Poštnina plačana v gotovini
Sped. in abbon. postale - II Gruppo 70 %
Katoliški
UREDNIŠTVO IN UPRAVA: 34170 Gorica, Riva Piazzutta, 18 - Tel. 83-177
PODUREDNIŠTVO:
34135 Trst, Vicolo delle Rose, 7 - Tel. 414646
Letna naročnina, Italija	. .	Lir	13.000
Letna inozemstvo ....	»	18.000
Letna inozemstvo, USA	dol.	25
Poštno čekovni račun:	štev.	24/12410
m	
	§■
m
Leto XXXII. - Štev. 20 (1603)
Gorica - četrtek 15. maja 1980 - Trst
Posamezna številka lir 300
Kristijan in politika Zadnji dnevi papeževega bivanja v Afriki
Pripravljamo se na upravne volitve, ki bodo v naših občinah v nedeljo 8. junija. Ne bo odveč, če ob tej priložnosti prikličemo v zavest nekaj naukov II. vatikanskega koncila o dolžnosti kristjanov pri vodenju javnih zadev oz. pri politiki.
VOLITVE
Nauk koncila je: »Vsi državljani naj se zavedajo pravice, ki je hkrati tudi dolžnost, da uporabijo pri volitvah svojo svobodo v prid skupne blaginje...« (GS 75).
Prihodnje volitve bodo upravne volitve volivci bodo odločali predvsem, kdo bo vodil naše občine in tržaško pokrajino. Mi kot pripadniki etnične manjšine imamo Pri upravnih volitvah v prvi vrsti dolžnost, da volimo zavedne slovenske ljudi, kajti naša »skupna blaginja« mora biti predvsem ohranitev naše narodne in s tem tudi osebnostne istovetnosti.
Kandidati in stranke, ki hočejo utopiti našo narodno skupnost v Italiji, bi pri upravnih volitvah ne smeli priti v poštev Pri volilcih slovenske narodne skupnosti. Kdor bi takšne kandidate ali takšne stranke volil, bi prekršil naravno zapoved, ki Pravi: »Tuje spoštuj, svoje ljubi.« Ali kot Pravi koncil: »Državljani naj gojijo dc do-movine velikodušno in zvesto ljubezen.« Še bolj velja to za narod, h kateremu Pripadaš.
Druga dožnost je dolžnost do svobode. Koncil pravi: »Kristjani naj priznavajo upravičena, čeprav med seboj razlikujoča se mnenja glede urejanja časnih zadev, in naj spoštujejo državljane, tudi združene, ko ti svoja mnenja dostojno branijo.«
Kristjan je na volitvah dolžan braniti demokratične svoboščine in zato voliti stranke in kandidate, ki nimajo diktatorskih teženj; ki so za demokratični pluralizem ne v besedah, temveč v dejanjih. Kajti tudi stranke moramo soditi po njih dejanjih, po tem, kako vršijo oblast tam, kjer so na vladi. Kako je v tem oziru po svetu tam, kjer so na oblasti neke stranke uz. režimi, ni potrebno, da opozarjamo. Tudi izkušnje po naših slovenskih občinah v Italiji govorijo dovolj zgovorno, kako je z demokratičnim pluralizmom ponekod.
Na zadnjem koncilu se je Cerkev za ved-uo izrekla proti vsem diktaturam. Tudi mi kristjani se jim moramo odreči. Priložnost, da to dokažemo, so pa ravno svobodne in tajne volitve.
STRANKE
O strankah pravi omenjeni koncil: »Politične stranke so dolžne zavzemati se za to, kar je po njihovi sodbi potrebno za skupno blaginjo; lastna korist jim nikoli ne sme biti več kakor skupna blaginja.«
Ker so vsi, ki so na oblasti, neprestano v skušnjavi, da skrbijo predvsem zase in za svoje somišljenike na škodo skupnosti, jo dolžnost opozicije, da kontrolira večino, jo sodi in obsodi, če to zasluži.
KANDIDATI
Stranke sestavljajo ljudje, v imenu strank nastopajo in vodijo njih politiko Posamezniki, to se pravi kandidati. O teh uči koncil: »Tisti, ki so sposobni ali se ntorejo usposobiti za težko in hkrati nad Vse častno politično dejavnost, naj se nanjo pripravijo in naj se ji z vso vnemo Predajo, ne da bi gledali na lastno ugod-je in gmotne koristi.«
Cerkev torej predvsem priznava, da je Politična dejavnost, kot delo za skupni blagor, nadvse častna dejavnost. Zahteva Pa določene lastnosti pri kandidatih; te so. usposobljenost, poštenost, nesebičnost. Ker Pri upravnih volitvah volilci kandidate do-v°ij dobro poznajo, ne bo težko izbrati Uste. ki imajo ali ki obetajo, da bodo bpeli omenjene lastnosti.
ž*a še nekaj: »Proti krivici in zatiranju, Proti samovoljni gospodovalnosti in nestrpnosti, bodisi posameznika ali politične stranke, naj nastopajo z neoporečno zna-^ujnostjo in preudarnostjo; iskreno in nepristransko, z ljubeznijo In političnim
v večji meri za naše slovenske kandidate, ki se morajo večkrat spoprijemati z nasprotniki naše narodne skupnosti v raznih izvoljenih telesih. Naši kandidati morajo zato imeti tudi določeno mero »političnega poguma«.
V	ZAGOVOR
In zakaj smo vse to zapisali? Ker nam tako naroča Cerkev. Zapisano je namreč: »Prav skrbno se je treba ukvarjati z državljansko in politično vzgojo, ki je danes potrebna tako vsemu ljudstvu kakor zlasti mladini, da bodo mogli vsi državljani prispevati svoj delež v življenju državne skupnosti« (GS 75).
Center za življenje
Spričo zakona o splavu si italijanski katoličani prizadevajo, kako bi zmanjšali število umorov še nerojenih otrok. V ta prizavedanja spada tudi ustanavljanje centrov za življenje. Gre za hiše, kjer sprejemajo posebno mlade nezakonske matere, ki želijo ohraniti otroka, a so v gospodarskih stiskah in zato v nevarnosti, da se odločijo za splav. V takih centrih bodoča mati dobi vso oskrbo do otrokovega rojstva in še pozneje, če je potrebno. V Parmi so ustanovili tak center z darovi, ki so jih nabrali ob evharističnem kongresu. Tako so se odločili verniki sami ob anketi, ki so jo izvedli v škofiji.
V	torek 6. maja je papež Janez Pavel II. zapustil Zair in odletel proti vzhodno-afriški državi Keniji. Spotoma se je na zairskem ozemlju še ustavil v mestu Ki-singani, ki se je za časa Belgijskega Konga imenovalo Stanleyville. Tam je obiskal grob 32 misijonarjev dn misijonark, kateri so bili jeseni 1964 ubiti od domačih gverilcev, ki so se uprti osrednji vladi v Kinšasi.
Postanek v Kisinganiju je sv. oče uporabil za poziv, naj afriški narodi visoko cenijo kmetijstvo. Poljedelski proizvodi so bolj potrebni kot luksuzni predmeti. Od razvoja kmetijstva je odvisen tudi industrijski razmah neke dežele. Zato kmetovalci ne smejo postati državljani druge kategorije. Treba je zajeziti izseljevanje s podeželja v mesta, ki je tako usodno za kmetijstvo.
Prihod v Kenijo je bil za papeža novo zmagoslavje. Sprejela ga je silna množica. Ker je bila Kenija svoj čas angleška kolonija, je v njej mnogo luteranov. Naravno je, da je sv. oče zato v svojih govorih razpravljal o ekumenskem vprašanju. Drugi dve temi, ki jih je obravnaval, sta bili monogamija (enoženstvo) v zakonu in človečanske pravice. V prestolnici Kenije Nairobiju se je sv. oče sestal tudi z dvema državnima predsednikoma: kenijskim in ugandskim. (Slednjega, Godfreya Binaiso, pa so nekaj dni nato vojaki že zrušili z oblasti.)
Iz Kenije je papeža vodila pot prav v nasprotno smer Afrike, na zahod v državo Ghano ob Atlantskem oceanu. Ghana letos proslavlja stoletnico prihoda prvih katoliških misijonarjev v deželo. Tam je sv. oče imel tri pomembna srečanja: z državnim predsednikom Hilla Limannom, muslimanom po veri, ki je po 13 letih vojaških vlad spet civilist; s primasom anglikanske Cerkve Robertom Runciem, ki je bil v Londonu slovesno umeščen 25. marca letos in ga sv. oče še ni osebno poznal; in v kraju Kumasi s kraljem plemena Ašanti, ki ponosno ohranja svoja kulturna izročila in ima neke vrste samoupravo. V Kuma-siju je sv. oče tudi izročil mirovno nagrado papeža Janeza XXIII. šestim afriškim katehistom, o čemer smo že pisali v prejšnji številki našega lista.
Iz Ghane se je sv. oče usmeril proti severozahodu afriške celine. Cilj je bila država Slonokoščena obala, v kateri je tudi škofija Bouake, za katero skrbi, kot znano, goriška nadškofija; spotoma pa se je za nekaj ur ustavil v Gornji Volti, ubožni državi, ki jo že 15 let pesti suša. Ljudje množično odhajajo na delo zlasti v Slonokoščeno obalo, kjer jih je od celotnega prebivalstva šest milijonov kar milijon v tujini.
Sv. oče je maševal v prestolnici Gornje Volte v mestu Ouagadougou. Pozdravil ga je državni predsednik Sangoule Lamizana,
9£3SBm£1 SBE	4S2	EU*	BjjjK	Bf	SS	2SD
Tito na svoji zadnji poti
Ija na splošno za vse, velja še
Dostojanstveno se je vsa Jugoslavija poslovila v četrtek 8. maja od svojega voditelja. Pogrebne svečanosti so potekle na izredno discipliniran način, ki je presenetil vso svetovno javnost.
Opoldne so ulice in ceste po vseh jugoslovanskih naseljih osamele. Vsi so se združili ob televizijskih aparatih, v Beogradu pa se je zbrala pred zvezno skupščino in ob poti, kjer naj bi se premikal pogrebni sprevod, res mogočna, v molk zavita množica. Premnogim so polzele solze iz oči.
Preden se je sprevod premaknil, se je od rajnega poslovil trenutni predsednik predsedstva CK Zveze komunistov Jugoslavije Stevan Doronjski, po rodu iz Vojvodine. Orisal je Titovo težko mladost, njegovo dejavnost v delavskem gibanju, v medvojnih letih v boju zoper okupatorje in za izvedbo revolucije, po končani vojni pa v ustvarjanju samostojne poti v socializem ter v nenehnem prizadevanju za mir, prijateljstvo in sodelovanje med narodi.
Po treh urah je sprevod prispel pred poslopje »Muzej 25 maj«. Znotraj tega poslopja so na Titovo predsmrtno željo postavili v tako imenovani »cvetlični hiši« grobnico iz belega marmorja, na kateri stoji preprost napis »Josip Broz Tito 1892-1980«.
Preden so Titovo krsto položili v grobnico, je spregovoril v slovo predsednik predsedstva SR Jugoslavije Lazar Kolišev-ski, Makedonec po narodnosti. Ko je zbor Kluba odpel najprej Internacionalo, nato pa državno himno, je Tito našel zadnje počivališče v omenjeni grobnici. Častni bataljon je izstrelil tri salve iz pušk, v daljavi pa so zagrmeli topovi: 21 salv iz 48 topov.
Redko se je v sedanji zgodovini dogodilo, da bi se pogreba nekega državnega voditelja udeležilo toliko državnikov, vladarjev, voditeljev političnih strank, voja ških poveljnikov, ministrov, parlamentarcev in drugih pomembnih osebnosti. »Beograd je za nekaj dni postal prestolnica človeštva,« so zapisali nekateri časopisni poročevalci in to kar utemeljeno. Prišli so voditelji okoli 35 držav, ministrski predsedniki 20 vlad, 47 zunanjih ministrov in nad 250 dragih visokih državnih osebnosti. Zbralo se je 124 državnih delegacij in več kot 110 drugih delegacij (partij, strank in
gibanj). Navzoči so bili tudi predstavnik OZN in štirih osvobodilnih gibanj.
Italijo so zastopali predsednik republike Pertini, vlade Cossiga in zunanji minister E. Colombo, poleg njih pa še zastopniki, strank: za DC Lattanzio, za PCI Berlin-guer, Pajetta in Bufalini, za PSI Craxi, za PSDI Amadei, senator Bettiza pa je bil kot predstavnik evropskega parlamenta.
Že vnaprej se je vedelo, da severnoameriški predsednik Carter, francoski predsednik Giscard d’Bstaing in kubanski diktator Castro ne bodo prišli. V zadnjem trenutku je udeležbo odpovedal še nepreračunljivi libijski voditelj Gedafi.
ZDA je predstavljal podpredsednik Mon-dale, spremljan od Carterjeve matere, Vel. Britanijo princ Filip, mož angleške kraljice in predsednica vlade M. Thatcher, Francijo ministrski predsednik Barre in zunanji minister Poncet, ZR Nemčijo kancler Schmidt in vodja socialdemokratov Willy Brandt, Avstrijo državni predsednik Kir-schlager, kancler Kreisky in zunanji minister Pahr.
Vzhodni blok je bil zastopan po svojih najvišjih predstavnikih. Prišel je celo Bre-žnjev, čeprav so mu zdravniki odsvetovali. Nii manjkal vodja kitajske partije Hua Guofeng niti severnokorejski diktator Kim II Sung.
Prišli sta hčerka Nasserjeva in Indira Gandhi, hčerka Nehrujeva. Tito, Nasser in
Nehru so svoj čas bili pobudniki gibanja neuvrščenih, ki je na konferenci v Havani lani zašlo v krizo, saj ga je Castro skušal zapeljati v sovjetski tabor, pa se mu to ob odločnem nasprotovanju Tita to pot še ni posrečilo.
Seveda je bil polnoštevilno zbran tudi arabski svet, ki ga je Tito ves čas spopada z Izraelom brezpogojno podpiral. Ni manjkal Arafat, vodja Palestincev in marksistično usmerjeni Menghistu Haile Mariam, ki je zrušil velikega Titovega prijatelja etiopskega cesarja Selasieja.
Med številnimi delegacijami, ki so se v Beogradu poslovile od Titovega trupla, je bila tudi enotna delegaaija Slovencev iz zamejstva, ki sta jo sprejela Stevan Doronjski in Stane Dolanc. Slovence iz Italije so zastopali senatorka Gherbez, deželni poslanec Stoka, občinski svetovalec PSI v Bardu (Terski Slovenci) Viljem Černo in predsednik SKGZ Race, koroške Slovence pa za NSKS Matevž Grilc, za ZSO pa Franci Zvitter.
S Titovim pokopom se je končalo eno obdobje povojne Jugoslavije. Ni bilo lahko, a Titu je uspelo, da ji je zagotovil mednarodno trdnost in notranjo ustaljenost. Nič lažje ne bo novo obdobje. Sedanji voditelji bodo morali pokazati, koliko so zmožni voditi državo skozi nove nevarnosti, ki ji pretijo in dati narodom Jugoslavije to, kar si želijo.
musliman. V Gornji Volti je namreč poldrag milijon muslimanov, katoličanov pa mnogo manj: pol milijona. Vsi ostali so še animisti, verujejo v dobre in slabe duhove. Predsednik države je omenil skupno dediščino Abrahama in Mohameda, ki povezuje krščanstvo in muslimanstvo, siv. oče pa je v odgovoru dejal, da »mora biti Gospod, naš edini Bog, točka skupne usmeritve prek različnih obredov ter Abrahamove in Mohamedove dediščine.«
Pri sv. maši je Janez Pavel II. povzdignil svoj glas v korist teh revnih prebivalcev in dejal: »Hočem biti glas tistih, ki nimajo glasu; glas nedolžnih, ki so umrli zaradi pomanjkanja vode in kruha; glas očetov in mater, ki so videli umreti zaradi lakote svoje otroke.« Nato je omenil sredstva za odpravo suše: namakanje, kopanje novih vodnjakov, uvajanje novih vrst posevkov. Pozval je mednarodne organizacije, naj pospešijo izvedbo načrtov, kako preprečiti sušo in ustaviti napredovanje puščave, še posebej se je obrnil na časnikarje, naj javnost seznanijo s temi problemi, ki gnjavijo prebivalstvo Gornje Volte.
Zadnja postaja papeževega potovanja po afriških državah je bila Slonokoščena obala. Glavne točke tega obiska so bile nočna maša na stadionu v prestolnici Abi-djanu, srečanje s prebivalci predmestnih barak, srečanje s študentovsko mladino. Tej mladini je dejal: »Izogibajte se lahkih rešitev! Bodite prizanesljivi z drugimi in strogi sami s seboj. Ohranite korenine dn vrednote svoje afriške kulture. Bodite ne-zaupni pred takimi družbenimi vzorci, ki so zgrajeni na samoljubnem iskanju osebne sreče, na bogu denarju, na razredni borbi in uporabi nasilja. Vsak materializem človeka ponižuje, usužnjuje in kvari.«
V	ponedeljek 22. maja v zgodnjih popoldanskih urah je papež Janez Pavel II. zapustil Slonokoščeno obalo in na večer pristal na rimskem letališču. Ob slovesu z afriške celine je na letališču v Abidjanu med drugim dejal:
»Zbogom Afrika, ki sem te ljubil že pred izvolitvijo za papeža. Toliko stvari sem se naučil med tem potovanjem! Afrika se mi je prikazala kot ogromno delovišče s svojimi upi, pa tudi tveganji. Zolja po napredku je nezadržna. Izobrazba je na pohodu, bolezni, nekdaj smrtne, pojenjava-jo; nove tehnike odpravljajo ovire narave. Pri tem pa obstaja nevarnost skušnjave podirati namesto graditi, nabavljati si drago orožje, ko ljudstva potrebujejo kruha; polastiti se oblasti tudi prek bratomornih spopadov med rodovi; podleči opojnosti dobička in uživanja. Dragi Afričani, ne dajte se zavesti od tega razdiralnega kolesja, ki nima ničesar skupnega z vašim dostojanstvom božjih otrok!«
Jugoslovanska pomoč m. Tereziji
Tajnik sklada »Lačni otrok« ing. Vladimir Paleček je namenil m. Tereziji v Kalkuti 500.000 Ndin (20 milijonov lir). Za ta denar bodo v Jugoslaviji kupili hrano in jo z ladjo prepeljali v Kalkuto. Pošiljko bo ing. Paleček m. Tereziji osebno izročil.
Prvi nuncij v Grčiji
Papež Janez Pavel II. je imenoval za prvega nuncija v Grčiji italijanskega naslovnega nadškofa Giovannija Manianija. Grška republika je namreč šele pred nekaj meseci prvič v svoji zgodovini navezala diplomatske stike z Apostolskim sedežem. Nadškof Mariani, ki ima 60 let, je doslej delal v papeževem uradu za stike z državami.
Zažgali so ukrajinskega duhovnika
Tajništvo ukrajinskega višjega nadškofa kardinala Slipyja v Rimu je objavilo vest, da so v Ukrajini verski nestrpneži polili z bencinom in zažgali 74-detnega duhovnika z Rimom združene ukrajinske Cerkve Gorgula. Leta 1946 se je ta duhov-
nik uprl nasilni vključitvi ukrajinskih u-niatov v rusko pravoslavje. Zato je moral iti v koncentracijsko taborišče, kjer je preživel vrsto let. Ko so ga končno spustili, se je takoj vključil v podtalno cerkveno organizacijo, ki jo sovjetske oblasti vneto zasledujejo in skušajo uničiti.
Ekumenska kapela na dunajskem letališču
Dunajski nadškof kardinal Konig je nedavno na tamošnjem letališču odprl za javnost takoimenov. ekumensko kapelo. Namenjena je vernikom vseh veroizpovedi, ki naj bi čas čakanja na odleit izpolnili s premišljevalno molitvijo in se Bogu priporočali za srečno vožnjo.
TEM 001EBM
Molitev za duhovne poklice je dolžnost vseh kristjanov
Kriza duhovnih poklicev močno zadeva Cerkev na Primorskem. Posebno še slovenski del, ker nimamo več bogoslovcev. Vprašanje je zelo resno. Če tudi za naprej ne bo duhovnih poklicev, potem bodo naši ljudje, ki bodo še hoteli biti verni, imeli samo eno izbiro: sprijazniti se s položajem in sprejeti italijanski jezik v katehezi in v bogoslužju, ker ne bo več nikogar, ki bi v materinem jeziku poučeval krščanski nauk v šoli in izven nje in ne bo več duhovnikov, da bi imeli mašo in bi delili zakramente v’slovenskem jeziku.
Če se to ne bo zgodilo že v nekaj letih, pa se bo gotovo v nekaj desetletjih. Kdo pa je dolžan delati za duhovniške in redovniške poklice? Zanesljiv, trden odgovor nam more najprej dati Ustanovitelj krščanske vere. Morejo pa nam ga dati tudi apostoli in prvi kristjani, ki so najbolj pravilno razumeli Gospodovo naročilo.
Evangelist Luka poroča: »V teh dneh je Jezus šel na goro molit in je noč prečul v molitvi k Bogu. In ko se je zdanilo, je poklical svoje učence in si je izmed njih izbral dvanajst, katere je imenoval tudi apostole« (Lk 6, 12-13). Te je poslal po svetu, da ljudem oznanjajo njegovo blagovest in jim delijo sadove njegovega odrešenja. Posebej je zanje molil v svoji velikoduhov-niški molitvi: »Posveti jih v resnici... Kakor si mene poslal na svet, sem tudi jaz nje poslal v svet. In jaz se posvečujem zanje, da bodo tudi oni posvečeni v resnici« (Jan 17, 17-19). Iskreno je še molil za Petrovo vero.
Gospodov zgled bi za kristjane moral biti odločilen. Kakor je sam molil za učence, ki jih je izbral za apostole in potem je zopet molil zanje, da bi bili sveti, saj drugače ne bi bili sposobni, da bi njegovo delo nadaljevali, tako morajo moliti vsi kristjani, da bodo imeli dovolj oznanjevalcev evangelija in da bodo ti oznanjevalci sveti, ker bodo samo tedaj postali sposobni uspešno vršiti svoje poslanstvo.
Za prve kristjane in prve krščanske skupnosti je bilo samo po sebi umevno, da je treba izpolnjevati Kristusovo naročilo: »Prosite Gospoda žetve, da pošlje delavcev na svojo žetev.« Zato so molili za oznanjevalce evangelija, da bi jih bilo do-
volj in da bi bili sposobni za to službo.
Apostolska dela poročajo, da so apostoli najprej molili, potem so namesto Juda Iškariota izbrali Matija za apostola. Bog izbira, kliče. Molitev pa ima ta namen, da tisti, ki so poklicani, spoznajo božjo voljo in se klicu odzovejo.
Ko sta Pavel in Barnaba šla oznanjat evangelij med pogane, »so se postili in molili, položili nanju roke ter ju odpustili« (Apd 13, 3).
Iz pisem apostola Pavla spoznamo njegovo pričevanje, da molitev začenja in utrjuje vse delovanje oznanjevalcev evangelija. Apostol se je dobro zavedal, da je učinkovitost njegovega delovanja odvisna od kristjanov, ki zanj molijo. Ne zadostuje samo njegova dobra volja in njegova osebna molitev. Zato neprestano spodbuja svoje vernike, naj mu pomagajo s svojimi molitvami. Zavedal se je, da sam nikdar ne bo mogel na popoln način vršiti svoje službe, ker neskončno presega njegove sposobnosti in moči.
Kakor so prvi kristjani resno vzeli Kristusovo naročilo in so posnemali njegov zgled, tako moramo zares jemati molitev za duhovne poklice vsi verni Slovenci na Primorskem. Vsi moramo moliti, vsi delati za duhovniški in redovniški naraščaj, če hočemo ohraniti vero sebi in svojemu narodu.	JOŽE	PREŠEREN
IZ ŽIVLJENJA NAŠIH LJUDI
Smrt zavednega Slovenca v Milanu
Pok. Ivo Mugerli
V	sredo 23. aprila je v Milanu umrl Ivo Mugerli. Bolezen ga je prerano iztrgala iz družine in kroga prijateljev in znancev. Bil je doma iz Ročinja, kjer se je rodil 18. avgusta 1910. V težki dobi fašizma je služboval pri nadškofu Sedeju v Gorici, po njegovi smrti pa se je preselil v Milan, kjer si je ustanovil družino.
Bil je vedrega značaja, pripravljen vsakomur pomagati. Zelo je ljubil petje in glasbo. Nadvse pa je ljubil Boga, saj je bil vedno zaveden katoličan, rad pa je imel tudi svoj materni jezik.
Ostal je kremenit Slovenec kljub dolgoletnemu bivanju v tujini. Na njegovi mizi je bil vedno Katoliški glas. Veliko zaslugo ima tudi, da se v prostrani lombardski prestolnici srečujejo naši ljudje pri mesečni sv. maši in se po njej pomenijo o mnogočem ter iz vse duše zapojejo naše domače pesmi. Gotovo ga bodo zelo pogrešali pri majskem srečanju, ko bo njih gost cerkveni pevski zbor iz Doberdoba.
Kako priljubljen je bil prti viseli, je pokazal zlasti njegov pogreb. Za njim žalujejo soproga, hčerka Marina, ki je redovnica v Bergamu ter sin Franko, časnikar na radiu kot tudi vsi sorodniki in pri-
SLOVENSKIM ROJAKOM ŠIROM SVETA
Na mogočnem mednarodnem evharističnem kongresu v Filadelfiji (USA) leta 1976, ki je nosil tudi pomemben slovenski pečat, je 700 slovenskih udeležencev iz domovine, zamejstva in ostalega sveta sprejelo na svojem zaključnem zboru naslednjo resolucijo:
Vsako leto, na predvečer praznika Marije z Brezij, ki varuje slovenski narod in slovenska izročila v svetu, to je 23. maja zvečer, bomo v svojih domovih prižgali sveče in preživeli večer v mislih na krščanska izročila, ki so stoletja vodila naš rod v domovini in oblikujejo danes nas v svetu in po nas narode, med katerimi živimo. Vabimo Slovence v domovini in vse rojake slovenskega izročila v svetu, da se nam pridružijo.
Prosimo rojake širom sveta, da se na ta večer po svojih domovih in ob prižganih svečah v molitvi in premišljevanju spominjajo tisočletnih zakladov slovenskega narodnega in krščanskega izročila. Prepričani smo, da bo taka simbolična manifestacija slovenstva v svetu v nas znova zbudila in potrdila zavest naše pripadnosti slovenskim idealom.
■ Na deželnih volitvah v Porurju-Vestfa-liji liberalna stranka, 'ki je zaveznica socialdemokratov, ni prejela 5 % glasov, ki jih predpisuje zakon, zato v bodočem parlamentu ne bo imela poslancev. Krščanski demokrati so ohranili število glasov, zelo pa so na račun liberalcev porasli socialdemokrati, bi so postali tako večinska stranka.
■ Dve sto metrov dolga ameriška trgovska ladja je trčila v opornik najdaljšega mostu na svetu (24 km), 'ki povezuje dve mesti na polotoku Florida (ZDA) St. Pe-tersburg in Bradenton. Ob trčenju v opornik se je zrušil osrednji del mostu, dolg 300 metrov. Vsa vozila, ki so se tedaj znašla na tistem mestu, so zgrmela v morje, med njimi mestni avtobus. Ugotovili so 31 smrtnih žrtev.
jatelji iz Ročinja, Gorice in Milana. Naj uživa večno veselje pri Bogu!
Pok. dekan Ivan Semič
V	soboto 3. maja so iv Kanalu ob Soči pokopali ob veliki udeležbi vernikov in sobratov upokojenega župnika in dekana Ivana Semiča. Umrl je v visoki starosti 87 let. Pogreb je vodil prelat Andrej Simčič, sedanji župni upravitelj v Ravnici; z njim pa so somaševali domači župnik in dekan Srečko Šuligoj in skoro vsi navzoči duhovniki. (Pokojnega gospoda bi bil sicer pokopal g. škof Janez Jenko, ki pa je bil zadržan zaradi birmovanja po Cerkljanskem.)
Med mašo je prelat Simčič orisal delo in življenje pokojnega dekana. Rodil se je v Šturjah pri Ajdovščini leta 1893. Študije je dokončal v Ljubljani, kjer je stopil v bogoslovje in med prvo svetovno vojno leta 1917 pel novo mašo. Nekaj časa je kaplanoval v ljubljanski škofiji, nato pa na prošnjo nadškofa Sedeja prišel kot katehet na slovensko učiteljišče v Tolmin. Po nekaj letih je sprejel župnijo v Čepo-vanu, odkoder je hkrati upravljal tudi Lokve.
Po smrti kanalskega dekana Venceslava Beleta (1938) je škofija ponudila izpraznjeno mesto Ivanu Semiču, katero je vodil v splošno zadovoljstvo vse do svoje upokojitve leta 1968. Ostal pa je v župniji tudi še potem, ko so stopili na njegovo mesto drugi dušni pastirji (Berce, Šuligoj) in jim pomagal po svojih močeh v spovednici in pri oltarju. Še zadnjega aprila zvečer je maševal. Ponoči pa ga je Gospod poklical.
Po govoru prelata Simčiča se je oglasil še mlad duhovnik, ki se je pokojnemu dekanu zahvalil, da je njemu in še trem drugim dijakom v dekaniji z vzpodbudno besedo in dobrim zgledom pomagal do oltarja.
Med svetimi opravili je prepeval cerkveni pevski zbor, kar je žalno slovesnost še bolj poudarilo. Po obredih je sprevod krenil na pokopališče sv. Ane. Pogreba se je udeležilo zares izredno število vernikov, kar priča, da je bil pri njih izredno priljubljen. Pokojni dekan je bil po svojem značaju zelo priljuden, pobožen, ustrežljiv in skromen. Gospod naj mu vse obilo povrne. Naj v miru počiva.
Zahvalno Pismo iz Bollooo
Župnik stolne župnije v Bellunu je poslal v zvezi z našim romarskim izletom v kraje pok. papeža Janeza Pavla I. zahvalno pismo:
V	imenu stolnega kapitlja in v imenu krajevne Cerkve se iskreno zahvaljujem vsem slovenskim romarjem za vidno pričevanje vere in zavzeto udeležbo pri službi božji v naši stolnici na dan sv. Marka letos 25. aprila. Izredna zahvala tudi za veliki dar, ki so ga romarji zbrali med darovanjem in smo po dogovoru poslali glavni del v Agordo za tamkajšnjo cerkev, ki jo sedaj popravljajo.
Našo hvaležnost vam izražamo tudi z novico, da je o vašem izrednem romanju poročala tudi krajevna TV Belluno, dalje dnevnik »II Gazzettino«, daljši članek pa je prinesel krajevni tednik »VAmico del popolo«, ki vam ga pošiljam z izrazi občutene hvaležnosti. Molimo naprej eden za drugega, predvsem v namen, da bi v vašem narodu rastli in zoreli številni in sveti duhovniški poklici. Hvaležno pozdravlja D. Giuseppe Andrich, stolni župnik.
NEKAJ MISLI IZ ČASOPISA
600 Slovencev v Bellunu v počastitev papeža Luoianija. Naša stolnica v Bellunu se nam je zdela ob tem obisku kakor bazilika sv. Petra v Rimu, kjer se podobni prizori ponavljajo vsak dan. Nismo razumeli slovenskega jezika, čutili pa smo, da so ti naši gostje z daljnega Tržaškega nam vsem bratje po veri, bratje v prizadevanju božjega kraljestva na zemlji.
To njihovo petje, kdo ga bo pozabil! Slovenci pojejo kakor eden! Za lepo spremembo so poskrbeli njihovi mladi romarji, ki so s svojim nastopom pri oltarju zalo prispevali k požitvi te edinstvene liturgije v slovenskem jeziku, gotovo prvič v naši stolnici. Ne vemo, če bodo temu prvemu slovenskemu romanju sledila še druga. Mi si to zelo želimo, čeprav je to že nekoliko egoizma. Smo namreč krščansko ponosni na našega rojaka papeža Albina Lucianija. To slovensko romanje s Tržaškega je bilo pravo odprto okno iz velikega katoliškega sveta. Če se bo to naprej ponavljalo, si želimo, da bi bilo vedno kakor letos 25. aprila.
Člankar še izrecno omeni govor med sv. mašo, ko je razumel, pravi, samo to, da je tudi slovenski duhovnik razlagal svojih rojakom božjo besedo v obliki in duhu papeža Janeza Pavla I., ko je povabil dva dečka in se z njima v dialogu pogovarjal o sreči v družini.
Če bi naša Duhovska zveza mogla poleg daljših romanj sprejeti v svoj program tudi ta enodnevni romarski izlet v Dolomite, bi bil uspeh še večji, ker bi nas bilo mnogo več in bi bili vsi iprav tako v vsakem oziru zadovoljni.
Naš veseli popoldan v panku Pedavena bi lahko bil še daljši, če ne bi imeli skoro prevelikega načrta za en dan. Vendar je treba reči, da je bil obisk v Longaronu po svoje zanimiv, čeprav nova preveč moderna cerkev malokomu ugaja. To je priznal tudi domači župnik v Longaronu.
Sedaj mnogi vprašujejo, kam prihodnje leto na Markovo. Boljše bi bilo, da bi kaj predlagali, predvsem v župnijah, odkoder so bile močne skupine. Vsekakor moramo za en dan najti kraje, ikjer so poleg velike cerkve tudi velike obednice. Kaj pa če je to tudi na Brezjah in na Bledu, kjer smo sicer že vsi bili, a še nikoli skupno v velikem številu. Zdi se, da prihaja čas, ko bo treba zopet pred najbolj domači Manjin oltar, saj so to za nas Slovence Brezje, kar je čestohova za Poljake. Samo na Brezjah slovenski romar najlepše moli in prosi: Marija, pomagaj nam sleherni čas...
Fr. Štuhec SDB
Praznik verne mladine v Vidmu
V	nedeljo 11. maja se je v Videm zgrnilo okrog 8.000 mladih kristjanov iz vseh dvanajstih škofij beneškega patriarhata. Že pred dobrim letom so te mlade ljudi povabili krajevni škofje, naj v svojih župnijah v vseh 'svojih skupnostih vztrajno razmišljajo o namenu človeka, iki ne živi samo od 'kruha, ampak od vsake besede, ki prihaja iz božjih ust. O tej zalo razgibani duhovni pripravi se je vse leto veliko pisalo v krajevnih škofijskih tednikih in je veliki shod preteklo nedeljo dosegel svoj prodoren uspeh.
Nova športna palača, ki je zgrajena na zahodni strani Vidma v smeri avtoceste Videm-Carnia, je bHa vso nedeljo prava cerkev, ogromen pokrit prostor, ki ima 7.000 sedežev, a so bila do kraja zasedena vsa stopnišča in ves prostor v areni pred odrom z oltarjem. Tukaj so mladi kon-gresisti preživeli skupno pet ur.
Dopoldne je bilo pred veliko koncele-bracijo razgibano zborovanje, popoldne pa kulturno verska prireditev, kakršne ni nihče pričakoval. Nastopile so tri večje skupine in v zelo dobro pripravljenih prizorih prikazale Cerkev v Frančiškovem času in danes, dalje nekaj evangeljskih prilik, največji uspeh pa je dosegla ritmična dobro naštudirana uprizoritev »Zakaj«, ki so jo pod vodstvom nekega mladega Tržačana pripravila dekleta iz Padove in Vicenze.
Še več ploskanja in odobravanja pa sta požela dva posameznika. Neko dekle iz Vidma je v grobni tišini povedala svojo tragedijo 6. maja 1976, ko je ob potresu izgubila mater in očeta in se takrat odločila za novo življenje v službi bližnjega, kar sedaj zvesto nadaljuje v svojo največjo osebno srečo.
Izreden odmav je imel tudi nastop priletnega salezijanskega brata-pomočnika, ki nad 25 let obiskuje ječe v Italiji in prinaša trpečim mladim ljudem besedo tolažbe in duhovne pomoči. Ta redovniški laik iz Lombardije je presenetil vse s svojo odlično besedo, polno primerov iz življenja najbolj preizkušanih mladih ljudi, ki jih družba odklanja, a vendar hočejo mnogi med njimi zopet najti pravo pot.
Vredno je poudariti, da so bili v tem pokritem stadionu samo mladi od 16. leta dalje, mlajšim in tudi starejšim družinskim članom vstop ni bil dovoljen. Poleg številnih mladih duhovnikov, ki vodijo te skupine po župnijah, sta bila navzoča samo dva škofa, videmski nadškof Battisti in beneški kardinal Ce, ki je zastopal vse škofe svojega velikega patriarhata. Iz Trsta je bilo okrog 150 mladih in z njimi pet duhovnikov. - F. š.
■ Predsednik italijanske države Pertini se je skupaj z zunanjim ministrom Colom-bom mudil preteklo soboto in nedeljo v Alžiriji. Pogovor je tekel o vprašanjih, ki zadevajo obe državi, razpravljalo se je pa tudi o varnosti v Sredozemlju. Za Italijo je zanimiv zlasti zemeljski plin, ki ga ima Alžirija v izobilju in ga bo Italija prejemala po 2.500 km dolgem plinovodu od leta 1981. Pertini je v nedeljo obiskal kraj Has-si R’ Mal, daleč v puščavskem delu Sahare, kjer se pričenja plinovod in kjer je zaposlenih več sto Italijanov bodisi kot tehniki bodisi kot specializirani delavci. Pertini je z njimi obedoval in jih očetovsko nagovoril.
■ Skupina rdečih brigadistov je v Me-strah pri Benetkah ubila 33-letnega načelnika posebnega protiterorističnega oddelka varnostne službe Alfreda Albaneseja. AI-banese je bil v deželi Veneto eden najbolj aktivnih preiskovalcev, dal je aretirati nekaj pripadnikov »delavske avtonomije«, še posebej pa se je ukvarjal z umorom vodje tovarne Petrolchimico iz Mester Sergia Go-rija. Albanese se je šele pred kratkim poročil, žena pa je v sedmem mesecu nosečnosti.
9! V drugem krogu volitev v poslansko zbornico, ki ima 270 mest, si je islamska republikanska stranka, ki jo vodi šiitska muslimanska duhovščina pod vodstvom ajatole Beheštija zagotovila 120 mest. Zaradi nemirov v nekaterih provincah (Azer-bejdžan, Kurdistan, Kuzistan in Beluči-stan) ni bilo v drugem krogu volitev kar v 23 volilnih okrožij, kjer bi morali voliti 25 poslancev. Skupaj je bilo do sedaj izvoljenih 230 poslancev.
■ Kubanska letala so napadla bahamski izvidniški čoln, brž ko je ta odpeljal dve kubanski ribiški ladji, ki sta brez dovoljenja zašli v bahamske ozemeljske vode. Bahamski čoln se je potopil, štirje člani posadke pa so bili ubiti. Kubanska tiskovna agencija »Prensa Latina« je po napadu sporočila, da je šlo za »neljubo« pomoto, češ da so kubanski letalci streljali na bahamski čoln misleč, da gre za piratsko plovilo, ki da je ujelo kubanski ribiški ladji.
■ Severnoameriški predsednik Carter je imel v mestu Filadelfiji govor, v katerem je opozoril, da bi podcenjevanje sovjetskega vdora v Afganistan imelo lahko posledice zgodovinske važnosti. Zavzel se je za ostro politiko do Sovjetske zveze, ki sedaj utrjuje svoje osvajanje in se pripravlja na globlji vdor na tem področju. Afganistan utegne postati odskočna deska za napad na Pakistan in Iran, pa tudi na druge okoliške države.
Tudi poljub je lahko blagoslov
Znani ustanovitelj katoliške univerze Srca Jezusovega v Milanu Agostino Gemel-li je bil v mladih letih precejšen brezverec. Bil je zdravnik in pri vojakih je služil v vojaški bolnišnici. Komandant mu je odkazal, naj skrbi za oddelek neozdravljivih. V ta oddelek so prinesli jetičnega vojaka, ki je bil v zelo kritičnem stanju. Ob večernem obisku je rekel zdravniku Gemelliju: »če bi jaz bil sedaj doma, bi mi mati dala poljub. Mi ga lahko daš ti?« Gemelliju se je upiralo, toda dejal si je: »Boječnež si, če se umakneš. Kristus bi se ne umaknil.« Objel je in poljubil umirajočega fanta. Temu se je obraz razjasnil in je rekel: »Sedaj pojdi po kaplana, da me obhaja.« In neverni Gamelli je prvič v življenju bil za ministranta. Pozneje je Agostino Gemelli postal frančiškan in duhovnik.
Vnedoost orveoa srečooia
V tednih po veliki noči tečejo v mnogih župnijah zadnje priprave na prvo obhajilo. Veroučna srečanja z bodočimi prvoov-hajanci so pogostejša, kateheza bolj poglobljena, hkrati pa praktično usmerjena.
Na prvo obhajilo se poleg obhajancev in njihovih staršev pripravlja vsa župnija. Tam, kjer se vsi člani božjega ljudstva zavedajo, kako važno je prvo osebno srečanje z Jezusom v skrivnosti podob kruha in vina, so po svojih močeh vsi kateheti.
V tistih župnijah, kjer je vse breme ka-tehiziranja na ramenih duhovnika (in v najboljšem primeru peščice njegovih pomočnikov), pa je zelo vprašljivo, kako bo rastlo evharistično življenje tistih mladih članov občestva, ki jih te dni prvič videvamo ob obhajilni mizi.
Pri tem seveda niti malo ne mislimo, da duhovniki in njihovi pomočniki ne bi bili dobri kateheti. Hočemo povedati le to, da je brez pravega krščanskega zaledja vsaka kateheza obsojena na životarjenje in neuspeh.
Zaman bo namreč duhovnik malčku dopovedoval, kako veliko milost pomeni za nas združevanje z Jezusom v evharistiji, če se bodo starši izogibali obhajilne mize.
Za slovesnost prvega obhajila bodo župnijske cerkve gotovo lepo in okusno okrašene. Kateheti in starši bodo poskrbeli za ubran in nemoten potek bogoslužja, prvo-obhajance bodo primerno pogostili In morda še kako drugače praznovali.
Vse to je lepo in prav. Toda popolnoma brez koristi bodo vse zunanje slovesnosti, če bo, denimo, prvoobhajanec tisti dan sam pri obhajilni mizi in katerega njegovih staršev morda niti v cerkvi ne bo. In če je že tukaj nemogoče karkoli spremeniti, mislimo na to, da bi mu mogel ta zgled nadomestiti kdo drug iz njegove bližine. Najbrž je za malčka to veliko več vredno od vseh zunanjih praznovanj*
(Iz »Družine«)
OB GRDEM DEJANJU NESTRPNE MLADHIE
V	zadnji številki (8. maja) smo brez komentarja objavili izjavo »Bila je le neumestna šala«, ki sta jo podpisala dva lanska maturanta Mauro Dornik in Boris Peric, eden z liceja, drugi z učiteljišča. V tej številki se v isti zadevi oglašata vodstvo Slovenskih goriških skavtov in pa dva voditelja skavtov, prof. Franka -Ferletič in akademik Marko Bukovec. Za "boljše razumevanje zadeve nudimo za uvod opis dogodkov.
Vnedeljo 4. maja so v Števerjanu za zaključek prvomajskih manifestacij obhajali Mladinski dan. Prvomajsko slavje je Pripravilo prosvetno društvo »Briški grič< ob sodelovanju Slovenske prosvetne zveze. »V jutranjih urah se bo po briških Poteh odvijal orientacijski pohod, ki bo za lemo imel 35-letnico osvoboditve,« je zapisal Primorski dnevnik.
Med to manifestacijo je skupina mladih iz Gorice med deseto mašo v števerjanu nalepila na avtomobile pred cerkvijo in tudi na samo cerkev lepak s ponarejeno vsebino prve in druge strani »Planike«, ki je glasilo Slovenskih goriških skavtov in skavtinj. Ta letak so trosili tudi drugod po Števerjanu in menda tudi po nekaterih vaseh. Vsebina letaka je nekatere Štever-jance tako ogorčila, da so letak prijavili domačim orožnikom. (Ti števerjanci so vredni vse pohvale!) Na ta način je zadeva prišla v roke policiji, ki je začela s Preiskovanjem. Kot odgovorna sta se prijavila omenjena fanta. Preiskava je v teku.
Zakaj takšno ogorčenje in poseg policije? Zato, ker letak presega vse meje dopustnosti v civilizirani družbi. Začenja se s ponerejenim naslovom »Planika, glasilo ° spolni ne-vzgoji skavtov in skavtinj. Potem s-e letak nadaljuje v tem slogu, da doseže vrh v bogokletnem izražanju o Mariji, Materi božji, in o Jezusu. Tega ne bomo navajali, ker bi bilo za vsakogar skrajno neokusno.
Letak trdi o sebi, da je priloga »Klape«, lističa, ki ga ciklostilirano izdaja Mladinski krožek v Gorici, Svetogorska ulica 84, kjer ima sedež.
Ob posegu policije so se »junaki« verjetno ustrašili in poslali svoje »obžalovanje« na uredništvo Katoliškega glasa, ne pa drugim časopisom, vsaj brali nismo tega nikjer. Enako »obžalovanje« je prejela Po pošti tudi skavtska organizacija.
To je zgodovinski okvir tega grdega dogodka. Ob tem pojavu povemo še to, da se nam nikakor ne zdi »le neumestna šala«, kajti podobne sramotilne napade na krščansko vero smo iz vrst ideološko istousmerjene mladine slišali tudi po tržaškem radiu. Gre, po našem mnenju, za širši pojav, ki je zajel marksistično usmerjene slovenske mladince, tako na Goriškem kot na Tržaškem. Gre za povračanje k stalinističnim metodam, ki so jih v Jugoslaviji že davno pokopali. Naj se ob tem zamislijo tudi odgovorni pri PCI, PSI in Pri SKGZ, ki to mladino moralno in finančno podpirajo.
Zaradi lažjega pregleda ponatiskujamo tudi »obžalovanje«:
Podpisana Dornik Mauro in Boris Peric Izjavljava, da prevzemava vse odgovornosti za letake s ponarejeno 1. in 2. stranjo glasila »Planike« in njihovo razdeljevanje na Dvoru v števerjanu.
Namen našega pisanja ni bil, da bi kogarkoli žalili, ampak je šlo samo za nepremišljeno šalo, katere vsebina je bila prav gotovo pregrobo povedana in pretirana.
Zavedamo se, da je bila vsebina neokusna in nam je žal, da so določene fraze lahko žalile verski čut nekaterih ljudi. Po-
navljamo, da naš namen ni bil žaliti vernikov, ampak smo hoteli le ironično obravnavati določene argumente, vendar smo v tem prekoračili mejo spodobnosti.
Tega se oproščamo, gotovi, da boste vsebino letaka tolmačili kot neumestno in ponesrečeno šalo, kakršna v resnici je. S spoštovanjem Gorica, 6. maja 1980
Dornik Mauro - Peric Boris
PROTEST SLOVENSKIH GORIŠKIH SKAVTOV
Slovenski goriški skavti in skavtinje, zbrani na izredni seji vodstva 9. maja 1980, odločno in ogorčeno obsojamo pisanje v tako imenovali »prilogi« Klape.
Vzeli smo na znanje opravičilo, ki sta nam ga odgovorna poslala, toda ne moremo ga v polnosti sprejeti, ker ne gre za to, da je »bila vsebina prav gotovo pregrobo povedana in pretirana«, temveč obsojamo vsebino samo. Kajti v letaku so žalitve oseb, žalitve skavtske organizacije, smešenje Katoliškega doma in Zavoda sv. Družine, kulturnih ustanov, števerjanske-
ga ansambla, zlasti pa je v njem bogokletno izražanje o Jezusu in Mariji. To ne žali samo »verskega čuta nekaterih ljudi«, temveč tudi etični čut vsakega poštenega človeka.
Sprašujemo se, če moreta podpisnika opravičila (Mauro Dornik in Boris Peric) prevzeti (privatno) nase vso odgovornost za letake s ponarejeno 1. in 2. stranjo letošnje »Planike« št. 2-3 in njihovo razdeljevanje na Dvoru v števerjanu (in morda še kje?) ob orientacijskem pohodu (!). Sta zmogla sama na dve strani (prav sistematično strniti toliko žaljivk? Imata onadva lastne stroje za razmnoževanje?
Ali. morejo skavtska organizacija in osebe, ki so bile predmet žalitev, sprejeti to nespodobno pisanje kot NEPREMIŠLJENO šalo, ko pa se je to (sicer v manjši obliki) že dogajalo (glej dosedanje številke »Klape«!)? To pisanje moremo torej razumeti kot SISTEMATIČNO, PROGRAMIRANO delo večje skupine ljudi.
Obžalujemo, da se takega pisanja lotijo ljudje, ki se prištevajo med kulturne in napredne.
Vodstvo SGS
Odprto pismo članov SGS
Dragi prijatelji iz kroga goriške Klape, oglašamo se ne samo kot člani organizacije, ki ste jo skušali v Prilogi svojega glasila pohoditi in do konca oblatiti, pač pa tudi kot listi mladi ljudje, ki se z vami dan na dan srečujejo, ki vzporejajo svoje dejavnosti z vašimi; kot ljudje, ki jih z vami družijo osnovni življenjski problemi, vse mladostne zahteve in težave; in slednjič kot tisti, ki so se še pred kratkim trudili, da bi vam pripomogli do čim večjih uspehov pri študiju in pri bogatitvi svoje osebne kulture.
Ne bomo dolgo razmišljali o tem, ali ste lahko s svojim pisanjem osmešili in žalili našo organizacijo, saj je vsak poizkus vašega neokusnega sarkazma klavrno propadel, vse zaostrene puščice, ki ste jih namenili nam in naši dejavnosti, pa so močno prizadele vas same in vašo bedno notranjost.
Delo, v katerem ste dali duška svoji mladostni nezadovoljnosti in pikri psevdoiro-niji, se je namreč zreduciralo na bedno infantilno igro, ki bi zelo rada prepričala bralce, da je le ožja skupina mladih, v nasprotju z vsemi ostalimi, dokončno obračunala s tabuji minulih stoletij in da si le-ta skupina, vaša, drzne odkrito in sproščeno govoriti o seksu in seksualnem izživljanju, ne da bi se pri tem ozirala na katera koli načela in norme.
V	resnici pa nam vaše pregrobo izražanje in pretirana gorečnost v iskanju osladnosti, vaše nedozirane pripombe in mor-bozno poveličevanje seksa jasno dokazujejo, da velik del današnje mladine še ni premostil določenih tabujev in da je od tega še zelo zelo daleč.
Vendar ni način vašega izražanja tisti, ki nas je najbolj prizadel. Prizadelo nas je predvsem to, da ste bili zmožni v imenu nekih nenapisanih in zlaganih norm, ki zahtevajo sovraštvo in obvezne konflikte med ljudmi različnega ideološkega prepričanja, pljuniti na vse tisto, kar nas je doslej vezalo: na prijateljstvo, na tovarištvo, na vse dosedanje sodelovanje in na iskrene (še. vedno upamo, da so bili res taki) odnose, ki smo jih nekateri do nedavnega gradili med sabo. Prizadelo nas je to, da ste se mogli tako spozabiti in v trenutku uničiti vse, kar smo imeli skupnega, samo
V nedeljo 18. maja ob 16. uri bo v bazoviški cerkvi
SREČANJE Z BOLNIKI IN ONEMOGLIMI
Na sporedu bo sv. maša, med katero bodo peli združeni cerkveni zbori s Tržaškega. Srečanja se bo udeležil tudi tržaški g. škof Lovrenc Bellomi. Ob koncu sv. maše bodo peli tudi bogoslovci iz Slovenije in bazoviški ter svetokriški otroci. Po sv. maši bo v Slomškovem domu še vesela družabnost. Od 15. ure pa do začetka sv. maše bo priložnost za spoved. Srečanje bo ob vsakem vremenu. Avtobusi vozijo iz Trsta v Bazovico z avtobusne postaje ul. Cicerone skoraj vsake pol ure.
Vabljeni smo vsi!
Obračun požrtvovalnega dela
zato, ker vam javno mnenje vedno vtepa v glavo, da se moramo ljudje, ki nismo enakega osebnega prepričanja, med sabo sovražiti.
Sami pravite v svojem opravičilu, da ni bil vaš namen kogarkoli žaliti, da je bilo to le ironično obravnavanje, nepremišljena šala skupine mladih ljudi. In vendar ne moremo v imenu mladostne zanesenosti opravičevati brezobzirnega poigravanja s človeškimi čustvi, z njegovim najintimnejšim verovanjem in globokim prepričanjem. Ne moramo zaradi mladostne objestnosti nekaterim dovoljevati, da sproščajo brez vsake odgovornosti vse svoje razdiralne sile, da brezobzirno skrunijo najsvetejše verske resnice in kruto pobijajo vsa čustva vernega človeka, da brez premisleka sikajo na desno in le\’o in da pri tem nič ne pazijo, kam padajo njihovi udarci, in katere posledice puščajo za sabo.
Nobenega smisla nima, da brez pravega vzroka, posebno pa brez temeljitega poznanja pobijamo vse tiste ideje, ki so različne od naših, in to samo zaradi njihove različnosti. Vrednost in verodostojnost svoje ideologije in svojega prepričanja bomo lahko zagovarjali le takrat, ko bomo spoštovali tudi ideje drugih in jim dopuščali, da se prosto razvijajo ob naših. Samo odprt odnos in konstruktivno soočanje med enimi in drugimi bosta omogočila korak naprej v razvoju človekove misli.
Dejavnost, s katero ste vi začeli, pa lahko v svoji banalnosti, neokusnosti in neodgovornosti le vznemirja duhove, dviga škodljive in žaljive polemike, preprečuje vse možnosti dialoga in uničuje vsako sled človeških stikov med nami. Poleg tega kaže tudi na veliko pomanjkanje tenkočutnosti in človečanstva in na nezmožnosti resnično kritičnega pogleda na okolje in družbo.
Ni naš namen, da bi s tem pismom dvigali polemike, niti ne, da bi vse tiste, ki so posredno ali neposredno sodelovali pri izdaji Priloge, prizadeli. Želeli pa bi, da bi bilo iz teh vrstic razvidno veliko razočaranje, ki ga je marsikdo izmed nas občutil ob pogledu na prilogo Klape, razočaranje, ki dobiva vse večji predokus grenkobe ob misli na trenutke, ki so jih nekateri od nas preživeli Z vami v velikem
Slovenska prosveta, krovna organizacija naših prosvetnih društev in krožkov7 na Tržaškem, je v torek 29. aprila na rednem občnem zboru podala obračun dela za preteklo leto in predložUa načrt za bodočo sezono. Občni zbor je vodila gdč. Ljuba Smotlak, poročila pa so podali predsednik Marij Maver in drugi člani odbora ter predstavniki društev, ki so se polnoštevilno udeležili tega vsakoletnega polaganja obračunov7 dela in stroškov. Da, predvsem stroškov, ki zadnja leta tako naraščajo, da začenjajo hromiti delo, čeprav delajo v društvih vsi zastonj.
Predsednik Maver je v svojem poročilu na kratko omenil dejavnost društev, ki imajo sedež v mestnem središču in jih pohvalil zaradi strnjene in neprekinjene dejavnosti skozi vse leto. To sta predvsem Društvo slovenskih izobražencev in Slovenski kulturni klub s svojimi rednimi ponedeljkovimi in sobotnimi sestanki. Vloga teh društev je izrednega pomena za celotno našo narodno skupnost na Tržaškem.
Posebej še ohranja DSI s svojimi kvalitetnimi kulturnimi večeri v Trstu živo kulturno središče, ki dviga ugled celotne slovenske narodne skupnosti v deželi. Vsakoletni študijski dnevi Draga predstavljajo samo vrh sklenjene celoletne dejavnosti, ki na rednih tedenskih srečanjih ni včasih nič manj pomembna in kvalitetna kot srečanja v Dragi.
Mesečnik Mladika, ki ga izdaja uredniški odbor v imenu Slovenske prosvete, je verno zrcalo kulturne ravni članov in društev. Revija je zadnja -leta postala ena najkvalitetnejših revij ne samo v zamejstvu, ampak tudi v slovenskem prostoru. Ceno ji gotovo dajejo poleg drugega razprave o zamejski in zdomski kulturi, dnevnik Lada Piščanca, slovar imen na zahodni sloven-
iiimiiiiimKinimiMiiiiiiiiiiiiiiiiiJiiNiniiiinimimiiiiiiiiiiimiiiiiiiiimiiiiiiiuiiii
medsebojnem spoštovanju in vzajemnosti.
Ko boste o vsem razmislili, takrat se boste morda zavedeli, kaj je bilo narobe Z vašim pisanjem, in kaj vse lahko človek Z nepremišljenim dejanjem podere in uniči.
Vsem skupaj iskren pozdrav.
Franka Ferletič - Marko Bukovec
Izjava škofijskega ordinariata v Gorici
Ko je škofijski ordinariat v Gorici zvedel za nizkotni bogokletni napad na Jezusa in Mater božjo v Prilogi lističa »Klape«, je dejanje ostro obsodil in obžaluje, da so se nekateri mladinci tako daleč spozabili.
ski meji itd.
Po dolgi razpravi so člani soglasno potrdili smernice dosedanjega in bodočega dela Slovenske prosvete. Sklenili so med drugim tudi ohraniti in utrditi prireditve, ki jih nekatera društva pripravljajo v toplejših mesecih na prostem. Izražena je bila volja, da se ohrani slovenska vsebina teh praznikov, ki morajo ostati žarišča slovenske besede in pesmi, kjer naj se naši ljudje srečujejo, ne pa priložnost za odtujevanje in asimilacijo, kot vse pogosteje postajajo nekatere -vaške »šagre«. Pri teh prireditvah ne gre za dobiček, ampak predvsem za slovensko okolje in manifestacijo.
V	tem smislu se bodo društva trudila tudi ob sodelovanju z drugimi sorodnimi kulturnimi in športnimi krožki.
Sledile so volitve novega odbora, v katerega je bila potrjena večina prejšnjih članov, za predsednika pa je bil -ponovno izvoljen Marij Maver.
Na koncu so bili člani seznanjeni s kulturno afero v Mačkoljab. Soglasno so obsodili netenje razdora, ki ga podpihujejo nekateri po naših vaseh iz izrazitih ideoloških razlogov in -izrazili željo, da se zaradi splošnih narodnih -koristi ne izkorišča društev i-n prosvetnih delavcev v ozke strankarske in politične namene. Izrazili so svojo solidarnost prosvetnemu društvu Mačkolje in njegovemu odboru, ki je vsa povojna leta ohranjal slovensko kulturno dediščino na tem koščku slovenske Istre.
Sestala se je Mladinska komisija Slovenske skupnosti
8. maja se je sestala Mladinska -komisija Slovenske skupnosti v Trstu, in sicer na prvo sejo po -umestitvi novega pokrajinskega sveta SSk. Na seji so člani komisije kooptirali tiste mladince, ki niso člani strankinega sveta. Nato so se razgovorili o bodočem delovanju ter so potrdili za predsednika Iva Jevnikarja, medtem ko so za tajnico določili Silvijo Kalin.
člani Mladinske komisije so se na začetku spomnili umrlega predsednika Jugoslavije Tita. Ob tem so poudarili njegove zasluge za mirno sožitje ter še posebej za pravilno reševanje manjšinskih vprašanj.
člani Mladinske komisije so ob tem obsodili sramotilne lepake, ki so jih nalepili v Gorici in v Trstu misovski predstavniki. Ni bilo namreč slišati, da bi oblast kaj nastopila proti odgovornim, medtem ko je zelo strogo nastopila proti tržaškim slovenskim mladincem, ki so nalepili spominske lepake o Titu izven dovoljenih mest.
iiiiii   luninim,  ........................................................................................................................................................................................  mini..............................................  iiimiiiiiihiiiiiiiiiiiiiii...................................................................................................................................................  minili..................................................................................
Ekumenski romarji ■* Trsta in Gorice
na škofovskem posvečenju
(2)
sestre na VIŠEGRADSKI ulici
Na vzpetini, v Višegradski ulici št. 23 nas spet nadvse ljubeznivo sprejmejo sestre usmiljenke. Kot bi prišle domov, nam rečejo: »čakale smo vas s kosilom.« Nismo sami. Imele so polno gostov, sorodnikov in prijateljev novega nadškofa ter sosester, ki so prišle od daleč. Vsi so bili °bilno postreženi. Nikomur ne odrečejo gostoljubja. V veži sta dve dolgi leseni klopi, Tu se vsak opoldan zbirajo beograjski reveži, da dobijo toplo hrano.
Sestra nam pripoveduje vesel dogodek. “Nekoč je prišel neki poslanik s svojim avtt>m in se ustavil tu nasproti. Šofer je v avtu potrpežljivo čakal, ko je poslanik odšel po opravkih. Postal je lačen. Videl je, kako stoji vrsta ljudi pred našimi vrati, pa se je še sam uvrstil in dobil kosilo kot vsi ostali. Ko je hotel plahti, mu je sestra odgovorila, da delijo hrano zastonj kot pač -vsem revežem.«
Odkažejo nam sobo, veliko spalnico v četrtem nadstropju. Dvigalo nas popelje do cilja.
Ob štirih je blagoslov v kapeli. Obstanemo kot očarani. Take kapele res nismo še videli. Spet se tu izkaže moč Plečnikove šole. Oltar je obrnjen -proti ljudstvu, raz stropa se spušča nizko nad njega lep železen lestenec v obliki križa. Ozadje sestavljajo trije leseni loki, v enem je tabernakelj, v -drugem krasen lesen kip Matere božje z Jezuščkom, v sredini pa prestol. Blagoslov ima g. -Lukan CM.
Po blagoslovu se vsi zberemo v rekreacijski sobi. Prisotne so vse redovnice, ki so danes proste. Razgovarjamo se prisrčno in domače. Med njimi so tudi starejše, že upokojene, ki so vsa najlepša leta žrtvovale službi Bogu in bližnjemu v stiski. Vsi obrazi -so vedri, nasmejani. Med njimi je nekaj Makedonk, ki pa slovenščino dobro obvladajo.
Sestre pripovedujejo. Pribežale so z Gorenjske, od koder so jih Nemci izgnali, iz Slovenije, ker jim lastni bratje niso dali več zatočišča, da so postale tu v Beogradu in okolici, po Makedoniji in vse dol do Ohrida in Peci božji blagoslov
Msgr. Alojzij Turk (s škofovsko palico), obdan od škofov soposvečevalcev. Na levi od njega ljubljanski nadškof ln metropolit dr. Alojzij Šuštar, na desni papeški nuncij v Beogradu msgr. Cecchini, zraven njega pa zagrebški nadškof Franjo Kuharič
ljudstvu in največja pomoč redkim duhovnikom.
Silili so jih, naj se odpovedo redovni-
štvu v zameno za dobro plačane službe, udobna stanovanja in lepe obleke. Pa ni bilo odpadnice med njimi. Junaško so
klubovale vsem strahotam vojne, molile in lečile rane. Danes imajo lepe samostanske hiše in ne poznajo pomanjkanja, čeravno same skromno živijo. Iz juga, iz Makedonije in iz albas-kih družin na Kosovu in Metohiji dobivajo svoj naraščaj. Redovniški poklici pač ne dozorevajo v blagostanju. 13 kandidatinj se pripravlja na apostolsko delo v Beogradu in okolici.
NA SOTOČJU SAVE IN DONAVE
Tudi ponedeljkovo jutro nas je sprejelo z dežjem. Vendar se ojunačimo in se z -mestnim tramvajem odpeljemo na Kahmegdan. Kako naj zapustimo Beograd, ne da bi ga videli? Tu nas pozdravlja Sava, ki se sedaj po dolgi poti prek slovenske zemlje zliva v Donavo. Pogled iz Kalimegdana te vedno prevzame. Onstran Save, kjer je nekoč blestela le jasnina neba, nas sedaj -pozdravlja Novi Beograd s svojimi stolpnicami in drugimi zgradbami. Tam živi 250.000 oseb. Cerkvenopravno spadajo pod djakovsko škofijo, a so brez cerkva in duhovnikov. Ves Beograd pa ima poldrug milijon prebivalcev. Od teh je Slovencev kar 50.000.
(Konec prihodnjič)
Starši, pametno se odločite!
Priprave na bližnje občinske volitve
V nedeljo 8. junija bodo tudi na Goriškem upravne (volitve, in sicer občinske. Volivci bodo morali obnoviti med drugimi občinske svete v Gorici, Števerjanu, Sovodnjah in Doberdobu. Stranke se živahno pripravljajo na to ter načrtujejo volilno kampanjo. Med 9. in 14. majem je zapadel rok za predložitev kandidatnih list, zato so bile stranke prepolne dela prav s temi obveznostmi.
Se posebno zahtevno delo je imela pri tem Slovenska skupnost, ki je, kot stranka, brez predstavništva v parlamentu, morala pobrati tudi predpisane podpise volivcev za predložitev kandidatnih list. V tem je SSk popolnoma uspela in vse do časa uredila.
Naj še dodamo, da je za goriško občino poleg volitev v občinski svet morala predložiti tudi liste v rajonsike 'konzulte. Letos bodo namreč prvič volivci neposredno volili tudi 'te ožje krajevne svete v naši občini. Liste je predložila v devetih od desetih konzult (izpadla je ona v rajonu »Madonnina«), kjer pa tudi druge stranke v glavnem niso predstavile svojih list.
Slovenski volivci so se že sedaj polnoštevilno odzvali vabilu Slovenske skupnosti za podpise oz. predstavitev kandidatnih list. Pričakovati je, da bodo prav tako množično in enotno podprli slovenske liste v goriški občini pa tudi v vseh okoliških občinah. Samo SSk namreč predlaga volivcem pristno slovenske kandidate, ki niso vezani na vodstva vsedržavnih strank, kot to delajo zlasti leivdčarski Slovenci.
Zato smo prepričani, da bodo v nedeljo 8. junija odgovorno volili in podprli listo, ki edina samostojno in samo slovensko zagovarja naše narodne in manjšinske koristi!
Misijonska razgibanost goriške Cerkve
Škofijski misijonski urad je razposlal pismo z raznimi vestmi o poteku škofijske misijonske akcije. Predvsem vest, da je bil ustanovljen Center prostovoljnih pomočnikov za razvoj (Centro volontari coo-perazione allo sviluppo). Gre za ustanovo, ki jo predvideva državni zakon in ki bo dobivala tudi držaivno pomoč za delo v Tretjem svetu.
Evropskemu gospodarskemu sivetu v Bruslju je bil predložen načrt za Kmetijski center za katehiste, ki bo ustanovljen 20 km od Bouake. EGS namreč predvideva ustanovitev sličnih centrov za pospeševanje kmetijstva v državah v razvoju in jih je pripravljen tudi finančno podpirati. Toda zahtevajo se določeni pogoji, ki jih mora naša škofija izpolniti. Med temi je zadostno število strokovnih delavcev za vodstvo sličnega centra. Zato škofijski urad poziva, da je nujna potreba po zemljemercih, zidarjih, mizarjih, mehanikih, kmetovalcih, računovodjih za ostvaritev in vodenje omenjenega centra. Kdor se priglasi, mora ostati v Afriki vsaj dve leti. Delo bo plačano.
Dne 26. junija bo odpotovalo 17 oseb v Gornjo Volto na delo v Nandr6; ostali bodo tam en mesec do 26. julija. V soboto 3. maja je prejel v cerkvi sv. Jožefa Delavca v Gorici misijonski križ mlad laik Guerrino Demarchi, ki bo odpotoval v salezijanske misijone v Boliviji. Druga dva mlada, Bruno Pierasco in Edda Tonti, se mudita v Lyonu v Franciji, kjer se vadita v francoščini, predno odideta v misijone.
Jurjevanje goriških skavtov in skavtinj
V nedeljo 11. maja je naša velika skavtska družina praznovala vsakoletno jurjevanje in pri tem povečala krog svojih članov. Tudi tokrat smo si izbrali kraj na Vrhu sv. Mihaela, saj je Kras najbolj primeren za taka praznovanja. Obljube je napravilo okoli 50 skavtov in skavtinj ter veveric in .volčičev z Goriškega.
številni so se s kolesi odpravili na kraj obljub že prejšnji dan, v soboto, postavili šotore in tam prenočili. Najprej so imeli taborni ogenj, kateremu je prisostvovalo približno 120 oseb. Presenetil nas je obisk goriškega nadškofa Cocolina, 'ki se je z nami zadržal precej časa. Kot oče goriške Cerkve nas je s svojimi besedami vzpodbudili in priporočil nadaljnja taka srečanja. Ob koncu smo se obrnili še k skupnemu nebeškemu Očetu z molitvijo Oče naš.
Od polnoči do treh (!) smo imeli okoli tabora več nenapovedanih »gostov«, ki prav gotovo niso imeli čistih namenov.
Toda straža, sestavljena iz šestih fantov, je nadležneže odločno zavrnila.
V nedeljo smo se začeli zbirati ob 9. uri, čemur je sledila čez eno uro sv. maša, pri kateri so skavti in skavtinje sodelovali z uvodno in zaključno mislijo ter s prošnjami. Po maši, katere se je udeležilo približno 150 članov SGS in pa veliko njihovih staršev, so bile obljube. Pred obljubami sta spregovorila načelnica skavtinj Franka in načelnik skavtov Bernard. Po končani slovesnosti sprejema novih članov smo težko pričakovali kosilo, za katero so poskrbeli skavti in skavtinje III. čete. V vrsti smo nestrpno čakali, da nam kuhar iz Doberdoba da »paštašuto«, s katero smo se pošteno nasitili.
Po kosilu sta bili dve skupni igri: ena za izvidnike in vodnice, druga pa za veverice in volčiče. Vsi so lepo sodelovali in mislim, da so bili vsi veseli. Nato so tisti, ki so prenočevali v taboru, pospravili šotore. Sledilo je nagrajevanje iger, zaključna misel in klici vodov. Nazadnje pa je zazvenela Pesem slovesa, ki nas tesno druži in veže v eno samo verigo bratov in sester. Trenutek razhoda je vedno nekoliko otožen, toda razšli smo se v zavesti, da se bomo prihodnje leto spet srečali in preživeli skupaj podoben dan.
Tiha Puma
Praznik špargljev v Štandrežu
Priprave na Praznik špargljev, ki bo v štandrežu 24., 25. in 31. maja ter 1. junija so v polnem teku. Organizatorji, tj. domače Kmečko društvo in PD »Štandrež« obljubljajo, da bo program primeren za vse in tudi špargljev bo dovolj.
Praznik špargljev se začne v soboto 24. maja s plesno zabavo. V nedeljo 25. pa bo zvečer nastopila mladinska folklorna skupina od Sv. Roka in štandreški mladinski zbor. Prvo nedeljo junija pa bodo nastopili člani dramske skupine PD »Štandrež« s Čehovo enodejanko »Jubilej«, ki jo bodo ob tej priložnosti prvič uprizorili. Nastopili bodo tudi ipevski zbori. Po kulturnem programu bo prosta zabava.
V dneh praznovanja bo v prostorih doma »Anton Gregorčič« v Štandrežu tudi razstava fotografij na temo Štandrež in slikarski esc tempore.
Štmaver
V petek 9. maja smo pokopali v Štmav-ru našega rojaka, jezuitskega brata Ignacija Vendramina, ki je umri že dober teden prej v Sanremu, odkoder so ga na njegovo željo prepeljali na domače pokopališče. Maševalo je pet duhovnikov, med njimi tudi dva jezuitska patra iz Gorice.
Pokojni se je rodili leta 1904 v mnogoštevilni družini in mu je ena sestra uršu-linka v Škofji Loki. V Štmavru so nekoč imeli jezuitje svoj počitniški »palač« prav blizu cerkve. 22-leten je stopil v ta red in opravljal krojaško delo, v čemer je bil zelo spreten. S srcem pa je bil vedno doma in je prihajal vsako leto na kratek obisk. Potrebnim cerkvam na Goriškem je pošiljal skupaj z br. Markočičem mašne plašče in perilo. Živo se je zanimal za naše zadeve in se veselil vsakega napredka. Sedaj je konec njegovega domotožja!
Doberdob
Cerkveni pevski zbor iz Doberdoba in KKD »Hrast« čestitata Mariju Feriletič ob rojstvu sina Dimitrija in mu želita, da bi zraste! v vernega in narodno zavednega Slovenca.
Turizem v Italiji
Italija je v Evropi na prvem mestu in na drugem na svetu glede razpoložljivih postelj. Nudi jih 5 milijonov. Ima 400 krajev, priznanih kot »soggiorno e turi-smo«; 40 »stazioni termah«, 92 ob jezerih, 115 kopališč ob morju, 116 hribovskih in gorskih zavetišč, 43.000 hotelov, 1.600 cam-pingov. Njena obala je dolga 8.500 km. Ob njej je 6.000 gostišč. Ima 20.000 gradov, 30.000 cerkva, 700 muzejev, na tisoče raznih spomenikov in izkopanin. Glede avtocest je takoj za ZDA in Zah. Nemčijo. Premore jih 6.000 km.
V turizmu je zaposlenih nad milijon oseb. V letu 1979 je prišlo v Italijo nad 47 milijonov turistov. Ti so dali 320 milijonov nočnin in 6.500 milijard dohodkov v tuji valuti. V zadnjih letih je šlo na počitnice vsaj za štiri dni 39 % Italijanov.
Greh je od onesnaženj najhujši: umaže duha (bi. Leopold Mandič).
Ko se bliža konec šolskega leta, se začenjajo tudi vpisovanja za novo šolsko leto. Na osnovnih šolah in tudi v otroških vrtcih je vpisovanje že v maju in juniju. Za večino staršev ni problem, v katero šolo oz. vrtec bodo otroka vpisali. Najbolj naravno se jim zdi, da njihov otrok spada v slovensko šolo oz. vrtec, ker so pač Slovenci.
Za nekatere pa izbira šole in vrtca predstavlja problem. Pomislekom se večkrat pridruži še nagovarjanje raznih ljudi, naj otroke vpišejo v italijansko šolo oz. vrtec.
To se je letos posebno vidno pojavilo v Podgori. Tam namreč za italijansko šolo ne bo dovolj otrok za pet razredov; nevarnost je, da bodo prihodnje šolsko leto imeli le večrazrednico. Zato so razni propagandisti začeli obletavati slovenske starše, naj vpišejo otroke v italijansko šolo, da tako rešijo svojo petrazrednico. Slovenska šola naj pa le usahne.
Morda je sličen pojav še kje drugje.
»Lov« na otroke bo iz leta v leto večji, ker bo vedno manj otrok za osnovne šole in vrtce.
Težko je razumeti pomisleke nekaterih staršev, ko gre za izbiro šole in vrtca, tem manj če pride vmes še egoistična propaganda, ki ji ne gre za dobro naših
otrok, temveč za dobro drugih. Dobro naših otrok je pač tisto, ki so ga spoznali že naši dedje, ko so se v časih stare Avstrije potegovali za šolo v slovenskem jeziku, ker se niso hoteli ponemčiti oziroma poitalijančiti. Bili so povečini preprosti kmetje in delavci, toda modri starši. Razumeli so, da samo šola v domačem jeziku zagotavlja otrokom uspešno vzgojo in izobrazbo, ker postavlja trdne temelje za bodoče šolanje in tudi za zaposlitev. Če so temelji trdni, potem lahko greš tudi na univerzo v drugem jeziku ali na zaposlitev v tujem okolju. Če so pa temelji majavi, bo vsa nadaljnja vzgoja in šolanje majavo.
Izkazalo se je, da so prav modrovali in prav izbirali. Iz domačih šol so izšli šolani ljudje in pridni delavci. Nikjer se Slovencu ni bilo treba sramovati, nikjer ni bil manjvreden, ker je imel slovenske šole. Nasprotno, ravno slovensko šolanje je mnogim odprlo pot do boljšega življenja, tudi zato, ker jim je olajšalo učenje tujih jezikov. Ali ni zavidanja vreden papež Wojtyla, ki obvlada toliko jezikov? Za to se mora zahvaliti tudi dejstvu, da je Slovan, da se je šolal v slovanskem jeziku.
Zato, starši, pametno se odločite!
tim n
OBVESTILA
Gospode katehete, ki še niso poravnali naročnine za Pastirčka, uprava lista lepo prosi, da to čimprej storijo, saj te dni izide zadnja številka letošnjega letnika. Lepa hvala!
Predavanje o Argentini. V društvu slov. izobražencev v Trstu, ul. Donizetti 3, bo v ponedeljek 19. maja ob 20.30 govoril časnikar Jože Jurak o svojem obisku pri rojakih v Argentini. Pred tem se bodo člani društva poklonili spominu pok. dr. B. Senčarja.
Tečaj za vzgojiteljice v kolonijah. Slovenska Vincencijeva konferenca v Trstu bo tudi letos v juniju organizirala tečaj za vzgojiteljice v kolonijah. Prošnje vložite na sedežu v Trstu, ul. S. Nicolo 31/11, za Gorico pa na upravi Katoliškega glasa do 24. maja letos.
Osebje za kolonijo v Comegliansu. Slovenska Vincencijeva konferenca v Trstu vabi osebje, ki bi hotelo sodelovati v počitniški koloniji v Comegliansu, naj se čimprej zglasi na sedežu v Trstu, ul. S. Nicolo 31/11, tel. 68762, vsak četrtek od 17. do 18. ure. Za Gorico naj se zglasi na upravi Katoliškega glasa. Zaželene so predvsem kuharice, bolničarka in pomožno osebje.
Salezijanske župnije v Trstu vabijo vse Slovence na skupno molitev v čast Mariji Pomočnici, ki bo v soboto 24. maja ob 17.30 v cerkvi sv. Janeza Boška. Svečani liturgiji bo prisostvoval g. škof Bellomi. Mladinski zbor pod vodstvom Tomaža Simčiča bo izvajal »Kratko mašo« T. Sestana in druge zborovske kompozicije.
Poimenovanje šole v Saležu po Lojzetu Kokorovcu-Gorazdu bo v nedeljo 18. maja ob 16. uri. Po končani slovesnosti, ki vsebuje blagoslovitev spomenika, razne nagovore, nastope osnovnih šol iz Gabrovca, Komna, Zgonika in Saleža ter nastop pevskih zborov iz Komna in Saleža, se bo praznik nadaljeval na dvorišču domače gostilne z ansamblom »Pomlad«. Delovali bodo kioski z jedačo in pijačo. Istočasno bo v prostorih osnovne šole v Saležu na og’ed razstava ročnih del.
DAROVI
Za sklad Katoliškega glasa: Polenčič, Ple-šivo 12.000; Vinko Levstik v spomin Ivana Krpana 30.000 lir.
Za cerkev sv. Ivana v Gorici: prijatelj v spomin pok. Romane Sfiligoj 5.000 lir.
Ob poroki sina Andreja: Otilija in Emil Valantič za zbor Marijine družbe v Gorici 4.000, za Katoliški dom, za Katoliški glas in za cerkev sv. Ivana po 20.000 lir.
Namesto cvetja na grob Rudolfa Brajnik darujeta družini Ožbot in Bernardis iz Sovodenj 50.000 lir za cerkveni pevski zbor Štandrež.
Za cerkev na Opčinah: mož Anton De Bernardi v spomin svoje drage pok. žene Marije Silve Jogovic 50.000; Justina Malalan v spomin pok. Virgilija Piščanc za potrebne 10.000; cerkveni pevski zbor v spomin na dolgoletno cerkveno pevko Silvo De Bernardi 81.000; Sosič Valerija namesto cvetja na grob pok. Silve in Ivana po 5.000 (skupaj 10.000); Kalc-Daneu Ermi-nia v spomin pok. moža Ivana 20.000; Malalan Marija v spomin pok. Silve De Bernardi 20.000; Škerlavaj Angela v spomin
pok. Ivana Kalca 5.000; Zecchini Nada namesto cvetja na grob Ivana Kalca 5.000; družine iz Alpinske ul. 135 v spomin pok. Ivana Kalca 64.000; Planinšek Jušta v čast Materi božji zdravja 50.000; družina Brun-dula namesto cvetja na grob Ivanu Kalcu 20.000; N. N. 10.000; De Fecondo Zola 2.000; Podobnik Karel v spomin sestre Angele ob obletnici smrti 50.000; Marjon Emilija namesto cvetja na grob Silve De Bernardi 10.000; N. N. 10.000; Justina in Anica Daneu namesto cvetja na grob Ivana Kalca 10.000; Leopolda Vremec v spomin pok. staršev in brata 10.000; Karlo Čebron v spomin tete Marije Vidmar 10.000; Iva Golob v počastitev spomina moža prijateljice Ivana Kalc 5.000; razni 37.000 lir.
Za zavod slepih v Barkovljah: Roža Man-tovan, Ferluge 10.000 lir.
Tržaški romarji so zbrali pri službi božji v Bellunu v petek 25. aprila v spomin papeža Janeza Pavla I. za popravilo Marijine cerkve v Agordu 380.000 lir.
Za Sv. goro: N. N., Gabrje 25.000 lir.
Za zvon v misijonu F. Buha na Madagaskarju: N. N., Gorica 500.000 lir.
Za misijon p. Kosa: N. N., Opčine 30.000; N. N., Opčine 20.000; N. N„ Opčine 15.000 lir.
Za lačne po svetu: N. N., Opčine 100.000 lir.
Vsem plemenitim darovalcem Bog povrni, rajnim pa daj večni pokoj!
Film o papežu Janezu Pavlu II.
Poljski režiser Krištof Zanussi bo v kratkem začel snemati film o svojem velikem rojaku papežu Janezu Pavlu II. To bo storil z njegovo vednostjo in privoljenjem. Papež je Zanussija sprejel v posebni avdienci in ga zadržal pri sebi na kosilu. V filmu ne bo noben igralec nastopal v vlogi papeža Wojtyla, pač pa bodo vanj vtkani prizori iz najpomembnejših dogodkov njegovega razgibanega papeže-vanja. Zgodbo o papežu bo film prikazal z izpovedmi oseb, ki so bile ali so sedanjemu papežu blizu.
Ljubljanska TV
Spored od 18. do 24. maja 1980 Nedelja: 13.40-19.10 Nedeljsko popoldne; razno. 21.05 Dokumentarna oddaja. 21.50 Glasbena oddaja.
Ponedeljek: 17.20 Srečanje s slikarjem. 17.35 Živalstvo Avstralije. 18.05 Jamarji.
20.00 Vohunska zveza, nadalj. 22.05 Kulturne diagonale.
Torek: 16.55 Mali pingvin. 17.10 Indijski potujoči umetniki. 17.45 Pisani svet.
20.00 Aktualna oddaja. 20.55 Lutka, nadalj. 22.30 Za lahko noč.
Sreda: 17.30 Moj prijatelj Piki Jakob. 17.45 Umetnost na jugoslovanskih tleh. 18.05 Ptuj. 20.00 Razžarjenje, jugosl. film.
Četrtek: 17.05 Tigris, film. 17.55 Bevk: Pestrna. 18.30 in 20.00 Dokumentarna oddaja.
Petek: 17.15 Zgodbe o Poluhcu. 17.30 Ptičje strašilo. 17.55 Rock koncert. 18.40 Pot do poklica. 21.00 Martin Luther King, nadalj.
Sobota: 14.30 Mladi Juarez, mehiški film. 16.40 Naš kraj. 16.55 Nogomet CZ : Dinamo. 18.50 Glasbena oddaja. 20.00 Boško Buha, jugosl. film. 22.15 Zlato brezno, avstralska nadalj.
Radio Trst A oddaja na srednjem valu 305,9 m ali 981 Khz in na ultrakratkih valovih s frekvenčno modulacijo od 96,1 Mhz do 103,9 Mhz. Glavne frekvence so: vzhodna Benečija 96,1, Gorica 98,3, Rezija in Kanalska dolina 100,7, Videm 101,9; Trst 103,9.
Časnikarski programi ob nedeljah: Poročila ob 8., 13., 19; kratka poročila ob 11., 14.; novice iz Furlanije-Julijske krajine ob 11., 14., 19.15. Ob 8.30 kmetijska oddaja, ob 9. uri sv. maša.
časnikarski programi od ponedeljka do sobote: Poročila ob 7., 8., 10., 13., 15.30, 19. Kratka poročila ob 9., 11.30, 17., 18. Novice iz Furlanije-Julijske krajine ob 8., 14., 19.15.
Spored od 18. do 24. maja 1980
Nedelja: 9.00 Sv. maša iz župne cerkve v Rojanu. 10.00 Poslušali boste. 10.30 Oddaja o Benečiji. 11.00 Mladinski oder: »Velika gala predstava«. 11.30 Nabožna glasba.
12.00 Narodnostni trenutek... 15.00 Nedeljsko popoldne: »Okuole ognjišča«, šport in glasba.
Ponedeljek: 8.10 Ženska stran neba. 9.00 Glasbena matineja. 10.10 Koncert. 11.30 Socialna problematika. 12.00 Glasbeni trenutek doma in drugod, ponovitev. 12.40 Zabavna glasba. 12.30 Letošnja Primorska poje. 14.10 Otroško okence: »Zdaj pa zapojmo!«. 14.30 Roman »Tihi Don«. 15.00 Glasbeni ping pong. 17.00 Kulturna kronika.
17.10 Violinist Črtomir šiškovič; glasbeni drobiž in kulturno pismo.
Torek: 8.10 Goriške podobe. 9.00 Glasbena matineja. 10.10 Oddaja za otroški vrtec.
10.20 Radijski koncert. 11.30 Človek in zdravje. 12.00 Kulturni dogodki in Četrtkova srečanja, ponovitev. 14.10 Odraslim prepovedano! 15.00 Glasbeni popoldan za mladino. 17.00 Kulturna kronika. 17.00 Violinist Črtomir šiškovič; M. Krleža: »Gospoda Glembajevi«; v ritmu mazurke.
Sreda: 8.10 Poslanstvo Ciril-Metodove šole. 9.00 Glasbena matineja. 10.10 Koncert. 11.30 Umetnost dobre kuhinje. 12.00 Pod Matajurjan. 12.30 Melodije od vsepovsod.
13.20 Naši zbori. 13.40 Instrumentalni solisti. 14.10 Pesem mladih 1980. 14.30 Roman »Tihi Don«. 15.00 Glasbeni popoldan za mladino. 17.00 Kulturna kronika.
Četrtek: 8.10 človek v sodobni družbi.
10.10 Koncert. 10.45 Oddaja za drugo stopnjo osnovne šole. 11.30 Naša pristna vina.
12.00 Mikrofon v razredu. 12.30 Jugoslovanski pevci. 14.10 Otroško okence: »Tomi na obisku«. 14.30 Mladi pisci. 14.45 Odmevi iz Japonske. 15.00 Glasbeni popoldan za mladino. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Skladbe slovenskih avtorjev; kulturni dogodki; četrtkova srečanja.
Petek: 8.10 Iz sveta folklore. 9.00 Glasbena matineja. 10.10 Koncert. 11.00 Oddaja za srednjo šolo. 11.20 Lahka glasba. 11.30 Osebna vozila danes. 12.00 Na goriškem valu. 13.20 Zborovska glasba. 13.40 Skladatelj dirigira. 14.10 Otroško okence: »Kje je napaka?«. 14.30 Roman »Tihi Don«. 15.00 Glasbeni popoldan za mladino. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Mi in glasba; poslušajmo film; slovenski priimki v Furlaniji in na Goriškem; ljudski zvoki.
Sobota: 8.10 Potovanje v Ameriko. 9.00 Glasbena matineja. 10.10 Koncert. 11.30 Čoln - šport in razvedrilo. 12.00 Oddaja o Reziji. 14.10 Iz zakladnice slovenske mladinske literature. 14.30 Glasbeni popoldan za mladino. 16.30 Poslušali boste. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Slovenski zbori na ploščah; na goriškem valu (ponovitev); J. Jalen: »Srenja«. 18.45 Vera in naš čas.
Knjižice - v luči vere
Salezijanske Knjižice (Ljubljana, Rakov-niška 6) so začele v zbirki V luči vere objavljati zaporedne številke, ki jih pripravlja isti pisatelj, novi cistercijanski opat v Stični dr. Anton Nadrah. Nova knjižica »Je vera tudi zame?« prinaša odlična poglavja o vernosti športnikov, astronavtov, državnikov in znanstvenikov. Kakor se vidi iz zanimive vsebine, bo v zbirki V luči vere izšlo še več številk in prav zato opozarjamo na to knjižno novost, ki bo mnogim v korist. Knjižice prihajajo sedaj redno v sedem župnij na Tržaškem, posameznikom so na voljo v knjigarnah pri For-tunatu v Trstu in v Katoliški knjigami v Gorici. Cena v knjigarnah je 500 lir za izvod. Kdor želi naprej stalno več izvodov, naj se obrne na Marijanišče na Opčinah, tel. 211113.
t
r
g
d
n
i
P
k
s
Z
d
u
o
h
n
n
d
n
Sl
ti
it
je
si
n
ir
n
n
n h š] d Vi P Zt si
Č(
tr
it
Zt
la
st
0(
tn
lo
/c
in
«<
el
Pi
to
zc
S^
Os
k
hc
tu
kc
st
ve
kc
čl
sk
kč
šk
fo
ru
sr
ni
k<
D<
OGLASI
Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski 300 lir, osmrtnice 250 lir, k temu dodati 14 % davek IVA.
Odgovorni urednik: msgr. Franc Močnik Tiska tiskarna Budin v Gorici
Izdaja Katoliško tiskovno društvo
ke
m
bi
je
vz
G,