Posamezna števil- N Urjeva ul. »t. 6/fll ka t Din mesečno, M^^TJ ^ M^. M^ M- - -V-^ reWoB 5t 205.) in če se sprejema list ____^^^^ ___ ^^^^^^^^^^ — List izha- 4 Din, na dom in po pošli dostavljen list 5 Din - Celoletna naročnina ie 50 Din. polletna 25 Din četrtletna 13 Din. Cene inse-ratom po dogovoru SLOVENEC Uprava: Kopitarjeva ulica štev ft Poštni ček rnfun Ljubljana 15.17» Telefon štev 2M>2 Spliš kralju Zediniielju Veličastno od kritje spominskega svetilnika po kralj. namestniku dr. Peroviču Split, 8. dec. m. Danes je bil tu zelo slovesno odkrit spominski svetilnik na čast blagopokoincga viteškega kralja Aleksandra 1. Zodinitelja. Odkritju tega svetilnika ie prisostvovala ogionina množica ljudstva, ki jo cenijo na 300.000 d iš Med od.ič-niki so se te spominske svečanosti udeležili kraljevi namestnik dr. Ivo Perovič, ki je zastopal Nj. Vel. kralja Petra II., predsednik senata dr. Liubomir Tomašič, predsednik Na.odne skupščine čirič, odposlanec kr. vlade minister za telesno vzgojo naroda Mirko Koninenovič, zastopnik ministra vojske in mornarice general Mariancic, ban primorske banovine Jablanovič, predsednik splitske občine Karkotič ter večje število senatorjev in poslancev. Slovesnost se je pričela z govorom predsednika odbora JS dr. Ivana Tartaglie, ki se je v svojem govoru spomnil velikega kralja ob priliki njegovega prihoda na Jadran leta 1910, ko je bil še prestolonaslednik. Ob koncu svojega govora je dr Tartaglia prosil kr. namestnika dr. Iva Pero-viča, da odkrije spominski svetilnik. Namestnik dr. Perovič je odkril spominski svetilnik s sledečim govorom: Govm namestnika dr• Perovica Srečna ie vaša misel, da z vpostavitvi|o spominskega svetilnika na tem valobranu ovekovecite tiste pomembne trenutke, ki ste jih kot sinovi starodavnega Splita doživeli v bistrovidnem poletu že pred četrt stoletjem, ko so se na bližnjih gričih užgali kresovi, da s svojim nemim, toda zato tembolj zgovornim jezikom povedo, česar tedan)e l|ud-stvo ni smelo javno izreči. Kaj je tedaj in kako je v tistih trenutkih čutila njegova vedra in mladeniška duša, njegovo veliko srce, nam je povedal naš viteški kralj Zedinitelj, ko je čez nekaj let prišel orvič k nam kot zmagovalec in kot izvršitelj naših narodnih stremljen| in sanji ............. »Ne vem, pri kateri priliki |e moje srce bilo močneje pred Splitom: tedaj ali sedaj.« Od vas Splitčanov veličastno sprejet nam je na tem valobranu spregovoril tiste klasične besede, ki ste jih za vse čase vklesali na ta spominski svetilnik. Te klasične besede ie naš blago-pokojni kralj-mučenik namenil vsem nam Primorcem, predvsem pa vam, sinovom starodavnega Splita. Kakor je naše ljudstvo drugod vodilo krvavo borbo za naše osvobojenje, tako ste tudi vi Splitčani na teh obalah vodili pred vsemi našimi mesti hudo borbo za jezik in obstoj našega naroda. Cela vrsta narodnih borcev, sedaj že mrtvih in tudi še živih, je v starodavnem Splitu utirala pola in pripravljala duhove na velike dogodke, ki jih je kralj Zedinitelj dokončal z velikim delom osvobo-jenja in ujedinjenja. Tistega mrkega in žalostnega dne, ko ga je vojna ladja pripeljala mrtvega čez morje in skozi viharje, je starodavni Split sprejel na tem valobranu kralja viteza in mučenika, da ga izroči narodu, ki ga je nato ponesel po vsej naši zemlji do njegovega zadnjega počivališča. Mrtvi kralj, vitez in mučenik je kakor svoje dni za svojega življenja zbral okrog sebe ves Split, ves naš narod, vso Jugoslavijo, dn nam še enkrat reče, kako ni nobena žrtev prevelika, kadar gre za izpolnitev narodnih idealov, kako ni noben narod izvedel svojega ze-dinjenja brez trpljenja in bolesti, brez samoprema-govanja in samozataje. Dragi Splitčanil Pomembna doba, ki jo je malone 30 let preživljal naš narod in ki je ena najpomembnejših naše zgodovine, je vsa ožarjena od podobe našega viteškega kralja Zedinijelja. Od vsega začetka, ko ga je previdnost poklicala na čelo našega naroda, da ga vodi, da mu kleše usodo in gradi zgodovino, je vsega posvetil ljudstvu in državnemu poslu, da bi le veliki genij našega toli teptanega naroda dočakal svoj triurni. Pri svetlem tvojem spominu, ki sedaj leti nad nami, viteški naš kralj Zedinitelj-mučenik, prisegamo Splitčani in vsi Primorci, da hočemo vsi sodelovati pri ohranitvi tvoje velike misli in tvojega velikega dela. Sklenili smo nadaljevati tvoje veliko delo, ki si nam dolga leta z njim prednjačil in dal tako dolgo teptanemu jugoslovanstvu popolno vsebino in ga proglasil za osnovno načelo našega skupnega življenja. Tvojo Jugoslavijo bomo čuvali, naš viteški kralj in Zedinitelj, v neomajni zvezi z našo slavno dinastijo, zbrani okrog prestola kralja Petra II. Nadaljevali bomo tvoje veliko delo za osvoboditev in zedinjenje našega veličastnega jugoslovanskega doma, da bi v njem mogli udobno prebivati vsi brez razlike imena, plemena in vere, da bi vsi mogli živeti v trajni in srečni zajednici kot pravi in resnični bratje, tako da bi nihče v na i državi ne mogel smatrati Jugoslavije za moloha, marveč za svojo pravo mater ki naj skrbno pazi na vse svoje tri sinove iste krvi, istega jezika in ki bo z enako ljubeznijo dojila vse svoje otroke To je misel, takšna je vsebina, viteški naš kralj zedinitelj, tvojega jugoslovanstva, ki so mu sinovi tebi tako dragega Splita globoko udani. V tem je ponos in slava Splitčanov in kršnih Primorcev, ki si jih toliko ljubil in cenil in ki bodo neomajno zvesti tvojemu velikemu sporočilu tu na obalah našega Jadrana pogumno čuvali Jugoslavijo. Odkrivam ta spominski svetilnik, ki naj nas Splitčane in Primorce neprestano spominja na naše rodoljubno delo. da bi v njem živel duh našega velikega kralja, da nas bo vodil v srečno bodočnost, lrakor bo ta svetilnik kazal mimo podmorskih skal in grebenov našim pogumnim mornarjem pot v varno pristanišče. ce. Vseh vencev je bilo 80. Cel hribček jih je bil in so v svoji pistrosti barv nudili nepozabljiv vtis na vse prisotne množice. Po polaganju vencev je narod korakal mimo v ganljivem mimohodu ter se spominjal tužnih dni, ko je sprejemal na jugoslovanska tla svojega mrtvega kralja. Ko to poročamo, se še vedno valijo množice mimo spomenika, vedno nove prihajajo iz mesta. Med njimi so priprosti kmetje v največjem številu zastopani. Slovesnost je bila prenešena na ladjo »Dubrovnik«, ki je pred enim letom prepeljala v užaloščeno domovino mrtve ostanke kralja-Zedinitc-lja. Na ladji se je dr. Stalio še enkrat spominjal tragičnih dogodkov lanskega leta ter v imenu Jadrana, ljudstva, ki ob njem prebiva, kakor vsega jugoslovanskega naroda prisegel zvestobo idejam pokojnega kralja, ki nai, kot novi spominski svetilnik vedno svetijo nad veliko domovino, ki jo je zedinil. Kongres Zveze mesl Sušak. 8. dec. b. Danes ob 9 dojKildne se je tukaj začela skupščina Zveze mest kraljevine Jugoslavije. Navzoči so bili tudi delegati iz Ljubljane, Maribora in Celja. Potem ko so bilu sprejeta jioročila odbornikov, je bilo sklenjeno, da ostane sedež Zveze še nadalje v Zagrebu. Poleg zagrebškega predsednika bosta uživala predsedniški položaj še župana iz Belgrada in Ljubljane. Sprejeta je bila resolucija, s katero se zahteva sprememba zakona o mestih, uvedba tajnih volitev v mestne svete in pa glasovalna pravica za ženske. Kongres hišnih posestnikov Zagreb, 8. dec. b. Danes je bil tukaj kongres hišnih posestnikov iz vse države. Na njem so bili tudi delegati iz Ljubljane, Maribora in Celja. Med drugimi je govorii tudi delegat iz Ljubljane gosp. lirovatin, ki je zahteval, da se hišnim posestnikom vrnejo odvzete pravice. Sprejete so bile resolucije v tem smislu na vlado. Sluvi-nija na Koroškem, letni poslanec in mi.Im ce ti r a f e n a u e r strahom pričakuje poročil iz Žile kjer leži u,. smrtni postelji dolgo-li kuro kili Slovencev f-an-iiiili.il velikega kultu, m-ga razmaha koroških Slovencev, predli« jih m |itcU nil «h zid sedanji režim. Vse slovensko ljudstvo moli za tega sivolasega vodjo, da bi njegovo živ Ijenje ostalo se »hranjen«, ker jc neprecenljive vrednosti za moral« iu optimizem koruških Slovencev v sedanjih hudih dneh. Desetletnica poljsho-iugoslovanshih lig Belgrad, 8. dec. m. Danes je proslavila Polj-sko-jugoslovanska liga desellclnieo svojega ob stoja. Proslave so se udeležili delegati i/ vseh večjih krajev države. I/. Ljubljane sla prispela |K)ljski konzul dr. Slele iu urednik Slovenca Tine Debel j a k. S proslavo je bil združen tudi občili zbor, na katerem je bila izvoljena nova uprava z inž. Milanom N.-žičem na čelu. Od Slovencev je v odboru dr. Ciril Ž i ž e k. Važna opozorila davkarijam Govor ministra Komnenovica Za namestnikom Perovičem je govoril minister Komnenovič, ki je izvajal: Prvi korak našega slavnega pokojnika, našega viteškega kralja mučenika, ki je razgibal narodno dušo, je bilo njegovo prvo potovanje na naše Primorje leta 1910. < Zavedno ljudstvo našega Primorja in nasi Splitčani so tedaj slutili in pozdravljali v mladem popotniku oznanjevalca naših velikih dni, naše narodne svobode, ki je kronala delo pckolenj za narodno zedinjenje in osvobojenje pod njegovim vedstvom Pri tej priliki mu je starodavni nacionalni Split, čeprav pod tujim jarmom, priredil navdušene ovacije, ovacije ljubezni in zvestobe. Kajti Split in vsi tisti, ki so ljubili svoje ljudstvo in želeli njegovo svobodo in odrešitev iz suženjstva, so bili vdani našemu tedanjemu prestolonasledniku. Bila je to prva iskra navdušenja, ki ga je užgal njegov pojav med ljudstvom in ki je kakor zvezda danica oznanjal luč velikega dne, ki ga je Split slutil io tudi doživel, ko je nekdanjega mladega potnika iz leta 1010 viharno pozdravljal v svobodi leta 1027 Toda na našo veliko žalost po 25 letih na tem istem mestu tudi objokoval kot svojega mučen i skega kralja. Ta spomenik naj bo večna luč, v kateri bo pla- jx>!ala vera in ujianje Splita, s katero ga je Split ua njegovem prvem |X)tovanju jx>zdravil. Ta spomenik naj bo priznanje in hvaležnost, ki naj nikoli ne ugasne, nai bo rana, ki jo naš narod ne bo nikoli prebolel. Ta večna luč, ki bo v temnih nočeh kazala našim ladjam pravo pot skozi čeri, bo tudi nas spominjala na našo tužno preteklost, ki smo io tako drago odkupili. Kazala nam bo jx>t, po kateri bomo morali hoditi, da cčuvamo sporočilo našega blago-]X>kojnega kralja-mučenika in Zedinitelja — naše sveto narodno m državno edinstvo. Izrekam v imenu kraljevske vlade fvolno priznanje rodoljubni Jadranski straži in nacionalni zavednosti starodavnega Splita ter jx>lagam v imenu kraljevske vlade venec na podnožje lega lepega spomenika. Slava kralju mučenifcu in Zedinitelju! Naj živi Nj. Vel. kralj Peter II ! Naj živi naša velika, močna in nedeljiva domovina Jugoslavija! * Za ministrom dr. Komnenovičem je govoril v imenu Narodnega predstavništva še predsednik se-I nata dr. Tomašič, nakar so predstavnik kralja in | kraljevskega doma ter zastopniki oblasti ter številnih narodnih in kulturnih ustanov položili ven- Pogled na splitsko pristanišče Belgrad, 8. dec. AA. Davčni oddelek finančnega ministrstva je pozval davčne uprave, naj pozovejo obvezance davka na rente, da predloži; davčne prijave za leto 1936 v času od 1. do 81. januarja 193(1. Ko bodo davčne uprave prejele od občin vse davčne jirijave, predložene v rednem ali izrednem roku 15 dni, jih bodo uredile sku-jiaj s tistimi, ki so jih pri njih neposredno izročili, in bodo sestavile /.a vsako občino seznam davčnih obvezancev, ki niso predložili svojih prijav. Te davčne obvezance bodo davčne ujirave |>o-zvale vsakega jiosehej, da predlože prijave v roku 20 dni, to je do 28. februarja 1936. Finančno ministrstvo je opozorilo davčne uprave, da individualno pozovejo k predložitvi I prijav tudi vse tiste osebe, ki niso predložile teh prijav v določenem roku, a uprave o njih mislijo, da imajo dohodke, ki so podvrženi rentnemu davku. Uprave bodo obenem naročile občinam, da za vsako osebo, ki ni predložila jirijave, a po vednosti občine ima dohodke, podvržene rentnini, uradno sestavijo poročilo in ga pošljejo davčnemu uradu skupaj z davčnimi prijavami. Finančno ministrstvo je davčne urade posebej o|>oz<>rilo. da obdavčijo s tem davkom tudi dohodke od zakupnine na zemljo, če je zakupnina večja od kata-sterskega čistega dohodka, ali ako je dvorišče do 1500 kvadratnih metrov oddano v zakup, ločeno od poslopja. Enako je s iioslojiji, izdanimi v najem, čeprav se jx> čl. '.SO zakona ne smatrajo za |>o-slopja. Obdavčiti je treba tudi rentne dohodke, ki se izplačujejo v inozemstvu, kakor odškodnine za patente, licence, trgovske znamke itd. Istega značaja so tudi odškodnine, ki jih kartclirana podjetja izplačujejo drugim, n. jir. za ukinitev dela, za izključno prodajno pravico itd. Vsi taki jirejeniki morajo biti v bodoče obdavčeni 15%. Proučevanje davčnih prijav formalno in materialno se ima dokončati do marca 1936. Dalje je davčni oddelek finančnega ministrstva opozoril davčne urade, da je zakon o proračunskih dvanajstinah za leto 1935-36 glede rent-nega davka izpremenil čl. 60, 61, 08 in 69. V čl. 60 je prišel nov odstavek, jio katerem so ovajalske ' nagrade oseb, ki jim odkrivanje davčnih krivd ne spada v njihovo uradno dolžnost, podvržene rentnemu davku. V čl. 61, prvi odstavek, jc prvi odstavek iz-premenjen in se glasi: Izvzemši obresti o.l liipo-tekarno zavarovanih terjatev in primerov odbitja davka po čl. 71 niso rentnemu davku podvrženi dohodki, ki jih dobiva obvezanec pridobnine za katero dokaže, da dejansko izvira iz njegovega poslovanja in da je kot taka prijavljena daven, oblasti in vsebovana v dohodku, j>odvrženemu pridobriini.«' V čl. 69 je prišla nova določba, ki se glasi: Davek na rente, ki sc pobira posredno preko upnikov po čl. 71, znaša 6%, Io jc 6 Din za vsa kili KM) Din davčne osnove.r. Za druge obresti sc bo jilnčeval tudi v bodoče davek za 12% oziroma 15% po višini obrestne mere. Obresti za dolgove v inozemstvu so podvržene rentnemu davku samo do zneska H% obre-stovanja. ('e obrcstoviuije preseže la odstotek, jc tu pribitek obresti podvržen družbenemu davku. Tudi v čl. 46 zakona o proračunskih dvanajstinah za leto 1035-36 je prišla določba, j>o kateri sc lahko prenese odmera in izterjanje davka na rente na tiste davčne obvezance. ki redno pri javijo svoje terjatve in pogodbene koristi od njih in dokažejo, dn /.uradi plačilne ncspo-obno-li do'/, nikov ali zaradi ob.dojefih /ukor \ih določb ue morejo še realizirati jiogodbu koristi Po čl. 6 zakona o obdavčenju samcev morajo davčni obvezanci davka na rente v svoji davčni prijavi navesti, ali so neoženjeni, vdovci brez olrok oziroma ločeni, in koliko so stari. Finančna ravnateljstva imajo predlog in odobritev ter sumarno zadolžitev brezpogojno izvršiti v roku 8 dni in takoj vrniti seznani davčnim uradom, ki ga bodo izobesili osem dni v pregled. To delo ima biti dokončano do 15. maja 1936. Davčne olajšave hotelirjem Belgrad, 8. dec. AA. V zvezi s snočnjim odlokom ministrskega sveta o uredbi o olajšavah hotelski industriji za podpiranje tujskega prometa izvemo, da je finančni minister sporazumno z ministrom za trgovino in industrijo predlagal uredbo na osnovi čl. 3 finančnega zakona za leto 1931/35, podaljšanega s členom 7 o proračunskih dvanajstinah To je uredba « davčnih in lak-nih iigo.l-u«s|ih za hotelsko industrij« v siri.o pospeševanja tujskega prometa, s kater« se dovolijo hotelom, restavracijam, gostilnam in pensionmn, ki sc o.lpr« v roku treh let «>l uveljavitve le uredbe in ki ustrezaj« vsem pogojem iz čl. 3 zakona o davčnih in taksnih ugodnostih za hotelsko industrijo dne 13. julija 1930, ugodnosti, navedene v tem členu, iu ugodnosti iz točk 2 in I S 2 in I istega zakona. V kolikor bi omenjene obrti bile obvezane plačevati minimalni družbeni davek |h> čl. ,H(i zakona o neposrednih davkih, se jim ta davek ne bo odmerjal. V kolikor se tiče ostalih ugodnosti, veljajo določbe zakona o davčnih in taksnih ugodnostih za hotelsko industrijo z dne 13. julija 1930. Podrobnejše določbe za izvršitev te uredbe bo izdal finančni minister sfiorazumno z ministrom za trgovino in industrijo, uredba sama pa slojii v veljavo, ko Iki razglašena v ..Službenih Noviiuih . Praznik mladine v Belgradu Belgrad, 8. dec. m. Praznik Brezmadežne je slovesno proslavila tukajšnja katoliška mladina. Pri slovesni sv. maši ob pol 6 so korporativno pristopili k obhajilu člani in članice Prosvetnega društva, pri šolski maši pa šolska mladina, in sicer dijakinje in dijaki belgrajskih srednjih šol in akademiki, člani akademskega kluba sv. Cirila in Metoda. Popoldne ob pol 5 so katoliške dijakinje pod vodstvom kateheta Ulage priredile v Kronski ulici lepo akademijo, ki je dobro uspela. Na sporedu so bile slovenske in hrvatske točke. Akademije seje med drugim udeležil tudi apostolski nuncij msgr. Pelegrinetti ter dubrovniški škol dr. Carcvič, ki ne trenutno mudi v Belgradu. Tukajšnji katoliški akademski klub sv. Cirila in Metoda je danes na praznik katoliškega dija-šlva proslavil 15 letnico svojega obstoja. V ta namen jc bila dopoldne v Krunski ulici akademija, na kateri je govoril bivši član tega društva, tukajšnji odvetnik Siba Zanimovič. Železniška nesreča Zaprešič. 8. dec. b. Davi ob 2 sc je zgodila železniška nesreča na postaji Zaprešič. Tovorni vlak. ki je prihajal iz Zagreba. |e zavoz.il v tovorni vlak nasprotne niiieri. Pel vagonov tovornega vlaka je bilo popolnoma j-az-bitih, 7 pa zelo težko poškodo vatlih Človeških ritev ni bilo in promet sc je morili vršiti deloma s prestopanjem Na lice mesta je prišla posebna komisija iu izgleda da jc do ne siečc prišlo zaradi nepazljivosti vlakovodje. Odmev Mussolinijevega govora v Angliji Po vsej Angliji kličejo alarm... „Ce je Italija hotela napasti svobodo naših cestišč v Sredozemlju, se bo angleški imperij znal braniti z vsemi sredstvi in vsemi žrtvami" 1 ondrrn, 8. dec. K i. Govor italijanskega inint- sirskega predsednika Mussolinija v rimskem parla-a .-iitti, kjer je odgovori! na zadnje mirovne ponudbe aujdeškega zunanjega ministra Uoareja, je javno mnenje v Angliji razočaral, politične kroge pa presenetil. Posebno pa ie vplival porogljivi ton, ki se l i je posluževai šel italijanske vlade, ko je govoril 0 \ngliji in njeni |iolitiki do Italije. Zadnje dni jc liilo opa/ati. da se je javnost nekoliko pomirila nt da je bila pripravljena jx:dpreti miren razpk-l na-jvt.-sii. .Mussoimijev govor je to vzhajajoče dobro razpoloženje zopet razblinil. Listi sicer poudarjajo, da je m nl-jivo, da se mora Miissolini tudi ozirati na svoje lastno italijansko mnenje iu da pod nobenim pogojem ne sme pokazati kakšne slabosti, ki hi bila za ugled Italije poniževalna, toda pri tem m dovoljeno, tako pravijo tukaj enodušno vsi lisli. iko dalev\ da bi se žalila Anglija, ki v sedanjem v m ui zagrešila ničesar drugega, kakor to. da je zahtevala, da >e izvajajo predpisi Zve^c narodov, ki iih je I tali i u tudi podpisala. Celo današnji »Observer«, ki je bil med redkimi. ki niso odobravali preostre angleške politike ■ m Italije in je stal do-ledno na stališču, da jc treba ,i.ipram Italiji pokazati veliko potrpežljivost in razumevanje, ie prišel do zaključka, da se je v svojih .ipiiuiiMictiih računih zmotil. Italiji torej le ni toliko do A besi o ne. Ho gosjiodarukilt ugodnosti, ki tih oii tam pričakuje za svoje gospodarske potrebe. Italiia meri torej le više. Nismo hoteli tega verjeti ni /ato smo rsiiuvarjali pcpustljivost in trdili, da ne ^p ača za par abesinskih puščav ogražati mir 1 Evropi in zaustavljati mladostni napredek italijanskega uareda. Sedaj, ko je po skoraj prcponižnilt Iloarevih zatrdilih, da Anglija proti Italiji in njenemu režimu nima ničesar, da želi obema srečo in blagostanje, šel italijanske vlade tdgovoril osorno m -koiai porogljivo, prihajamo do zaključka, da /..slednje Italija druge ciljv. torej imajo prav tisti, ki angleško javno mnenjenm Irvvvvv-vvumihvvv umih ti pravijo, da Italija ne išče sanm Abesinijr iu sirovim; v Vbe-'liiji. rinpnk rte sr žrli razviti v veliko pome.r;ko silo, ki bo imperijahm pot Anglije v In iloo m v ujcae kciauijc in domiu. one v Tibetu tuoi ju presekala tako v Sredozemlju kakor na Rdeč in morju? /di se. da imajo prav in da smo s* motili mi. ki smo bili do zadnjega optimisti. <;c j? temu tako, potem je treba, d« angleška vlada jasno in nedvoumno jiove, da je pripravljena m z n jo ves angleški narod, vsi angleški narodi ve lik ^a brilskega /druženja držav iu doiiiinijonov, i!:< l odo to svejc pot branili proti vsakcimir in z vsemi razpolnž iiviini sredstvi. Ce ic res abesinski sp,,r -anio del iti sicer majliea del vitkega sredo-/ luškega problema, potem sa bo morala Velika Britanija r.sevati tako, da si ho z;i dolgo dobo it J l,r> i zastarala mir na tej važni imperija ni progi, ki teče skozi Sredozemlje, Suez, Rdeče morje in naprej v Indiio. Sredstva imamo, bi če je treba dopri nesli žrtve, jih bedo britski narodi prinesli / uic manjšim elauom. kol jih baje dc prinašaj o Italijani, ker so bedo borili za svoj obstoj.- I c besede ;zražajo splošno razočaranje med optimisti, ki jih je se vedro mnogo bilo v Viifili,: Morda razočaranje v vladnih krogih, ki pa vesto govorijo skozi stolpce » Obsciverja-, ni iako veliko. ker sj tam iluzij niso debli, toda Mussoli-uije. govor jih ie le i-olrdil v njihovem prepričanju. da ie bila d.'-sedanja pol sankcij pravilna ui da ie treba nadaljevali v imenu evropskega miru iu •udi v imenu življenjskih interesov fantskega imperija. Posredovalni poskusi Francije torej ue b.nlo imeli tistih uspehov, kot iih je taval odkrite,srčno želel. Svoje dm si je nemški cesar Viljem, ko j-osnoraval angleško oblast na listih morjih, ki jih 1 Angliia -matra za bitne za svoj obstoj, nakopal j casprotslvo Velike Britanije. Svojo drznost jo j)o- I plačal z izgubo jvrestola in z uničenjem svojega j i-rodovja. Ce se je Italija odločila slediti Viljemov i : xilitiki in je zasanjala, da bo zagospodarila nad j Porazen odmev v Parizu Ilavas poroča: Vsi današnji jutranjiki podčrtu-jejo besede politika tesnega sodelovanja«, ki se nahajajo v uradnem poročilu »j včerajšnjem sestati ku med predsednikom francoske vlade I avaloiu in angleškim zunanjini ministrom Ikia-reotrt. V zvezi s tem listi obžalujejo, da ie istočasno, ko je to |>o-ročilo izšlo, imel Mussoliui \ Rimu govor, ki zasluži vsaj s formalne strani očitke. Pertinax pravi v >Echo de Pariš«, da sta tloare in Lava! sklenila izvesti vzporedne intervencije Velike Britanije iu t ranči je v Rimu. Pisec nato navaja, da j; govor Mussoiiuija pokvaril pri Lava u ia Hoareu izvrstni vtis, ki .so ga nanje napravile iejpe besede, katere ie Musso ini včeraj dopoldne rabil nasproti angleškemu poslaniku Drumuioudu ia trancoske.nui poslaniku Uecliauibi umi. Mussoliui vztraja, kakor je zdaj očitno, pri polnem obsegu zahtev, ki jih je predložil Iti. oktobra, Tc predloge t Zveza narodov tedaj ni mogla sprejeti. V takih oko- 1 listinah jc bilo glede nadaljnega ravnanja sprejelo i stališče angleškega zunanjega ministra lloarea. Upati pa je treba, da bo Mussoliui vendarle zavzel ; pomir.jivejše stališče napram pogajanjem, ki so biln 1 ze precej ugodna. V tem primeru bi mogle fran-! cija in Velika Britanija predlagati odložitev sank cijskega odbora, ki je sklican za 12. december, (ia. I abou takisto naglaša v -Oeuvru« razoča ' ranje, ki ga je povzročil Mussolinijev govor v Fran-\ ciji in Angliji, la govor je jiovzročil pravo netta-klonjencsl. I aval iu Iloare bosta zahtevala, naj v j Pariz prispe baron Aioisi zaradi |X)drobnih poga I j.inj o nekih predlogih. Vse kaže da zdaj sestanka ; sankcijskega odbora, ki je sklican na dan 12. de cerabra. nc bo več mogoče odložiti Odbor pa bo j najbrž sklenil prepoved izvoza petroleja z ve jav-i nosijo šele od I. januarja 1030, če dotlej ne hi bili sprejeti novi predlogi. Včerajšnji govor predsednika italijanske vlade je se bolj zblizal Francijo in Veliko Britanijo. , Mirovna honierenca Hoare-havai $e eno, zadnje vprašanje, če Mussolini hoče mir ali ne Pariz, S. dcc. Pariška kculcru.ai mtd 1 lourc jetu in 1.avaloiu se jc za en dan zavlekla. Zatrjuje se, da je do pudaljšaiija konference prišli/ zaradi tega, ker sta bila Lava! in Iloare po Mussol iiijevetu govoru zelo razočarana. Opaziti je celo bilo, da je bil Laval po govoru ves izven sebe. ker se niso njegova predvidevanja od straai Mussolinija uresničila. Zato je bilo sklenjeoo že snoči, da naj Iran coskj iu aughški veleposlanik takoj obiščeta Musso linija v Piuiu in mu zadiijič pri dtožita skupne po I geje Anglije in I rancijc, Ic i so bili sprejeli na si . ucčn i konferenci v Parizu. Predlogi se zožujejo v nltimativno vprašanje, di liofe Miissolini sprejeti Iranccskofinglcško posredovanje med Adis Abcbo in m-i. solini ji iiiornl tsfcci odgovoriti iu oba veleposlanika Sta imela nalog, da morata »po n.-ci, ■(. utiju odgovor že danes dopo'dne. "Jcmr-r a Rima je prišij pred 10. uro. Ul> to."!" se je zapeki druga koniercma mcu člani angleške in francoske ddegscijc. Ta konleretica je trajala izredno dolgo in -se jc končala šele ob 12.4"). Lavni je vse člane obeh delegacij prid-žal pri sebi . ua ko. iltt, ki je bilo servirano v salonli zui.ian'ega ministrstva. Po kosilu so tloare. \',uicJtSrd m Clerk odšli v angleško \ckj:.isl.Mtistv-.. kicr so imeli po novno da!j.-o bonferencu jvhcuk ko ie Iloare iuicl daljši razgovor v Londonom. Ob 16.30 so Angleži zapustili svoje veleposlaništvo in ud-di v zunanje iiunisirstvo. Pogajanja sn se ia-i-Oi nadaljevala, vendar pa v |Hij«>lni izodirauostj, nakar se je polagala |)Csebna ia.'nost. Prevladovalo je |iovsod solno resno razpoksžcnje. izvettela se jc samo ta karakteri-tika razgovorov: La i>aix est en jru tokrat gre za mir. Ob 16.30 so se ti razgovori k in Ahesi.iiii«. Ni -e prišel *•■*". da bi hilo ze m mestu vprašanje, ali se lia.i objavijo t«' formule. ' VnglfSka vlada za tc formule -e ne ve iu je ua-i.une. da mora hiti obveščena. K« jih ho sprejeta ■HiKleškn vlada, liti bomo morali sporočili vsem drugim vladam- Delali -mo »ako. da ho ciHijirej mog.co najti mirno re-,iiei .spora. Jaz sem tel« zadovoljen z i/iilmn nugovurov. Schuschnigg v Prago Dunaj, :. decembra. I O. Avstrijski zvezni kuncelar dr. Schuschnigp jc fptcjvd 'povabilo praškega industrijskega kluba, du dne 16. de cernbra predava o ciljih tvorne ^o-poilai -ke po litike v Podonavju. Politični krogi pripisujejo temu potovanju, ki -ledi (idiuboseveiuu obisku na Dunaju, tudi veliko politično \iižnosl ker se bo kancclar sestal tudi s prčJserjnikoui vlade : dr. Hod/oni in / zunanjim mini-lnim dr Edvardom Benešem. Stranke v Grčiji Atene, 8 decembra. AA. Previscdstvo narodne skujiščine objavlja uradno, da ie številčna moč jx> sauieznih strank v sedanji poslanski zbornici naslednja: narodna stranka Caldarisa 20'j poslance, skupina Tcotckisa -10 poslancev, skupina generala Kondilisa 35 |X)slaiicev. neodvisna skupina Kirkosa 10 poslancev, stranka Metaxasa 4 poslanci, izven slrauk 3 jx)blanci. • Organizacija JRZ Belgrad, S. dec. m. Tudi tckoin duunšnie]«« dne jc ,IRZ po vsei državi imela več 6liodov in konf«-rcnc. Večji shod je bil v Daruvarju,. na katerem je med drugimi govoril minister za gozdove in rudnike G jura .lankovič. Večji konferenci te stranke sta bili tudi v Kruševcu in v Varni za pocerski okruj. Srbski del izvouparlamenlarne opozicije j« imel tekom današnjega dne ijtotako več »hodov. Med njimi ie bil največji shod bivših zemljoradni-kov v Vladičinem hanu, na katerem je poročal o političnem položaju Joca Jovanovič, ki jc v svojem govoru pledirol za svobodne volitve in za končno likvidacijo .Icvtičevejia režima. Na shodu opozicije v Nišu pa jc govoril med drugimi tudi Grol, ki je indireletno napadel in obsodil akcijo dr. Drago-ljuba dovanoviča. Večji shod ie imela opozicija tudi v Bjelovaru. Bclgraishe vesti K napadu na (JeSjC Z bombami nad boinišnice Protest Rdečega križa - Ranjenci pravočasno rešeni Rculer poroča: Danes so v Ariis Abebi objavili proleM; »i rii ie pc-dpisnlo sedem zdravnikov Rdečega kriza proti včerajšnjemu teialskemu napudu tia flesijc. Protest pravi med drugim: ^nd Desijcm je želelo troje eskadril za l«iin bardiraitV: vsaka jc štela štiri letala. Eskadritje ;o vrgk' bombe. /aži< a!«e šrapnrle in zračne lorped '. Bombardiranj« je trajalo eno uro. Izjavljamo / vso odločnost io. da so prve eksp-oziv«.' in zazigalae iHHilbr vrgli na ambulanto Rdečega kri r h, na kateri so st- nahajali številni tntdHaredni zuaki. Pet bomb so vrgli 'na bolnišnico Talari. M« kc-iivr,,-.. v kateri se jc nahajalo isti.ie nato stanje ranjene ju/noante Sredozemljem in s tem tudi nad Anglijo, potem jc ! rtšik-e- bolnK-arke. Njene rane so hude. Ogenj je zajel j gotovo, da ležijo na tej njeni poti še drugi, tnno^-j i doloma ludi stranski del bolnišnice, ki ie dolg «0 m, ; večji konflikti, kot je abesinski spor. ker Anglija i s,0ier za kirurške cperacijc. Tudi ti objekti so n« bo opustila ničesar, san K) da izgine za njo nevarnost, ki vstaja v Sredozemskem morju. Potemtakem smo šele v začetku novih velopoli ličnih dogodkov, h katerim je abesinski spor Ic razvedrilen uvod in ki se bedo končali ne vemo kdaj in ne vemo kako. a vemo samo to, da s. angleški svelovni imjKrij ne bo vdal prekrižanih rok nobenemu, ki si ga drzne drii/ili na najbolj občutljivih točkah, i bili uničeni kakor ambu ante same, Abcsmstcn vted;i. ifcroča. -ds so Italijani vrgli tekom včerajšnjega dne na Uesijc nad 50 bomb. Reuter, e v jMjrocuvaJe*-. Desi ju javlja brzojav-I •no, tla -se še danes kade ruševine h'š. ki so jih za-] /tale bombe i" da so na stavbišču botlnisaice naš'i i 2« delov letalskih bomb. Ilavas poroča: Ranjenega francoskega novi i narja Cioillo™ so prepeljali z letalom z "Destja v Več Važen pasttirshi list avstrijskih šhoiov o socialnih potrebah Dunaj, T. dee. T(i. Danes so avstrijski škofje objavili skupen pastirski list, ki je namenjen nekaterim socialnim vprašanjem in ki ga bodo j>re-e.itali v nedeljo jm> vseli katoliških cerkvah Avstrije. Pastirsko pismo avstrijskih škofov posveča posebno pozornost dvema vprašanjema: 1. Uprav trene pr i t-o t Ue delavstvu, pravijo škofje, trajajo naprej, in so le-no opozorilo v-em jiiiiljeliiiknin. da je treba skrbeti z« lo. Ua bo v podjetju zavladala -ooialua jinivienii-i. škofje so z veliko skrbjo zasledovali, kako -o de bivslip plače za.du.ie ejise nejire-taiKi jiariale. Slccr pade veliko krivde ua gospodarsko stisko, ki pu podjelnilini samih ne more razbremenili vse nit -•rovornosti. Dolžnost državne oblasti je, da pozah liivo-t podjetnikov v tem pogledu veiLno iu vedno n-v«-ži. škofje z veseljem pozdravljajo mvciIImi jio--ibnega delavskega sodstva, ki odgovarja načelom. izraženim v papeževi okrožnici Qmulrage--iiuo aiiiin . ki zahtev«, da je delavsko »nilstvo v prvih i usto nca li obvezna ustanova stanovskih /družen.:, ki jo mora v višjih instancah pod preti državno sodstvo. Tudi lo pozdravljajo škofje, dn bodo -trnkov na združenja delavcev smela pred it-iiii novimi -ndi-ii zastopali posamezne delane, skolje opozarjajo javnost in driino ua težave In ezjioseinosti in zahtev njo vključitev lire/jioselilih v normalni tok gospodarskega /ivljonja kot eno največjih socialnih nalog bodoiiiosli. 2. V rlrucein poclnvjii posveimjo škofje veliko jmi/.otiio. i ir i li a n i u cen. ki -o predmet dela v --kili pritožb in v iiumtili primerili težko žalijo so eialno pravienost z velikim poudarkom se škofje po-tnvijajjti v bran pluli ra/.ium jmitjetnikov, da hi -.e v svrho Hiivilanja celi /.družiti v večja *drii'/enja in te in lažje znvbidali nad delavci iu konsumenti. škofje -pra v i dn je treba v času go-podar.-ke -^(i-ke tndi itilerese podjet »ikov ščitili, (oda temu so dane od liož.jili zakonov strogo jioleifiiiene meje. ki v iioNB poroča: Današnji ponovni letalski napad ua Desije se jc začel davi okoli pol devetih. Napad -> izvršila'štiri, velika bojnlTtui letala lipa Ca premi, ki so. 'vrgla več ko 50 bomb. Do tega trenutka se jti zanesljivih. jiodatkov o škodi in žrtvah. Še zmeraj se trdovratno vzdržujejo glasovi, da odide cesar llaile Selasi prihodnji teden na se verno bojišče in da bo njegov jHihod signal za za-i četek velike abesinske ofenzive. I •. ae i : . ... .. . ... . ,.Ce&arša hočeio ubitiu i Adis Abcba, 8. dec. b. Včerajšnje ponovno bombardiranje Dessia je bilo strašno in je zaneslo paniko v vso okolico. Edini cilj teh bombardirani je la, da bi ubili abesinskega cesarja. Izgleda, da imajo Italijani v Dessieju spretne vohune, ki na-značujejo mesto, kje dn se nahaja cesar. Včeraj na je cesar eno uro pred prihodom letal nenadoma odšel na kfai, ki ni bil sporočen niti najbližjim cesarjevim sotrudnikom. Letala so posebno bombardirala kraj, kjer se ie nahajal cesar Tisti del mesta ie ves porušen, ker so Italijani zmetali na to mesto 170 bomb, nekatere v težini 100 kilogramov. Tam, kjer so eksplodirale bombe, so danes lake luknje, da se v niih lahko skrije do 100 vojakov. Prav taki napadi se pripravljajo še na Džidžigo in Harrar, kjer imajo Abesinci velika mu-nicijska skladišča. Predavan ie Oosp. profesor Mlakar IvO predaval v torek 10. I. m. v društveni dvorani v Križankah za člane kri/anskih kotigrcg.ncij iu Stolne prosvete ter po njih vpeljane prijatelje, Pričetck ob osmih zvečer. Naslov predavanju: /auiinivosii s potovanja po prizadev a-njeni l SrcdoZemskeiH iiKVi-ju Italijani se pere«o Rim, 7. decembra. \A. 7 itali'anske uradne strani izjavljajo, da s<> netočna poročila nekih tujih agencij in listov o obstreljevanju Desija. Ta poročila so jiosebno netočna glede obstreljevanja ameriške bolnišnice, ker obstoj takšne bolnišnice sjiloli ui notificiran italijanskim vojaškim oblastven. Kakor znano, zahteva ženevska konvencija izrecno no tificiranje vsake bolnišnice. Po italijanskem uradnem poročilu so Italijani bombardirali samo veFka abesinska vojaška taborišča v okolici Desije. Obstreljevanje je biki zelo uspešno. Prav tako izjavljajo v Rimu, da je netočna vest, da bi bili Abesinci sestrelili dve italijanski letali. Vzlic zelo živahni akciji abcsiuskejra protiletalskega topništva se je vseh 18 italijanskih letal, ki .-o se udeležila lega poleta, vrnilo v svoja oporišča. »Gospod mojster, moja ura že najmanj eno leto stoji. — Utar: 1'u jo o priliki priuesilv k meni. IO jo že, pa jo tako težko jiCigreSnnl.'' Kvlj;rud. 8. dec. m. Včeraj je bil pred okrož-tijin sodiščem v Ppd^prici obsojen na smrt zaradi umora, ki ga jc izvršil nad svojim bratom dne 10. aprila I. I. neki Slojun Perovič. To je prva smrtna kazen, ki ie bila izrečena v Podgorici v jKivojni dobi. Ilel^rad, dec. m. I o dec. t. I. se bo odprla v Belgradu jirva javna kuhinja za ziinsko jioiimič. Kujiinja ho nameščena v poedojdu Borzo dela. Belgrad, 8. dec. m. Odbor -Društva otrok srb ske matere- ie priredi! danes dopoldne v Narodnem gledališču zelo uspeli olro.ški kopcert, ki sta se ga udeležila tudi kraljeviča Andrej iu Tomislav ter kiieževič Nikolu v .spremstvu dom Undžičeve in Loz.aničeve, Belgrad, 8, dec. m- Tukajšnje združenje Po driučanov ie sklenilo postavili spomenik Vuku Koradiiču v njegovem rojstnem kraju Tršiču. Enako se bo zgradil ludi prosvetni dom v Lozoici. ki 1*0 ludi nosil ime po Karadžiču. Belgrad, 8. dec. m. Danes opoldne ob 9 ie bila pleuaraa seja tukajšnie Obrtne zbornice. Na tej -seji ie bil podan pregled dosedanjega dela in so se obravnavala števi'oa strokovna vprašanja. Belgrad, 8. dec. m. Danes ie imela tukajšnja podružnica Zvez.o bančnih, zavarovalnih, trgovskih in industrijskih uradnikov izredni občni zbor. Bil ie zelo buren, ker so nekateri člani ostro obsodili delovanje posameznih odbornikov in celotnc organizacije Koočno je bila sprejela resolucija, ki obravnava stanovske zadeve ki bo predložene merodajnim činiteljem Bclgrnd. 8. dec. m. V Trgovskem domu je bila danes zelo svečano proslavljena 25 letnica tukajšnje Trgovinske zbornico. Udeležil se ie je tudi kraljevi odposlanec ordonančni kapetan Nikota ,Pav|ič, Dalie jc bil aavzočen trgovinski mitii*ler dr. Milan Vrbanič, minister brez listnice dr. £efkija Oehmeji, predsednik belgraiskc občine Uic ter drugi predstavniki belgrajtkih državnih in zasebnih ustanov. Krajši govor je imel trgovinski minister dr. Vrbanič, ki jc v njem čestital zbornici k nieneimi uspešnemu delovanju tet ji izreke! najlepše želje za bodočnost. Belgrad, dec. m. Ban donavske banovine jc razrešil dolžnosti dosedanjega predsednika občine Sombor z vsem odborom. Belgrad, 7. dccetnbra. m. Z nocojšnjim brzo v lakom je odpotoval v Ljubljano ban g. dr Marko Natlačen s Svojim tajnikom dr. Kovačičem. Gosp. ban se jc mudil v Belgradu v zadevah svoje banovine. Belgrad, 7. decembra, in. Kraljevski namestniki so podpisali ukaz o ustanovitvi poslaništva kraljevine Jugoslavije v Sanliagu (Čile). Jugoslovanska lahhoatletska zveza Zagreb, 8. dec. b. Uaneti ie bil 15. občni zbo' jugoslovanske lahkoallelske zveze, Id se ga je oci 27 učlanjenih klubov udeležilo 18. Najprej je bila SK Primorju iz Ljubljane spremenjena kazen od 9 mesecev izključitve na 6 mesecev jjrepovedi nastopanja. Ta predlog je bi! sprejet z 8:8, ter jt odločil glas predsedujočega. Primorju poteče kazen 7. marca 1936, Vsa poročila so se nato vzela v vednost. Ojioldne je bil občni zbor prekinjen, popoldne pa ic bila izvoljena nova uprava. Predloženi sta bili i\e listi: dosedanja in nova lisU Save San-eina, delegata Pritnorja iz Ljubljane. Zmagala je lista Velja Ugriniča z 10:8. V odbor so prišli Ker-mavner in Megušar iz Ljubljane ter Bregant iz Maribora, V nadzorni odbor sta bila izvoljena dr dettmar iz Maribora in Lokar. 'lakoj nalo so bili določeni termini: za cross counti"y na 10 km za posameznike in moštva, Iti bo 5. aprila v Ljubljani, za prvenstvo moštev v vseh mestih za 31. maja 1936. maratonski tek, hoja na cesti, štaletni tek 4 krat 400 m in velika, štafeta v Varaždinu 5. julija; prvenstvo v desetoboju v Mariboru 11. in 12. julija, jjoFamezna prvenstva v Belgradu tri -ledne pred 7. balkanskimi igrami v Sofiji ob koncu avgusta; mednarodne tekme zi balkansko prvenstvo v desetoboju v Zagrebu ali Ljubljani 29. in 30, avgusta, Jugoslavija in Češkoslovaška v Pragi 14. in 15. julija; XI. Olimpijada v Berlinu od 2. do 9, avgusta, Jugoslavija : Grčija v Zagrebu 15. in 16. avgusta, 7. balkanske igre v Sofiji sredi septembra. Jugoslavija : Avstrija v Zagrebu 21. septembra. Prve siovanske igre so določene v Zagrebu ob koncu jnliia, vendar pa se ne defi-nitivno. * Zagreb: Hašk : Hajduk (Sarajevo) 3:0, Gradjanski : Concordija 2:1 (1 : 0). Belgrad, 8. dcc. m Jugoslavija IISK 3 : 2 (3:1). Danes popoldne je premagala Jugoslavija BSK, ki je nastopil z rezervnim vratarjem. Vralar ni držal niti ene žoge. Igra ie potekala v stalni premoči BSK. ki ie v drugem polčasu naravnost ibsedal vrata Jugoslavije, toda imel •Ponedeljski Slovenec.. decembru it)8i. Lfub!jattskci mladina Brezmadežni Ljubljana, 8. dec. Zvesta svetlemu vzoru Brezmadežne je ljubljanska mladina danes na svečan, radosten način proslavila njen praznik. 1'raznovanje prazniku Brezmadežne ic pri 'jub')anski mlad ni /e v tradiciji, lepota slavja pi napreduje od leta do leta. Posebno razveseljive jc, di se tega največjega praznika, posvečenega katoliški mladini, v Ljubljani od lata do leta udeležuje čimvcč'e število versko vdane mladine, kar so pokazale službe božie v stolnici in v ui šulinski cerkvi posebno pa še krasno uspela, dasi samo na eno uro preračunana mladinska akademija v dvorani Unlona. V stolnici ie davi topio govoril o Breznudezni stolni kanonik g. dr Mihael Opeka, dekellom v uršulinski cerkvi pa ob istem i asu superior g. Lov-ro Sedej. Prostorna dvorano Unionu se je ob enajstih skoraj napolnila in lo po večini mladine. Tudi galerija in balkon sta bila dobro zasedena. Oder dvorane je bi! lepo okrašen z zelenjem, sredi katerega je kraljevala podoba Brezmadežne. Izmed od-iičnikov, ki so se udeležili lega lenega slavja, naj navedemo samo g. stolnega kanonika dr Klinaria, /.upnika in pisatelja g. Fiuigarja ler predsedniku Katoliške akcije dr. Žitka. Ugajali so nastopi pevskih zborov, v katerih je mladina s pesmijo izpovedala svojo globoko vdanost Brezmadežni, ogrela ■ n toplo v srce je segla dcklamacija najmlajšega-naslonjena na narodne motive, ganile so tudi druge deklamatorske in pevske točke Duhovno globoko zajet krščansko smiseln in Liberalizem, pestovani malik devetnajstega stoletja, pred katerim je poklckalo predvsem izobra-zenslvo. je dane* na mrlvaskeni odru. Njegovi verniki so daucs izgubili vero v vsemogočno moč človeške izkustvene znanosti, tehničnega napredka in čistega razuma. Vera pa je za človeka naravna potreba, zato ti ljudje postavljajo na božji preftol v. naših dneh rnso in nacijo in njene starožitnosti ali pa si ustvarjajo bajko o komunističnem raju in boljše viikem odrešenju ter si z njim tolažijo svoje prazne, blodeče duše. Človek je torej zavrgel vero v krščanski misterij. zato pa si jc sam ustvaril nekakšen -»mitos«. A prav v lej veliki duhovni zmedi našega veka trdni svetilnik Kristusove cerkve tem lepše in močnejše žari. Cerkev je premagala že hujše čase. Katoličani v vsakem viherju verno in trdno sto-iimo, dokler stojimo zvesto ob Kristusovih namestnikih. Najbolj polna pa ie lega optimizmu današnja katoliška mladina Njena skrivnostna moč te evha-ristično življenje in vzgoja v šoli nebeške Matere. Duhovnik je tej mladini vikar, vzgojitelj in prijatelj, Iz tc mladine nam bo. upamo, n Marijini šoli zrasel rod, do zadnie srčne kapljice katoliški rod Mariborski drobiž Maribor, dne 8. doc. ; Praznik dijaške mladine. 8. december -- praz- : nik Brezmadežne — je obenem praznik dijaške j mladine. Mariborsko dijaštvo je proslavilo ta zna- , meniti svoj dan v duhu lepe tr»dxije, Sobota je bila posvečena obnovi duha ter se je vršila sinoči ' v nabito polni Alojzijevi cerkvi večerna pobožnost z nagovorom Danes zjutraj je bila istotam sv. maša t, skupnim sv. obhajilo,'!. Poleg mladine so pristopili k mizi Gospodovi mnogoštevilni člani akademskega starešinstva in akademike kongregacije. Ob 10 dopoldne je bilo v dvorani na Aleksandrovi c. h zborovanje dijaških kongregacii. Mladina je napolnila dvorano, med njo pa smo videli ludi njene mnogoštevilne prijatelje in vodilne osebnosti iz mariborskega javnega življenja. Zaključil re je dijaški praznik z uspelo akademijo, ki se je vršila zvečer ob 20. Podrobnejše poročilo o dijaškem prazniku bomo objavili v Slovencu Akademska kongregacijo ima v nedeljek ob 20 v frančiškanski kapeli svoj običajni sestanek. Smuuuk ... Maribor jc bil danes ves v znamenju otvoritve smučarskega športa. Iz včeraj opoldne so hiteli številni rogovilarji k koroškemu vlaku, s katerim so st podali v krasne pohorske terene, popoldne pa so se pojavljale tudi že uosa Zaradi tega imajo kongregacije. Marijine druž- ! "?«zne smučarske postave na smufiskih za Tremi , tako veliko zgodovino in so v vsakem času r,lb,nikl ln Pot' Pohorjem. Vendar je večma se g.e-mladegn človeka eno najbolj primernih vzgoj- i dala "« to nevernega Tomaža - kdo pa b«, za nih oblik. V tej mladini glejmo zarjo lepših dni katoliške zgodovine pri nas. Dokler imamo delavne dijaške kongregacije, bomo imeli tudi dovolj naraščaja za delavce v Gospodovem vinogradu in za katoliški retorično dovršen govor j« imel g- dr. Jože Pogač- laikat, ki bo žive! iz Kristusovega skrivnostnega nik. Iz govora posnemamo zaradi pomanjkanja pro- teleta, štora le nekaj glavnih misli: A Ali ni to le|>o ogledalo lepega časa? pa. elike od-/godovino Današnja mladina je neomadez.evano zrcalo. kongregacijtka mladina, n« pozabi »voje v v katero se jo ujel zmučeni obraz našega bednega govornosti, ki jo imus pred vstajajoče z časa Dij kongregacije slov. prcstoln;cc obnavljajo katoliške Cerkve nu slovenski zem'ji! Pojdi vztraj-danes, s'.'oje staro izročilo. Od svojega tihega dela, no za vzori, katerih niilepši simbol te Brezmadež-iz svojili molčečih prostorov, z molitvijo in študijem na, ki jo kliče-' prav danes v tako vdan« ljubezni prepojenih, stopajo ta dan dijaki in d jakinič pred /.a svojo Gospo in Mater! ............' - -'-•• Govor dr. Pogačnika je bil sprejet z navdušenim odobravanjem. Mladina se je nato še zaobljubila Materi božji ter za zaključek zapela himno švofc starše, svoje prijatelje in vso katoliško javnost. Hočejo Vam govoriti, kako žive, kako kujejo svoj po Kristusu in njegovi Materi usmerjeni značaj in kakšno je njihovo hotenje. Ta mladini najljubši Marijin god pomeni pregled naših kongregacijsklh vrst in njihovo oceno. Ta praznik brezmadežnega vzora mladine naj pokaže, kakšna podoba našega časa sije iz našega najmlajšega katoliškega rodu. G. ban se ie vrati iz Belgrada Ljubljana, S decembra. G. ban dravske banovine dr. Murko Natlačen je ta teden mudil po službenih opravkih v Hel- minila dopoldanska pro- • Povsod Bog«. . S tem slavp. Brezmadežne. Nocoj ob P. ie bil v dvorani Delavske zbornice lepo uspel kongregacijslci večer, na katerem sta bila vpri/orjena dva miiteriia. Vidi sc, da ie bil dohodek Maribora lani znatno precenjen in da so nove odredbe, ki jih je prinesel zakon o dvanajstinah, /eto Ha žilno vplivale. Davčnih zavezancev je \ Mariboru k'tos 1152, obratov za pridobnino I '18, zu rfradu ter .se je vrnil danas v Lfubliano^ N|«gov •irihod ie bit napovedan za ob 9 37 dopoldne, toda -aradi nenadne ovire v železniškem prometu ie 30.730 Din. Maribor v radiu lavek 702, za skupni prometni davek 121. za da vel. na lukkuz 19 pavjalislov pa je saino 16 (fij:-kerji in avtolzvoščki) Davčna odmera ze pri- , .„ v n:Cri0vem s|užbcnem po dobiiino /na .a 6.570 040 Din solo: nega p umel-tospe sele ob 3.18. Na njegovem siuzDcnen p davka jo odmerjenega 640.405 Din. skupnega ovanju ga ic spremi,al tsinik g dr. Kovač.i. , pron,ctn_ci;a dgvka 282.730, luksuznega davka pa Visoka odlikovanja katoliške duhovščine Belgrad, 8. dec. Ob priliki praznika Zedinienja ■t bilo odlikovanih tudi večje število liato iške. j iravoslavne, jnohamedaaske, protestantske in izra-•Iske duhovščine.. Iz ukaza o odlikovanjih posne- i mamo sledeča imena, ki se nanašajo na slovenske I idlikovsnce. .... Z redom sv. Save II. razreda ie bil odUkovan Ir Ivan Gnidovec, škof v Skoplju. Ignacij Nadrah dobi prost in generalni vikar v Ljubljani. Z redom III jazreda: Karol ferin, prošl v Novem mejlu in dr. Maksimiljan Wraber, slolni orošt in generalni vikar v Mariboru in p. Kazimir Zakrajšek, župnik v Ljubljani. Od ostalih imen obiavljamo sc od'movan|e seujskega škofa dr. Buriča z redom sv. Save H razreda. Z istim odlikovanjem jc bil odlikovan di-Andrija Spiletak. stolni prošl v Djakovcm. Red Save III. razreda je prejel dr. Avguštin Jurelič, ■ionzultor belgrajske nadškofije. Red Jugoslovanske krone IV. razreda je dobil Gjorgje Budimir, protiorei v Ljubljani, red sv. Save IV. razreda je 'iil končno podeljen dr. Matiji Pelličn, katoliškemu župniku v Belgradu. sc je šc smuka! v Mariboru prve dni decembru! No, danes so to neverjetnost pregnale cele cele smučarjev, ki so jirekrile vse terene v mestni okolici ter bile navdušene zaradi ugodne in lepe smuke. Še boli no bili navdušeni oni. ki so se vračali zvečer s Pohorja. Saj ni čuda 50 cm suhega prši-ča na stari podlagi' Gozdarski strokovnjaki se organizirajo. \b«ol-venti mariborske dveletne tolarske šole, ki jih jc že precej v praktičnih pok!;cih, so si ustanovili svojo organizacijo v svrho zaščite stanovskih interesov. Danes dopoldne sc jc vriil na gozdarski šoli ustanovni občni rbor novega društva. Mariborski obrtniki so zaključili sinoči letošnji -Obrtnišk1 teden z uspelo družabno prireditvijo \ Gambrinovi dvorani. Prireditev je bila zelo dobro obi; kana ler so bili navzoži poleg mojstrov in njihovih dru'in tudi mnogi trgovci ter prijatelji našega obrtništva Prodajalci preprog med seboj Naše kraje so preplavili prodajalci bo»anskih preprog, ki svoje blago ponujajo tudi po deželi Razvila sc je med njimi ostra konkurenca, ki vodi včasih lud, do dejanskih spopadov, Do takega spopada je prišlo v (Hribovcih, kjer je obleSal Ncdc'j1,o Barešič nezavesten v snegu. Njegovi tovariši so ga kar pustili ter odšli. Bil bi zmrznil, da ga niso našji laidje lei ga prenesli v hišo. Zmrznili pa sla niti obe nogi ter so ga morali t-inoči prepeljati \ mariborsko bol-plošni prometni j nifciico. Lep gasilski jubilej je obhajal sinoči /elez. skn pinovodja g. Josip Alt v Studencih. ?5 tet «c udei-stvuje pri požarni brninbi zelezniikih delavnic ler je bil večkrat tudi načelnik dela vinskih gasilcev. Hvaležni tovariši so ga imenovali /a časlnctfa jio-veljnika. Slavnosti so *e udeležili tudi mariborski gasilci s svoiim odposlanstvom. Prometne zamude Ljubl;ana, 8. decembru. Po vesteh, ki so danes dospule v Ljubljano, ,i> prišlo okoli 1 ponoči v Zaprešiču do večje prometne nezgode Dva tovorna vlaka sta namreč zavozila drug v drugega, zaradi česar promet čez mesto nesreče ni bil več mogoč. Promet s potniškimi vlaki na progi Zidani most—Zagreb se je vršil nato s prestopanjem, vsi brzi vlaki pa so lili usmerjeni čez Karlovec ter so seveda vozili r. velikimi zamudami. Tako je bil čez Karlovec ismerjen tudi Orient-Simplon expres. ki je prišel v Ljubljano mesto ob tričetrl na osem zjutraj, šele malo pred pol deseto dopoldne. Še večjo zamudo ie imel brzovlak iz Belgrada, ki ic bil ludi usmer Maribor. S. decembra. Sicer j v naš slovenski radio že nekajkrat prenašal koncerte in gledališke predstave iz Maribora, vendar so bili ti prenosi redki in lakorekoč samo sjučuinostni. Imeli smo pač vtis. da sc ljubljanski radio za Maribor vse premalo briga. Pa sc je ludi temu odpotnoplo iu snoči sinu imeli v tiaJeni radiju prvi mariborski večer, ki se je izvajal mi zadovoljstvo vseh poslušalcev Poldrugo uro je trajal spored, ki t'a je prenašala ljubljanska radijska postaja iz Maribora, kjer se je izvajal v Kar linovi dvorani, Organizacijo sporeda jc z veščo roko izvršil kapeluik Jan. Ev GaSpurič. kateremu .vre tudi zasluga, du je našel • najbolj akustično mariborsko dvorano Karlinovo dvorano v dijaškem semenišču, ki jo jc ravnatelj zavoda g. di Ostere ljubeznivo prepustil v tc svrhe. Dvorana predstavlja idealen studio za take prenose. Prvi mariborski večer je bil za Maribor mula slovesnost; jiolejr nastopajočih mu jc prisostvovala izbrana publika s jtrcvzvišenlm luie/oškofom dr. Ivanom Tomažičem. Navzoči so bili mnogi mariborski muziki, od ostalih pa omenjamo vseuf. profesorja dr. Lukrnatin in mssr. Vrežetn. Spored se je pričel oti 8. Nastopili sla kot prvi sloviti mariborski umetnici violinistka aospa Fnui Brandlova. pri Nov načm merrema časov pri tekih Pri tekih nastanejo cesto spori zaradi merjenja časov, zlasti pa zaradi vrstnega reda v katerem prihajajo tekači na cilj. Pa naj si je sodnik še tako pravičen in še tako pozoren, se vendar večkrat zgodi, da se časi v cilju prihajajočih merjenjem po urah, ki Jih ien čez Karlovec. Mesto ob 9.37, je dospel v I-jub- J ^čev ne ujemajo z ijano šele ob 13 18. Enako je morala Ijublja-ska ; uporabljajo sodniki-Sasomenlci. I o ni lahka stvar glavna postaja usmerili nočni brzovlak proti Za- ! '{Mo '".'j!''ajodgovoruejso nalogo ravno sorl- grebu, to ie takozvano -enojko«. k, odhaja iz ! >'« olju. Nercdkokra se namreč zgodi, da Ljubljane ob 4.19 čez Karlovec ler je ta brzo- I '»'"« oni ki je prišel prvi na cilj. slabši čas ...I vlak dospel v Zagreb seveda s precejšnjo zamudo, j OJiega, ki jo bil za njim. Res so večkrat, in to Po vesteh, ki so dospele v Ljubljano v teku dne- I '-'asti pn toku na 100 m 200 m. tako minimalne va, se je v Zaprešiču iztirilo več tovornih vagonov I diference, da bi mogla samo filmska kamera ci- ter je čiščenje trajalo dobrih 12 ur, tako, da je j objektivno ugotoviti pravi vrstni red. A lo n. bila proga za neoviran promet prosta šele okoli povsod mogoče in zato odloča o leni pac sodni* SLFPA SO tudi okna in izložbe, ki s« pozimi oruse in zumvglcl To tudi dokazuje da se na zapirajo tako kakor bi bilo tr. ba. Zahtevajte naše brez placne piospi ktcl Jug. pat „lai)iicevniasto ovii-sko zatesnilo z okna in vrata A. Hrlit, Zaoreo, Canvu ulua .0 Zrn^-c Priinjc, Ljubliana Kopitarj vu ul cu 1. Ljubtfrtnska kron -h Ljubljana. decembru. Zhoroianje čevljarje'. Danes d(i| ildne je lulu v dvorani Delavske zImiiiiici inanil.-.slačiiske /lio rovanje iev I jurskih inojstrm za Ijubljaiiski so.ln i okrni. Zborovanju m1 j. udeležil'; Murskih mojstrov, med drugim tu ■ I.■.- -.i vilo re\ i ver ilelepdov i|s..,|iijl< g. ,|et - združenja če\ e i in i i izigravn-dno poprav s |Kideželin Zborovnnje i-- vodil jir< nej P e r d n u , ki je opisal borim Ijarjev proti Bati. Piiti". >al | njem akonov. ki uiuogočujo bali Ijalniee ter nedovolj.m način konl iii eiice. 1'oilnl ji ludi z'.,od(j*,'iiic ti-1 m:ovII ve proda lulu. ■ ifu avlialnic iu tvoniice Hale \ di;avi. /.a njim • j.ivi.-ril gos|i Albin Krzen, ki je pozivni k vztrajnosti li konku renčiieniu boju čevljai prol i Bali Nalo je ".o vorfl g. Krajcar. pr»dsednik mariborskima /ilru ženja čevljar iev. ! Ibžalovali i". >la ■ Krajcar ni omejil na samo poročilo, temveč je naiindel ludi dnevno časopisje, hvalil iu |ii ijioroi al bojkul din v nega časopi.-iu. /.borovnici, katerih bila skorai IMiloa dvorana no napravili nato umno demon strncijo proti dnevnemu časopisju. V smislu izvn jan j govornikov je bila sprejela resolucija, ki bo poslana ministrstvu trgovine in industrije. ,«s&«HKfMpiiBiaiMMi Cc ste slabe uo'je, ali ce Vas tarejo skrbi... pndite danes U veseli |>remicri ŽENIN V KEPRIIIKI klavirju jm gosjia Magda Rusv. Izvajali -ta tri skladbe: Corelli: La iolia. Scbubert: Roinlo bri-lant in Čajkovskfjcvo • Melodijo-. Sledil je tenorist Avgust Živko. ki je zapel tri Grirgove pe.rni. Spremlial ga je skladatelj Vasilij .Vlirk. Nato je na slopil celoten n^ešan zl>or Maribora pod vod stvom kapclnika («aš|iarlča ter odjiel obsežen, skrbno izbran program narodnih pesmi. Vsa izvajanju /mariborskega« večera so bila umetniško na višku, kar so že snoči potrdili ■ mariborski radiiski poslušalci, ki so nn ojx>zorilo v časojiisju skoro vsi vrteli gumbe ajiarntnv na Ljubljano . četudi je . enos zvečer v Mariboru precej nejasen. Ha-nes je ljubljanski radio prenašal iz stolnice cerkveno pelje. Cecilijansko društvo je izvajalo ob 10 jxid vodstvom stolnega knpelnika (lašparica <>ol lerjevo -Missa beali pnc.ifiri za ti n'šari /.bor, tenor solo, harfo, orkestei iti orgle. Polei; te maše se je izvajala Bach-Gounodovu ..Ave Marin- za tenor .-Kilo, violino in harfo. Solistične partije; jo pel teno rist Avgust Živko. orglal f^ je ravnatelj Trafenik Tudi prenos iz stolnice je liil zelo zadovoljiv. Tehnično plat prenosa je voelil g. Jenko iz Ljubljane. — Mariborčani bi želeli, da bi ljubljanski radio priredil še nekajkrat takšne ^mariborske večere, kar bi nedvomno j>ri nas zelo rlviunilo zanimanje zu radiofonijo. Nasmejali se boste m zabavali kol šc rnk. h! Z«te> Vam jamčilo imena Die c n g I i s c h e Heira t Gcorg fllekiander Renate Mtiller Atiolf Wohlbrii(k Adele Sandrock Ob 16,19*15 in20'15 Vstopnici- rczerviraitc že v prcdprodaii! Detnes kraljuje & H E M 1 popoldne. omotica vsled zapeke sc odpravijo z uporabo naravne Franz-J&s&fove grenke vode. Hog. mi urili sov. not iu nur. zdi-, ti lir. lSI8i. 'Sk V. Si. *Jd 43 na 39 milijonov DELO MARIBORSKEGA DAVC. ODBORA zbor. ki je zalo poklicati. Kazumljivo, da |>riit«• ravno v takih slučajih večkrat do nesoglasij. Za berlinsko olimpijado so se pa .Nemci preskrbeli z drugim pripomočkom, ki bo tudi la m-dostalek odstranil, - Na dosedanjih olimpijskih igrah so vedno z največjo natančnostjo in pozornostjo potoni hloporic ugotavljali dosežene čase. pri tem so se posluževeli ludi desetini, sekund, kor sc bo ludi v Berlinu zgodilo. Pri merjenju Pasa to še nekam gre. loda pri določitvi vrstnega reda, ko gre dostikrat samo za par centimetrov, pa jo v resnici zelo težko določiti pravi vrstni red. V to svrho so se že prej posluževali fotografije na cilju ter so s pomočjo filmske kamere ugotavljali vrstni red. Američani že elelj časa poskušajo ugoloviti vrstni rpe| s pripravo, v kateri je združeno mer jen je časa in kinematografija obenem. — G. 'I ■ Kirbv je konstruiral aparat, s skaterim so pri. lerijal da v hrzorazviialnici takoj poziliv in nekako jio 12 do 15 minutah le-la lahko suh točo skozi projektor. Sprejemni aparat deluje s frekvenco 10O si i K na sekundo. Dve taki kiunori, ki stojita druga poleg druge, dasta slike z ostalo stereoskopično premaknitvijo. Filmi se poleni ru-ilc-če in zeleno pobarvajo. Ce opazujemo te slike< z očali, Isaterih steklo je z isto barvo pobarvano, potem vidimo ■/. desnim očesom samo to. kar je bilo z desno kamero, levo jia lo, kar je bilo z levo kamero sprejeto. Pri •šestkratnem skrajšanju, ki se pri predstavi pojavi s 16 slikami v sekundi, tnoreinei ločno ugotoviti resnično pasiranje cilja. Slika se more tolikokrat pokazati, dokler se ne doseže popolno soglasje med sodniki na cilju. Obenem jm meri ta kamera ludi čas potom ure, ki prične delovati na slrel pištole. Le-ta obstoji iz šestih časovnih ploskev, ki' tečejo istočasno od zgoraj navzdol s stopnjujočo hitrostjo. Spodnja najhitrejša ploskev, kaže tisočinko sekunde, na-i slednja stotnike, desetinke in cele. naslednje pa nnznnfijo razdalje meel deset, slo in tisoč sekund. Maribor. 8. decembra. Davčna uprava za mesto Maribor je razgr nila razpored pridobnine ter davka na poslovni j zadnjih olimpijskih iglah v Los Angelesu 1. 193'- promet i« luksuz. Vpogled v te dolge kolone šte- j dosegali izredno ločne čase. Organizacijski odbor vilk je prav zanimiv, sai je iz njih razvidno, kako za berlinsko olimpijado si je zasigurul sodelova- se ocenjuje dohodek Maribora in koliko bo treba j nje državnega fizikalično-teliničnega instituta, da v novem letu šleti davkov. Podlaga za omenjene I bi na ta način dobil neoporečne času in kinemato- davke je znašala po predlogu mariborske davčne grafične posnetke na cilju. S sodelovanjem dveh uprave 43,660.720 Din. Bila je tedaj znatno nižja Ivrdk je bil napravljen aparat, ki bazira na istem kakor lanskoletni predlog, ki ie znašal nekaj nad prinripu kakor oni od Kirhvja. j'7 milijonov. Davčni odbor, ki ie zasedal letos- Tu . aparat je bil že preizkušen o |iriliki 12 dni, je potem znižal uradni predlog na 39 mi- inatcha peterih elržnv v Berlinu in se je dobro lijonov 280 700 Din. l ansko leto jc davčni odbor obnesol. Obstoji iz kamere za ozke filme, ki na- -nižnl uradni predlog s 57 nn 16 milijonov Din i pravi stereopične i-nsovne posnetke. Negativni ma- i voz plačevali proizvajalci sami Nadzorstvo nad vinom Belgrad, 7. dec. AA. V svrho olajšanja in čini učinkovitejše izvedbe kontrolne službe \ zvezi / zakonom o vinu je kmetijsko ministrstvo izdalo odlok, da bodo kontrolni organi, lo je vinarski nadzorniki in njihovi pomočniki odslej jemali manjše količine sumljivih vin mi vinskih izd -Ikov v svrho analize in presoje |K> strokovnih odborih. Po tem odloku se bodo od vsakega sumljivega vina (sem spadajo ludi specialna vina) jemali po štiri enake |>bskuštije v steklenicah |io "7 ill namesto enega litru kakor doslej. Od ostalih tumljivih izdelkov vinskega izvora (kis itd.) se bodo jemale |>o tri enake poskušajo v steklenicah po pol litra. Z , istim odlokom kmetijskega ministra so podeljeni kontrolnim organom potrebni krediti lako za n« bnvo steklenic r.n jemanje sumljivih |mskušenj ka kor za jilačilo prenosa praznih in |Kilnili sb-kleni' elo kraja eks|iedicije. Doslej so steliliMiice in nre >1raz. Medtem ko prvi sneg še m prinesel inra /ji, je pravi zimski mraz nastopil šele v noči od sobote na nedeljo. Ob 0 zjutraj je- danes »redi mesta kazal termometer 5 stopinj Celziju pod ničlo. Vsa prejšnja brozga je temeljito zinrzuilu, |»ič jm >e je nekoliko otaja'a okoli poldne, ko se je tem peraturn gibala okoli ničle. Popoldni' in proti ve čeru jia je' zeipet nastala zamrzlina. Smučarjev v okolici Ljubljane ni mnogo videti, Iter je sneg prt' spolzcl in ga je |)remalo. pač |ki jih je- mnogo odpotovalo nu gorenjske planine. Zadnja pul Načeta Mihrvrii. Priljubljeni ljub 1 Ijunski osebnosti g. Vncetu Mihevru so danes nje govi prijatelji in stanovski tovariši izkazali zadnjo čast. Žalna pol se je razvila ob i/.|ired mrtvašnic splošne bolnišnice. Pred sprevodom je igrala zalo stinke godba Zarji' . pred krsto pa sr> nesli tr vence uslužbenci plinarne, mestno društvo tohni kov in mestni nastavljenci. Za krsto so iioleg so rodnikov šli zastopniki Delavske zbornice f pred sednikom Sedojein in tajnikom tiralnikom na čelu. magistralni nameščenci z ravnnleljeiii Ir. Jaučiua-Jem, predsednik upravnega odboru plinarne j. Itupnlk in direktor inž. Itn rti / vsem osebjem, sla i ri somišljeniki pokojnika ter številno drugo oli činslvo. „Nai bo tvoja smrt alt n 1050" PRAVIČNA KAZEN ZA ZLOc IN Maribor, 8. decembra. Pred okrožnim senatom se ie vršila včerui razprava proti 21 letnemu posestnikovemu '-inu Francu Prelogu iz Slaplincev, ki je v noči na 29. oktober zabodel in usmrtil posestnika Aniona Kranihcrgerja v Janini. Omenjenega dne je peljal obtoženec s konjsko vprego sadjevec k Sv Juriju ob Sčavnici. Vračal se je pomni nekoliko vinjen. Ker je bila tema. je ustavil pred KrmiV rgerjevo hišo ler vstopil in pro-sil za luc. KrnmbJrger j. žc ležal, pač pa je šc lidebi njegova pastorka katero ie Prelog rad videl. Prižgala nu jc ve lilko ter ga spremila skozi vrala Zunaj ^c ie za držala več časa s Prelogom, k; r je ' očima ra/ jarilo, da jo je pri prihodu v hišo olcegul To p:> je čul Prelog ter začel razsajati, /.badal je r. od prtim nožem v steno liišr ter kričal: Pridi ven naj bo moja smrt ali Ivoju Krambciger je vsta1 kljub temu dn mu jc /ena branila, ler stopil n i prag. /.ena je šla za njim. pa ii je brez besed' omahnil nazaj v naroe:ji Um je .sle>jiil na pnr ga je Prelog Irikral zabodel. Dve rani je Ini' na vratu in pršili, tretjo na roki. Prvi dve sla Iv smrtni, ker je pri prevozu v bolnišnico izkrva-. in umrl. Prelog se zagovarja, dn ga jt- pokoj" uri prihodu i/ hiše udaril do gt»vi lcr -ai.ihi! vrat ler dn ie sunil / nožem, ker |e bil pije Obsojen je bij na I letu strogega zapor« ter «i plačilo 1000 Din /.eni pokojnega Kr embe: ^i-ria ,Zašeii® naroc Avstriji je vzor za M^nJ} Vi ^krv a> y ^mzkS^ ■ "uM/ Wvv5 v awWR/iHaA /Al AAVIVVVV ^^ Aj-trJo Am (dne) 24. November 1935. Jas tebe posdrauin ln pa šetudi drugeh o seh. Jas tebe posdrauim In bridi enkrat k meni gor na Radišberg (Radiše!). Jas Tebe prosim mordam bimi poslov malo denarjov Jas jih zudno nucam. Jas sim si negau ene hlače naredit. Menn pašemainka 7 Š (šilingov) potem so hlače pa plazane Mordam bimi poslov do 1 decembra. Jas imam Čudno dobro.« Upamo, da je (a pridni Slovenec dobil tistih 7 šilingov za svoje hlače in da bo v kratkem koroško vlado, ki ima na vesli takšne -.adove svoje šolske vzgoje, zadala tista pravična kazen, ki bo udarila vsakega, ki tepta božje in naravne zakone. M/ £wvvv Ugani do Iti, <1 c««-mbnMMji^^pi^dhi^ Z ? A ? I t OiV I Nemška nadutost na Koroškem pred 50 leti L. ISK5 je liihi v Celovcu deželna razstava. Na razstavi so bile odlično zastopane s svojo puSkar-,-ko obrtjo tedaj še popolnoma slovenske Borovlje. M,-d drugimi sta si razstavo ogledala tudi dvu Slovencu, od katerih je bil eden iz Spod. Štajerske. V restavraciji, ki je bila združena z razstavo, s-la s.' na-a Slovenca hotela malo okrepčati. Štajerski gost je poklical natakarja in naročil jed in pijačo v slovenskem jeziku. Zakaj tudi ne, Koroška je dvojezična dežela! A natakar ni razumel ali ni hotel razume ; slovenske govorice — drugega deželnega jezika! Tudi drugi natakar ni razumel slovensko in tudi tretji ne! štajerski gost zdaj poskusi z natakaricami. Bili sla dve, oblečeni v najlepšo koroško narodno nošo, v ziljsko narodno i u-o. To je pristno slovenska narodna noša, lahko rečemo, da je poleg gorenjske tO najlepša slovenska narodna noša. Pa tudi nobena od Ziljank ni razumela slo-\ usko. Mir (štev. 15 1. 1885) poroča dalje: rudne Ziljanke to,« si mislita naša gosta, >ki ne razumi jo slovensko!« Najbrž so le kake celovške lmtakarir ■ našemili za Ziljanke. Ko sta odhajala, je štajerski gost rekel: trosim plačati Natakar ga zavrne: Reden« deutsch. Sii? konnen ja deutsch auch (govorite nemško, vi nemško tudi'znale) 1« Slovenski gost zdaj pokliče gi;-podarja restavracije in se pritoži, da so nata-k.n ji tako nepriljudni. A slabo je naletel! Gostilničar se silno raztogoti in pravi: >Hie, in Kiirn-bui wol|en Sie in slavisclier Sprache die Rechnung vi rtangen? Bedenken Sie, dafl wir in Kiirnlen s,; .1 (kako, na Korokem zahtevate račun v slovan-sl- ..i jeziku? Pomislite, da smo na Koroškem!)!« To |C "nonavljal na ves glas in se ni ntogel pomiriti. 'ako da so se že spogledovali drugi gostje. Te.1 j rere drugi Slovenec: Machen Sie kein Atif-s 11 e ■ 11! Was vviire es, wenn ein Franzose klime u n d wllrde IranzSsisch reden (ne vzbujajte pozor-n, ii! Kaj pa bi bilo, 'e bi prišel kak Francoz in bi govoril francosko)? — -.Ia, das ist was ande-re- tja, to je kaj drugega) k reče krčmar. Nato sla Slovenca plačala in odšla. Mir je pristavil k temu: V tisti slavnostni pesmi, ki se deli na razstavi, beremo o min soc. pol. ln nar. z pro- testirale proti nemški šoli. Seveda z istim uspehom, kakor ostale slovenske občine! Ko je 1. 1882 cesar Franc Jožef obiskal Koroško, so gu tudi v Porečah navdušeno pozdravljali z »živio« in Kslavat. Podobro kakor v Krivi Vrbi in v Vrbi! » .'sar je lahko videl, da je tudi severno ohreije Vrhskega jezera slovensko. Nič ni pomagalo, da so nekateri nemški veliknši pravili, kako grdo in nespodobno je klicati >živio« in »slava«, lepo da je le hodit in »vi vat«; vse nič ni pomagalo. Naši Slovenci se niso sramovali in ne bali, klicali so iz navdušenih prsi: »Zivio« in »Slava«, da je odmevalo daleč okoli.« L. 1885 je bil v Porečah komisionelni ogled i.aradi šole. Slo je za to, ali naj se poveča stara šola, ali naj se gradi nova. V komisiji je bil sam deželni predsednik Sclimid ter deželni šolski nadzornik dr. Gobane, po rodu Slovenec, po mišljenju Nemec. Šli so ludi v šolo. «Mir» je poročal: »Dr. Gobane pokliče nekega lanla, naj bere. Bral je, in res pravilno, povedali pa ni mogel besedice, kar je bral. Gospodje — navzoč je bil tudi inž. Mtlller — so eden drugega debelo pogledovali! Zdaj prime g. fajmošter Čare za besedo in pravi: »Kako bode fant mogel povedati, kar je bral, trd Slovenec je in ne zna nemško; to je sad noše šole, v katerih slovenskim otrokom še slovenskih črk ne pokažejo, in je vse skoz in skoz le nemško.« Gospod baron Schmid, predsednik dež. šolskega sveta, ni menda ničesar rekel. Kaj .si je neki ta gospod mislil? Ze večkrat je v dež. zboru javno rekel, da bo dež. šolski svet za to skrbel, da se bodo slovenski otroci učili slovensko moliti, brati in pisati. Zdaj pa sliši nn svoja lastna ušesa, da se v Porečah, kjer med 140—150 šolarji ni niti 10 trdih Nemcev, niti pičicc slovenski ne uči!« — Tako «Mi n od 25. julija 1885. Torej pred 50 leti so bile Poreče še popolnoma slovenske! Od poldrugsto otrok ni bilo niti 10 trdih Nemcev! Torej komaj kakih 5%. A brezobzirno so hoteli lo lepo slovensko zemljo ponemčiti! Tudi danes še tod okrog Poreč slovenstvo ni popolnoma zamrlo. A danes je tudi v cerkvi v Porečah vse nemško in slovenski napisi so na križe-vem potu križem prečrtani! jmniiiUMmmiiiui—■—■ ni' nnmmi iiiin um............m - Pri zaprtju, motnjah v prebavi vze mite zjutraj na ptazen želodec kozarec na ravne »Franz-Joscf grenčice«. Žena (na nevarnem križišču): Pazi vendar. Ivan, zavora je levo •— aH pa .i1' prestava despo — iu pa/i lin zel"iio luč in Ho* (pri volanu): Za l.o/,jo »olj* Kaira, nehaj vendar klepetati. Ti nima. drug« n: oge. kakor da se prometnemu stražniku nasmehljaš šolski nadzornik učencu ■ Povej mi kak sla vek iz etega pisma. Učenec: Judež Iškariiol je šel ii, - • obesil. Nadzornik: Povej Se enega, morda boljšega.« 1'čenec: Pojdi in stori ludi Ii lako! Primorske novice V spomin nadškofju-mučenikn V četrtek 28. nov. smo obhajali peto obletnico smrti ne-po/.abnoga nadškofa dr. Fr. Borgia Sedeja. Radi težavnih razmer, v katerih živimo, sc je spominska pobožnost vršila v ožjem, najožjem krogu, neopaženo od široke javnosti. Ob 10 se je v goriški stolnici ob navzočnosti nadškofa in celokupnega kapitelja polu svečana sv. maša. Na koru so boeoslovci izbrano izvajali Pero-sijev »llequiem«. Ob isti uri se je tudi nu Sveti gori ob grobu velikega pokojnika brala sv. maša v njegov spomin. Od vseh strani dežele so prihiteli zastopniki naše duhovščine — nad 25 jih jc bilo —. da se poklonijo manorn dragega nadpastirja. V tihi molitvi so prosili rajnkega, ki je tako močno ljubil svojo škofijo, naj s svojo priprošnjo priskoči na pomoč revi, v solzah potopljeni. Ob 8 zjutraj je obiskal grob svojega prednika tudi goriški nadškof Margotti. ki je daroval zanj na oltarju svetogorske Matere sv. mašo. Pet let je že odšlo v večnost, odkar nas je zapustil predragi Frančišek Borgia, njegov spomin je pa še vedno živ med nami in bo živel od roda do roda. Duhovniške vesti. Novomašnik g. Vladimir Makovec je imenovan za stolnega vikarja v goriški "Stolnici; g. Henrik Marcon, ki je pred dnevi postal župnik, je imenovan za župnika-dekana v Fiumicello; g. Kristofor je postal kaplan v Štandrežu pri Gorici, g. Marcel Bianca-rosa, kaplan v R on ki Ji, pa župni upravitelj v Doberdobu; oba zadnje imenovana gospoda ne /iiatu nič slovenski, fari sta pa skoro docela slovenski. V izgnanstvo. Znana slovenska goriška vele-trgovca Albert Dclpin iu njegov sin Josip, ki sta bila v soboto 23. nov. aretirana, sta stala zadnji petek. 29. nov., pred tako imenovano pokrajinsko konfinarijske komisijo. Obsojena sta bila vsak na pet let izgnanstva (konfina). kam bosta odpeljana, ne vemo, najbrž nu otoke. Tudi vzroki težke odredbe niso znani. Po mestu šume razrazličnejše govorice, ki pa niso točne. Cotovo je, du sta konkurenca in ovadu-štvo dosegla zaželeni uspeh. Nov mongisnor. Sv. oče jc imenoval za svojega tajnega komornika z naslovom monsignor g. Fr. Muriniča (Marinija), upokojenega župni-ka-dekana kojščanskega. Nove župnije in novi župniki. Goriški nadškof je povzdignil v župnije naslednje štiri vikarijate in kurucije: Kronberg pri Gorici, Osek na Vipavskem, lokavec pri Ajdovščini in Mimik v Brdih. Gospodje, ki so do /.daj pasti-rovali v teh duliovnijah. so bili imenovani za župnike: znani skladatelj g. Vinko Vodopivec. za Kronberg, g. France Franke za Osek, gosp. Ilinko Črnigoj za I.okavec ia g. Anton Češomja za Mirnik. S sedmimi vozovi so v soboto popoldne pobirali po vsem goriškem mestu železne, medene, bakrene in druge s lične ostanke in starine. Grgar. (Zaloigra.) Tukajšnji občan Anton lluinur, star 55 let, je imel Uletnega sina Petra. Pred nedolgim jc šel deček s svojimi sovrstniki pobirat staro vojno žclc/.jc na poixx"je Sv. gore. Nesreča je hotela, da je naletel na še neraz-streljen izstrelek, s katerim je tako nerodno ravnal, da sc jc razpočil in gu ubil. Mislite si žalost ubogega očetu. Tmla njegovega trpljenja še ni bilo konec. Ovadli so ga in tirali pred sodnijo, češ, da je on poslal dečka pobirat vojne ostanke. Mož je pa odločno ugovarjal in trdil, da so dečki izvršili nevarni pohod na lastno pest. Sodniki so mu verjeli in ga oprostili. Mogoče se jim je tudi smilil, saj ga jc otrokovu smrt močno skrušila. . Nova cerkev. V nedeljo t. t. m. je reški škof msgr. Santin blagoslovil novo cerkev v Matuljah pri Voloskem. Cerkev je posvečena Kristusu-Krulju. Urad za nndzorovanje cen so sedaj ustanovili tudi na Reki. Vodi ga pokrajinski fašistov-ski tajnik De Meichsner. Prodnja mesa v Gorici. V zadnjih tednih, ko so začele groziti sankcije, se ie v vsej državi in seveda tudi v Gorici omejila prodaja mesa (govedine). V torkih so bile mesnice zaprte, v sredah so pa smele prodajati samo divjačino, kuretino in domače zajce. Sedaj je odredila prefektura, da sc sme tudi v sredah prosto prodajati govedina in svinjina. Goriški prefekt o sankcijah. Pred dnevi je imela bivša Trgovska in obrtna zbornica, zdaj Sosvet za korporativno gospodarstvo, redni občni zbor. O gospodarskem položaju goriške dežele je poročal prefekt. ki je obenem tudi predsednik »Sosveta«. Glede posledic sankcij se je i/.razil takole: »Pričakovati moramo, da bo uvoz. kmetijskih pridelkov iz držav, ki so sklenile sankcije, neizprosno /.uprt. Naša pokrajina bo mogoče občutila posledice v poglavitnem zaradi uvoza živine in lesa iz Jugoslavije; sicer pa bomo lahko dobili živino, les. zlasti tramovje in druge pridelke iz vAstrijc in Ogrske. 1 red-vsem pa moramo poskrbeti za kokošjerejo in rejo kuncev v vseh družinah. Dvigniti moramo tudi pridelek oljnatih semen, kakor rtcinovih, podzemeljskega oreha (!) itd. v nadomestilo za olivno olje, katerega ne pridelamo zadosti za domače potrebe. Primanjkljaj volne in bombaža moramo izenačiti z drugimi nitkastimi pridelki bodisi rastlinskimi, bodisi umetnimi, kot so: konoplje, lun. ravon. Gotovo ste tudi čitali, da sc žc grade tovarne, v katerih se bo izdelovala volna i/, posnetega mleka. Skrbeti moramo tudi, da ohranimo in še dvignemo izvoz sadia in vrtnin v nesankcijonistične države, kot so Nemčija. Avstrija in Ogrska. Inozemski premog moramo, kolikor je puč m o'r oče. nadomestiti z domačim lesenim premogom i/. Arse v Istri.« Tr" sv. Andreja v Gorici. V ponedeljek, 2 t. m. se je pričel v Gorici starodavni trg sv. Andreja, ki traja navadno 8 dni. Na prostoru za sadnim trgom, nn Telovadnem trgu in na trgu sv. Antona v bližini stolnice so čez noč. zrasli številni kioski, stojnico, vrtiljaki, čudežni' železnice, zverinjaki. avtodromi itd. in sedaj ^e razlega njih lir, "*eča pesem preko mesta, krog njih pa že od nedelje valovijo ljudske množice. Na Travniku in nn Ribjem trgu so se nn-.-mili vsakovrstni potujoči »botegojji« in p:o:lajalci. ki večinoma kričavo ponujajo svojo ;.„!>„ O živinskem trgu bomo še poročali. Ponedeljek. prvi dun trgu. privabi v mesto mnogo ljudi. Neknlcri pridejo po opravkih, drugi iz navade, tret ji iz radovednosti. Gostilne so polne, .,ni,'ha in šum i jc dosti je pač trg sv. Andreja. V pomoč podeželskim posojilnicam. Zadnjo nedeljo se je ustanovil v Gorici samostojen fašistovski urad, ki si je nadel nalogo skrbeti za okrepitev in prospeh kmečkih posojilnic in drugih podeželskih zadrug. Rajnka »Zad ru/.na zveza« nam hodi v spomin in človek vidi, i« ne veruje. Grozna smrtna nesreča. V soboto zjutraj je vozil tržu-ški tramvaj skozi Šentjakobski predor. Vštric s tramvajem je hitel 35letni kotlar J ust Turco. Nekaj pre:d izhodom iz predora na trg Vico je kolesar pretekel tramvaj za par metrov. Najbrže radi slabega cestnega tluku, ki je močno razrvan, se mu je speidrsnilo in je zavozil na tračnice. Sprevodnik je sicer skušal ustaviti svoj voz z vsemi zavorami, rudi prekratke ru/dalje je pa težki motor vendar zadel v nesrečnega kolesarja, ga prevrnil in zmečkal, da je bil na mestu mrtev. 150 delavcev v Vzhodno Afriko. V torek 3. t. m. se je odpeljalo i/. Gorice proti Genovi 150 delavcev, ki so namenjeni v Vzhodno Afriko. Štiri poroke v eni hiši. Pre^d pur dnevi se je v Dolini pri Trstu pripetil ta izredni slučaj: V vasi ——r--, ki spada pod dolinsko faro, živi družina Antona in Marije Rnžem. šteje šest otrok. Štirje od teh so se vsi na isti dan poročili, in sicer je %2letni Anton vz.el za svojo življenjsko družico Olgo Mikolič, Poletni Kristjan pa Marijo llmek; njuni sestri, 28letna Barbara in 261etna Marija, sta obljubili večno zvestobo Ferdinandu Racmanu in Avgustu Bar-tolu. Izrenlni dogodek je razveselil vso vas, ki se je odela v zelenje in pruznovala. Domača cerkvica sv. Tomaža ni mogla za jeti vseh ohce-tarjev, gostov in radovednežev. Po cerkvenem obredu je zavalovilo po vsej vasi živahno življenje: vsa vas je bila v svatbi. Domača telovadba Zopet malo naprej. Predvsem tole: Kako vam gredo vaje, ki smo jih doslej vzeli? Kdor jih dela pravilno in vsak dan vsaj 10 minut, ta je gotovo že napredoval. In tudi bolj gibčen je. 1'a tudi mišice ga ne bole več tako kakor prve dni. Zatorej le po tej poti naprej in uspeh ne more izostati. Za tlanes zopet štiri nove vaje. 1. vaja: Iz temeljne stoje (nogi vz[>oredni in oddaljeni druga od druge za širino dveh dlani) odre>čno upognemo roki not, pesti se dotikata^ pred prsi. Iz tega položaja suvamo s komolci močno in venloravno nazaj, nakar se zopet povrnemo v prvotni položaj. Ko sunemo s komolci nazaj, se obenem dvignemo na prste nog ter vdihnemo zrak skozi nos. Ko se povrnemo z rokama v začetni položaj, stopimo zopet na celi stopali, obenem pa izdihnemo skozi usta. Pri tej vaji bi opozoril cenjene čitatelje predvsem na to, da so sunki wzki in da rok ne smemo imeti trdih, temveč skoraj sproščeni. Prsni ke>š in prsna mišica se mora pri sunku nazaj dodobra pretegniti. (Slika 1.) 2. vaja: Razkoračna stoja — roki vzroči na ven (to se pravi z rokama greš gor ter ju potisneš malo vstran), dlani naprej. Nato izvajaj ob deicela napetih kolenih predklone na ta način, da se v bokih močno upogibaš, roki pa stalno obdržiš v vzročenju. Predklon naj bo tako globok, da se s prsti rok dotakneš prstov nog. Ta vaja potrebuje že malo več pojasnil. Predvsem bi opozoril na ono napako, ki jo skoraj vsi delajo, namreč, da gredo z rokama dol, namesto, da bi jih stalno držali gor. To je zelo važno in prosim, da na to prav posebno pazite. Nogi sta docela napeti v kolenih in ostaneta ves čas tako. Upogibamo se torej samo v bokih in le ti delujejo in pa trebušna muskulatura, ker ima ta vaja namen okrepiti trebušne mišice. Vajo izvajamo v začetku počasi, potem pa vedno hitreje (Slika 2.) 3. vaja: 1'oklek lia levo koleno, desno nogo pa potisnemo daleč naprej in je kar najbolj stegnje-na. Nato se globoko predklonimo, z levo roko predre>čiino gor, z desno pa zaročimo. To izvedemo nekako sunkoma. Potem se takoj vzravnamo, nakar zopet sunemo z gornjim trupom v predklon s to razliko, da sedaj z desno roko predročimo gor, z levo pa zaročimo. — Ta vaja ima namen, pretegniti mišice na nogah in jo izvajamo predvsem zaradi dolgega koraka. Paziti moramo, da se preveč ne pretegnemo, odnosno, da ne čutimo v nogah prevelikih bolečin. Zatorej v začetku bolj malo potisnemo nogo naprej, potem pa vedno vec, dokler ne pridemo do tako zvane «.špage>, to je, da položimo obe nogi na tlak kakor kako ravnilo. (Slika 3.) 4. vaja: Poklek na obe koleni, nato izvedemo predklon z oporo obeh rok na tleh. Ta poklek 7. oporo rok mora biti tako izveden, da dobimo med rokami in prsi ter med stegni in trebuhom prave kote. Iz lega položaja potisnemo obe roki naprej in malo narazen, tako daleč, da pridemo s prsi čim bliže tal. V tem jioložaju pa izvajamo s prsi hitre in ostre sunke navzdol, pri čemer moramo imeti roki stegnjeni, vendar sproščeni, da je vaja učinkovitejša. Zlasti v ramah moramo biti mehki, ker ima ta vaja zlasti namen zrahljati ramenske sklepe, ker smo tu običajno zelo trdi. (Slika 4.) katere:1; u •etiu: p< uc -ine zamuditi, škoda, da se je ........ labšalo. V nedeljo in ponedeljek so w.|j nad mestom nizki, sivi oblaki, ki so nas od času do čnsti pozdravljali z lahko, pršečo močo. /,it kanonika n reškem stolnem kapifelju je bil imenovati vlč g, Milnici lltišo. zaslužni in iiriljubljeivi dekan * lelSanuh. želimo delavne* lo/.jcgn in lepili i i, 11 možu mnogo blagoslovu uspehov v novem delokrogu. »Tepec, zakaj pa tako rjoveš?« »Ana mi je rekla, da bo prišel črni mož z zelenimi očmi in rdečimi lasmi, če bom še naprej kričal ... Sedaj vpijem že tako dolgo, pa moža še vedno ni.« Izdaja konsorcij »Ponedeljskega Slovcnca«. Zastopnik Miha Krek. Ureiuje Ciril Kočevar Tiska Jugoslovanska tiskarna. Zastopniki K. Ce&