	ND
Kupujte dobro - kupujte poceni - kupujte pri
VILLACH, m SAM0NI6 - ECK
OSTANITE MLADI! VOZITE GOLIBRI T-12!
Izrabite kreditne ugodnosti za nakup mopeda v zimski sezoni v naših prodajalnah v Beogradu Sarajevu, Ljubljani in Kopru ter v prodajalnah naših večjih trgovskih zastopnikov!
Pohitite! Ne zamudite ugodne priložnosti!
Tovarna motornih vozil
TOMOS KOPER
Nadomestni deli, pribor, gume za kolesa,
servis za
mopede, motorna kolesa, in avtomobile
PUCH, FIAT, KTM, BMW
Fahrzeughaus
P. KROPFITSCH
Klagenfurt — Celovec
Standerhaus bei Hauptpost Kfz. VVerkstatten, Villacher ring 15
PRI GLAVNI POŠTI
Cenjenim bralcem in naročnikom na knjiigo Toneta Svetine:
UKANA n. del
sporočamo, da je knjiga izšla.
Naročniki, ki so jo naročili pri zavodu, jo bodo prejeli v nekaj dneh:
vezana v polplatno stane 48 N din vezana v celo platno 58 N din
Izšla je tudi knjiga Konstantina Simonova: NE RODIJO SE KOT VOJAKI
vezana v polplatno stane 48 N din.
Knjige dobite v vseh knjigarnah in pri poverjenikih.
Zavod »BOREC« Ljubljana
UGODNOSTI:
krije do 23 % — 9 kosov na m
— v različnih barvah — najcenejše krhje — hitra dobava
vam nudi
Likozar Marjan
- CEMENTNI IZDELKI,
Benedikova 18 (Stražišče), Kranj
Prodam
Prodam dobro ohranjen MOTOR puch 250 ccm Sg, 23.000 km. Naslov v oglasnem oddelku 2571
KRANJ
zlatnina
Drogerija
Titov trg 25
Ugodno prodam sobno in kuhinjsko POHIŠTVO. Pin-tar Stanka, St. Loka 27, šk. Loka 2572
Prodam dve ŽAGI — motorni — jobu in stihi. Naslov v oglasnem oddelku
2573
Prodam suhe BUTARE, dostavim na dom. Lahovče 52, Cerklje 2574
Prodam LOŠCILEC za parket progress. Naslov v oglasnem oddelku 2575
Prodam PRAŠIČE, 40 — 50 kilogramov težke. Zor, Moše 13, Smlednik 2576
Ugodno prodam prostosto-ječ ŠTEDILNIK. Naslov v oglasnem oddelku 2577
Prodam PRAŠIČA za zakol, 180 kg težkega. Poren-ta, Breg Ob Savi 3, Krainj
2578
Prodam 2000 kg SENA in OTAVE. Grobovšek Franc, Kokra 44, Jezersko 2579
KRAVO, mlado, montafom-ko, 9 mesecev brejo, prodam. Papirnica 9, skorja Loka
2580
Prodam dobro ohranjen kombiniran OTROŠKI VOZIČEK, zinamke Jadran, KOŠEK in STAJICO. Višner — Partizanska c. 20 I 2581
Skoraj novo SPALNICO — 10 kosov — ugodno prodamo. Vešter 25, šk. Loka 2582
Prodam električno konzol-no DVIGALO in MOPED kolibri — tricikel. Naslov v oglasnem oddelku 2583
Prodam STRUŽNICO, stružna dolžina 650 mm. Naslov v oglasnem oddelku 2584
Prodam dobro ohranjene GUME 14 x 6,70. Kleindinst, Brezje 27 2585
SVEŽA JAJCA po 0,60 N din, pri količini nad 1000 pa 0,54 N din prodaja VALILNICA v Naklem pri Kranju
2586
Poceni prodam polavtoma-tični PRALNI STROJ s centrifugo alba-igmis. Naslov v oglasnem oddelku 2587
Prodam PRAŠIČA za pitanje. Naklo 101 2588
Prodam PRAŠIČA, 120 kg težkega. Naklo 100 2539
Ugodno prodam 6 m3 borovih suhih DRVA. Šenčur 238 2590
Prodam PRAŠIČA, 100 kg težkega. Britof 51, Krainj
2591
ZASTAVA 750 '65 ugodno prodam. Naslov v oglasnem oddelku 2592
Prodam KANARČKE, ši-lar, Pot v Bitnje 6, Kranj
2593
Prodam skoraj nov avstrijski globok VOZIČEK. Naslov v oglasnem oddelku
2594
Prodam avto FIAT 600. Ogled popoldan. Ogriz, Britof 95, Kranj 2595
Prodam dvojna nova kompletna VRATA 71 x 198. Zg. Duplje 44 2596
Ugodno prodam karambo-lirano KAROSERIJO fiata 750. Naslov v oglasnem oddelku 2597
Prodam kuhinjsko OPRAVO, ŠTEDILNIK, trodelno OMARO, DIVAN in trodelno OKNO. Kuster Stane, Jenkova 4, Kranj 2598
Prodam dva prašiča po 150 kilogramov težka. Zg. Brnik 16, Cerklje 2599
Prodam vola, 430 kg težkega, vajen vožnje. Suha 5, Kranj 2600
Poceni prodam malo rabljen ŠIVALNI STROJ. Novak Marta, Zupančičeva 15, Kranj 2602
Prodam PRAŠIČKE, 6 tednov stare. Strahinj 18, Naklo 2603
Prodam PRAŠIČKE, 6 tednov stare in BIKCA, 300 kg težkega. Tenetiše 28, Golnik 2604
Prodam KONJA po 5,00 N din za kg, MOPED na dve prestavi za 100.000 S din in 200-litrski BRZOPARILNIK, malo rabljen, za 30.000 S din. Prevodnik, Brode 3, škof j a Loka 2605
Prodam 6 tednov stare PRAŠIČKE. Sp. Brnik 68, Cerklje 2606
Prodam dva PRAŠIČA za zakol, SLAMOREZNICO in starejšo KRAVO po teletu. Sp. Duplje 71 2607
Prodam dva PRAŠIČA po 90 Ikg težka. Dvor je 44, Cerklje 2608
Prodam dva PRAŠIČA za zakol, 150 — 200 kg težka. Kdšnik Pfefier, Sr. Vas 25, Šenčur 2609
Prodam zelo dobro ohranjeno temno hrastovo JEDIL-
NICO. Katarina Stritih, Bistrica 110, Tržič 2610
Prodam suha bukova DRVA — 12 m5. Naslov v oglasnem oddelku 2611
Prodam železna VRATA, raztegljivo MIZO (palisan-der), električni štedilnik z dodatnim na drva in stoječo PIPO za »šank«. Kranj, Tavčarjeva 31/1 2612
Prodam PRAŠIČA po izbiri, 150 — 180 kg težkega. Babni vrt 4, Golnik 2613
Prodam KRAVO v deve:em mesecu brejosti in 8 m3 smrokovih PLOHOV. Ribno 13, Bled 2514
Prodam PEČ na drva, električni ŠTEDILNIK, KAVČ in kuhinjsko MIZO. Zdešar, Koroška c. 51, Kranj 2601
Predam zazidljivo PARCELO, na kateri sta že vodovod in elektrika — v Radovljici. Naslov v oglasnem oddelku 2615
Prodam POHIŠTVO, kopalnico in druge stvari v Kranju, Koroška c. 7/1 2616
Prodam kmečko MIZO, kotne KLOPI, 4 rezljane STOLE iz macesnovega lesa. Zamenjam tudi za smrekove PLOHE. Mlakar Vilko, žično pletilstvo, St. Žagarja 6, Kranj 2617
Predam polavtomatični PRALNI STROJ castor in otroško POSTELJO s posteljnino. Kolar Igor, St. Rczma-na 11, Kranj. Ogled od 15. ure dalje 2618
Električni VARILNI aparat prodam. Konjar, Smlednik 3 2619
Prodam FIAT 850, letnik 1967. Ivo Sekne, Skalica 11, Kranj 2320
Frodam TELICO, 7 mesecev brejo. Maže 1, Preddvor 2621
Prodam 3 PRASlCE, težke po 150 kg. Kranj, c. na Klanec 8 2622
SPALNICO prodam zaradi selitve. Brenčič, Seljakova 7, Kranj 2623
Prodam KONJA. Virmaše 42, Škof j a Loka 2624
Prodam dva PRAŠIČA po j 120    težka.    Prebačevo 43, Kranj 2625
Prodam AVTO TAM-kiper. 3 tone. Zupan Janez, Kidričeva 29, Kranj 2626
Ugodno prodam HARMONIKO, znamke lubas. Dov-žan, Podljubelj 9, Tržič 2627
Dobro ohranjen RENAULT -MAJOR ugodno prodam. Ogled v nedeljo na dvorišču pri Jelenu Kranj, od 14.-17. ure 2628
Prodam motorno SLAMOREZNICO in BIKCA, eno leto starega. Šmartno 28, Cerklje 2629
Prodam KRAVO s teletom ali brez. Mlaka 21, Kranj
2630
Prodam  dirkalni MOPED. Naslov v oglasnem oddelku 2631
Prodam DIVAN ln 3 posteljne mreže. Naslov v oglasnem oddelku 2632
Prodam SPALNICO z vložki, kuhinjsko POHIŠTVO in
električni   ŠTEDILNIK. An-
kerst, Stritarjeva 4 I, Kranj 2633
Prodam PRASlCA za zakol. Bašelj 33, Preddvor 2634
Prodam večjo količino zimskih JABOLK. Peračica 2, Brezje 2635
Predam PRASlCA za zakol. Sp. Brnik 55, Cerklje
2636
Prodam lepo zazidljivo PARCELO in gospodarsko poslopje, primerno za obrt v bližini Kranja. Naslov v oglasnem eddelku 2657
Kupim dva m3 suhih bukovih DRVA. Požeg. Kranj, Reševa 4 2637
Kupim rečno rabljeno SLAMOREZNICO. Franko Franc, Zg. Zetina 13, Poljane 2638
Enostanovanjsko HIŠO kupim v Kranju. Ponudbe poslati ped »Nova v Kranju« 2639
ROLETE — LESENE, plastične, platnene, struženje in lakiranje PARKETA naročite pri ŠPILERJU LOJZETU, Radovljica, Gradnikova 9, telefon 70-046 2522
Montažo in popravila CAN-DY pralnih strojev opravlja Sušteršič Jaromir — Kranj, Prešernova ul. 4, telefon 22-745 2640
NEDF.CKI, PREDPASNIKI, odlični kroji, kvalitetna izdelava, konkurenčne cene! Delamo tudi po meri. Se priporoča »MIRA«, Titov trg 24, Kranj 2641
ŠOFERJI POZOR! sprejmem vse vrste avtomobilskih akumulatorjev v polnjenje in generalna popravila. GRAJ-ZAR Lovro, Sejmišče 2, Kranj 2642
KAM PO SANKE? imam večjo količino sank 6. vrst, cena ugodna in ročne VOZIČKE. Kurnik Franc, kolarstvo, Tupaliče 11, Preddvor 2643
HOSTNIK FILIP iz Kranja, Križnarjeva pot 3, preklicu-jem kot neresnične žalitve glede košare, ki sem jih izrekel o Križaj Frančiški iz Kranja, Hafnerjeva pot 22
2644
Iščem delavko na dve izmeni ali upokojenko za pomoč v gospodinjstvu in varstvo dveh otrok. Nudim vso oskrbo in nagrado. Naslov v oglasnem odd. 2645
Iščem mlajšo upokojenko za varstvo 2-letnega otroka in   pomoč  v gospodinjstvu.
Obveščamo stranke, da od 1. decembra -1967 ob sredah popoldan do ponovnega obvestila NE BO URADNIH UR.
KRANJSKE OPEKARNE KRANJ, Reginčeva 8
Nudim hrano in stanovanje. Ostalo po dogovoru. Naslov v ogl. oddelku 2646
Sprejmem pomoč v gospodinjstvu proti plačilu za čiščenje stanovanja do 5-ur tedensko. Naslov v oglasnem oddelku 2647
GARAŽO iščem, dobro plačam v okolici Planina-Novi dom. Kranj, Skalica 14 2G48
Grem varovat otroke v Kranju ali okolici. Naslov v oglasnem oddelku 2649
Odstopim od vsebine pogovora, ki sem ga imel dne 6. novembra 1967 z delavci tajništva cestnega preme ia v Kranju. Ivo Sekne, Skalica 11, Kranj 2560
Enosobno stanovanje s posebnim vhodom oddam tistemu, ki mi plača 7 let vnaprej. Ponudbe poslati »en milijon« 10 kilometrov iz Kranja 2650
Vsem članom upravnega odbora ZB in ostalim se zahvaljujem z?, vso pomoč pri gradnji svoje stanovanjske hiše. Blažič Lado, Suška c. 40, Skofja Loka 2656
GOSTILNA na Podreči pri Medvodah vabi na državni praznik, 29. novembra na zabavo s plesom. Dobra postrežba, domača jedila. Igrajo »VESELI FANTJE« 2651
GOSTILNA PRI MILHAR-JU v Šmartnem prireja v nedeljo zabavo. Za ples in razvedrilo bo poskrbel kvartet STEGEN. Vabljeni! 2652
Gostilna ZARJA Trboja prireja v nedeljo, dne 26. 11. zabavo s plesom. Igral bo Šsnčurski kvartet. Vabljeni! Obenem čestitamo vsem cenjenim gostom in obiskovalcem za praznik in se priporočamo za obisk. Solidno boste postreženi z dobro pijačo in kvalitetno domačo hrano 2653
GOSTIŠČE pri JANCETU v Sr. vasi pri Senčur'u v^.s vabi 26., in 28. 11. 1967 na zabavo s plesom. Igra/o VESELI VANDROVCT in Šsnčurski SEKSTET, 29. U. pa AVSTRIJSKI KVARTET
2654
Družbenopolitične organizacije VISOKO prirejajo v torek, 28. 11. 1967, ob 19. uri PROSLAVO. Po proslavi bo zabava. Zabaval vas bo kvintet Rudija Jevška. Vabljeni!
2655
Hranilnica in posojilnica
Eisenkapel Železna kapla —
Menjalnica. Govorimo slovensko.
V prodajalnah
veletrgovine
i
£uoaia
Kranj
se lahko oskrbite z vsemi živili, ki so potrebna za ugodno praznično razpoloženje
Po izredno znižanih cenah prodaj amo:
Vino »Starček« Pelinkovec »Slovin« čokolado »Kandit« pomaranče rozine
Priporočamo ugoden nakup!
Š ROTAR
»ORION - 65«
6 Drobi: koruzo, ječmen, oves, ajdo itd.
# 150 kg v eni uri. O Specialne jeklene plošče.
# Potrebna pogonska moč: 2 KW, lahko tudi enofazni motor.
# Mazanje na tri leta.
# Rezervni deli na zalogi.
# Jamstvo za kakovost.
• Cena 1320 N. din
IZDELUJEMO:
• slamoreznice O reporeznice
• ročne in motorne gnojnične črpalke
domaći rvoued&lski
. Vid nad Jfubf/cmo
Upravni odbor
Gorenjske predilnice v Skofji Loki
razpisuje 3 štipendije
(za 2 moška in 1 žensko)
na srednji tekstilni šoli v Kranju —
predilski odsek.
Pogoj: dokončan 1 letnik srednje teks-stilne šole vsaj z dobrim uspehom.
Vse ostale informacije daje kadrovsko socialna služba podjetja. Prošnje za štipendije sprejema kadrovsko socialna služba podjetja 15 dni po objavi tega razpisa.
Gorenjci!
VSAKO LETO RAJE OBISKUJEJO sejme v Kranju
TRGOVSKO PODJETJE
9
urli
m
LESCE
se že pripravlja na
NOVOLETNI SEJEM
tržni pregled
Krompir 0,60 do 0,70 N din, kislo zelje 1,30 do 1,50 N din, kisla repa 1,50 do 1,60 N din, solata 2,50 do 3 N din, korenček 1,20 do 1,40 N din, pe-tršilj 2 do 2,60 N din, rdeča pesa 1,40 do 1,50 N din. cve-tača 3 do 4 N din, jabolka 0,80 do 1,30 N din, hruške 1,60 do 3 N din, čebula 1,80 do 2 N din, česen 10 do 12 N din, surovo maslo 16 do 18 N din, med 12 do 13 N din, skuta 4 do 5 N din, živa perutnina 7 do 8 N din, zaklana perutnina 10 do 11 N din, orehova jedrca 22 N din, celi orehi 6 N din, hren 5 do 7 N din, črna redkvica 1 do 1,20 N din, fižol 3,50 do 4 N din za kg; kaša 3,50 do 4 N din, ješprenj 1,60 do 1,80 N din, pšenica 1 do 1,20 N din, oves 0,60 do 0,70 N din, ajdova moka 3.50 do 4 N din.
GLAS
SPORT
SOBOTA — 25. novembra 1967
Tekma sezone
O športni navijači državnih prvakov so s strahom pričakovali vesti iz prve tekme II. kola tekmovanja za evropski pokal iz Diisseldor-fa. Malokdo je pričakoval, da bo našim igralcem uspelo v prvi tekmi izvleči ugoden rezultat, saj so Nemci v prvem kolu gladko odpravili moštvo Chamonixa. Prva vest o dobri igri in rezultatu 4:4, se je razširila po Jesenicah z bliskovito naglico. Najbolj nezaupljivi skoraj niso
mogli verjeti multatu, ko pa so izvedeli, da so naši nekaj minut pred koncem vodili celo s 4:2, so morali priznati, da so naredili igralci pravi podvig.
V soboto se s povratnim srečanjem obeta tekma sezone in če naši zmagajo — kar realno pričakujemo — bo v tretjem kolu verjetno nasprotnik celovški KAC. Torej zopet borba proti kompleksu ...
Košarkarji na igrišču
Ob koncu delovne konference KK Jesenice je predsednik Franc Božič podelil priznanja najzaslužnejšim: podpredsedniku in dolgoletnemu predsedniku Bertiju Brunu, igralcu ing. Ladu Senčar-ju, igralki Miri Vudrič in vsem mladinkam, ki so osvojile naslov slovenskih prvakinj.
Posamezne ekipe so dosegle naslednje uspehe:
MOŠKI — Od 30 tekem so dobili osem srečanj. Najboljši strelci: ing. Sen-čar 312, Jeraj 298, Vauh-nik 142, Svetlin 141, Sodja 137. V slovenski ligi so zasedli osmo mesto.
ŽENSKE — Od 18 tekem so jih debile 10. Strelke: Vudrič 290, Bene-dičič 103, Bertoncelj 99, Oblak 30, Mušič 30, Vu-
jatovič 28, Kcren 21, Dfobnič 18, Ivnik 18. V slovenski ligi so zasedle drugo mesto.
MLADINCI — Nastopili sta dve ekipi v gorenjskem prvenstvu, pri čemer je bila prva ekipa tretja. Na slovenskem prvenstvu so dosegli sedmo mesto.
MLADINKE — Bile so gorenjske in slovenske prvakinje ter osvojile sedmo mesto na državnem prvenstvu.
PIONIRJI — Trenirati so začeli šele aprila. V pionirski šoli, ki je imela 63 treningov, je sodelovalo 28 pionirjev.
Jeseniški košarkarji so imeli v minuli sezoni poprečno na en dan in šest ur po eno tekmo.
Tresla se je gora, rodila se ni miš
Jeseniški košarkarji o »nepravilnostih«, ki naj bi bile v njihovem klubu
V sredo zvečer so se zbrali na Hrušici jeseniški košarkarji na delovni konferenci. Med drugim so posvetili precej pozornosti tudi razpravi, o obtožbah trenerjev moške in ženske ekipe, ki se že dlje vleče v zagrebških športnih novostih. Avtor člankov Dragojevič je namreč obtožil oba trenerja, da nista sposobna opravljati svojega dela, pri čemer je to trditev podkrepil z izjavami nekaterih članov kolektiva.
Po člankih v Športnih novostih je vse kazalo, da preživlja kolektiv zaradi samovolje posameznikov eno izmed najresnejših kriz. Delovna konferenca nas je prepričala, da ni vse tako črno (če sploh je), ket je bilo prikazano.
Vsekakor je bolečo, če ekipa, ki je pred letom dni osvojila drugo me3to v slovenski ligi (moški), zasede mesto v zadn'sm dslu lestvico. Ob tem pa moramo imeti na eni strani pred očmi, da so igralci letes preobremenjeni s službenimi obveznostmi (na tekme so prihajali naravnost iz službe), na drugi pa tudi samo nedisciplino igralcev. Neredko so je dogajalo, da so se treninga udeležili le trije rli štirje igralci, med posameznimi člani prve ekipe je prišlo do nesoglasij (igralci prve peterke proti drugim), kar se često pojavlja v vseh košarkarskih ekipah. Kot posledica vsega tega pa so posamezniki zahtevali »trenerjevo glavo«.
V našem športu je že znana praksa, da smo za uspehe j zaslužni vsi, za neuspehe pa I pač trener ek'pe. Razveselji- ' vo je, da tako konferenca ! kot tudi upravni odbor jese-
Obiščite prodajalno
MODNA OBLAČILA
v Kranju, C. JLA 2
M 0 D!! A OBLAČILA
industrija konfekcije
je za novo jesen pripravila pestro izbiro ženskih in moških plaščev iz kvalitetnih uvoženih tkanin in tkanin domačih priznanih proizvajalcev.
sami boste izbrali tisto, kar vam bo najbolj ugajalo. Mi pa vam bomo skušali ustreči in svetovati.
V nova sezono v novem oblačilu
( niškega kluba nista takšnega mnenja (ing. Senčar: »Menim, da je Katnik sposoben trener.«). Trener Kalnik je nam-eč prevzel treninge v izredno tSžkih rasmerah in to proti svoji volji. Svojo dolžnest je namreč prevzel, ker klub ni našel drugega trenerja (do tedaj je treniral klub igralec).
Ce že iščemo vzroke za takšno slanje v klubu, bi jih najlaže našli še pri samem upravnem odboru kluba, ki ni hotel odi očno ukrepati že ob prvih izgredih. Na drugi strani pa je zopet takšna politika razumljiva, kajti res je. da je teže ustvariti novo ekipo, kot pa sedanjo obnoviti. Košarkarski delavci so v preteklem letu uspeli usposobiti mladince, ki bodo lahko naslednje leto zamenjali nedisciplinirane člane (zanimivo je, da ima pri tem največji delež p:av »obsojeni« trener Katnik).
Vse kaže, da so se posledice neurejenega stanja v pr-..vi moški ekipi bolj aii manj umetno podaljšale tudi v žensko vrsto. »Na udaru« je bil namreč tudi trener ženske ekipe Benedičič. Tudi on je bil obtožen nesposobnosti in to kljub dejstvom, ki govore povsem nasprotno. Benedičič je namreč že 14 let znan kot eden izmed najboljših slovenskih trenerjev. Vsa leta so dakleta pod njegovim vodstvom dosegala najvišja mesta v slovenski konkurenci. Letos so osvojile drugo mesto v Sloveniji. Ta podatek je še važnejši, če vemo, da so bile v ekipi, razen ene, same mladinke, ki so osvojile tudi mladinsko slovensko prvenstvo.
Po naši presoji lahko o vsem skupaj le rečemo, da se je tresla gora, rodila pa se ni niti miš. Stališč dopisnika Športnih novosti Dra-gojeviča na konferenci namreč ni nihče zagovarjal, in je tako dvomljivo njegovo govorjenje, da je pisal v imenu javnosti. Da pri tem ni bila udeležena športna oziroma košarkarska javnost, je jasno.
Ob koncu naj spregovorimo še par besed o nevarnem govorjenju na konferenci pri delitvi na stare in mlade igralce. Govora je bilo, da je treba ekipo pomlajevati, ker ne bodo »stari večno igrali«. Brez dvoma je v tem nekaj resnice, vendar se vprašujemo, kdo so to »stari«? Večina najstarejših košarkarjev je namreč šele prišla v najboljša košarkarska leta, ko niti sami še niso dosegli svojega
kvalitetnega vrha. Morebitno odstranjevanje (seveda, če ne gre za nedisciplino) takšnih igralcev bi povzročilo veliko škodo kolektivu, s čimer bi bili v svojem kvalitetnem razvoju prizadeli tudi »mladi.« Čeprav nismo prišli do prepričanja, da bi bila to politika upravnega odbora (»Vrata so odprta za vse, katerim jc do napredka kluba«), le ni odveč, če na to opozorimo.
Kolektiv košarkarskega kluba je dosegel prav letos res hvale vredne uspehe. Zaradi tega se nam zdi razumljivo, da se epilog obtožb člana kluba in dopisnika športnih novosti konča pred disciplinskim so:Yščem športinega društva, ki bo najrealneje lahko presodilo ali gre pri vsej stvari za zavajanje dopisnika, za njegovo mladostno zaletavost ali pa je —. kar ne verjamemo — namerno hotel akodovatli "ugledu svojega kluba.
P. Čolnar
Šah
Brzomrnir
šahovski klub Kranj bo priredil v počastitev dneva republike v ponedeljek, 27. novembra, ob 17 uri v Domu JLA mošt veni brzoturnir sindikalnih ekip (štiričlanskih). Ljubitelji šaha vabljeni!
Presenečenje na Jesenicah
Gledalce prvenstvene hokejske tekme Olimpija : Kranjska gora, ki bo na Jesenicah (datum še ni določen, ker igra Olimpija v nedeljo mednarodno tekmo) bo med drugim čakalo tudi prijetno presenečenje. Izžrebali bodo namreč eno vstopnico in srečni dobitnik bo dobil pralni stroj Zoppas, ki ga je poklonil trbiški trgovec Simon Prescheren.
Izdaja in tiska CP »Gorenjski tisk« Kranj, Koroška cesta 8. — Naslov uredništva in uprave lista: Kranj, Trg revolucije 1 (stavba občinske skupščine) — Tek. račun pri SDK v Kranju 515-1-135. — Telefoni: redakcija 21-835, 21-860; uprava lista, ma-Iooglasna in naročniška služba 22-152 — Naročnina: letna 24.—, polletna 12.— N din. Cena posamez nih številk 0.40 N din — Inozemstvo 40.00 N din. — Mali oglasi beseda 0,6 do 1 N din. Naročniki hnajo 20% popusta. Kep'ačanih oglasov ne objavljam o.