rt A ra PHIHOHSKI DNEVNIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE ((ODGOVORNI LJUDJE V ZAHODNIH DRŽAVAH NAJ SI PRIZADEVAJO NAJTI KAK IZHOD IZ TE ZAGATE IN NAJ NE DELAJO SPET KAKIH ENOSTRANSKIH SKLEPOV IN SPORAZUMOV BREZ NASE VEDNOSTI IN PROTI NASI VOLJI#. (Tito v Splitu) v. 219 (2529) Poštnina plačana v gotovini Spedizione In abbon. post. 1. gr. TRST, torek 15. septembra 1953 Cena 20 lir gOVOR MARŠALA TITA NA PROSLAVI DESETLETNICE Vlil. DALMATINSKEGA KORPUSA V SPLITU JUGOSLAVIJA NA OKUPACIJO CONE A fte bi gledala drugače kot na akt aareslie ^ tem primeru bi napravila svoje ukrepe in korake - Jugoslavija je proti plebiscitu/ ker je celotna Mussolinijeva vladavina r*nield za popolnim uničenjem slovenskega življa in ker Italija še sedaj spreminja etnično podobo sebi v prid - Zelimo/ da Se težašlco vprašanje radikalno uredi in da se zagotovijo pogoji za miren razvoj in spoštovanje med Italijo in Jugoslavijo odločno odklanja Pellov „plebiscit“ ^»ikiTrin! Predlo8°m pred' biscitu* • • vl»de o «pie- u l2javUa predsedstvo 1.0d^k° remije: Vr*i V n6'3 d° danes se t,ziarort aS'h kra3ih nasilno »Ja il!? in - »Premi- ,tsliianov n sestav v prid Ce'sose' settls°či Sloven-'^okf.m0raU pod Pritiskom lt»Uje i» m fašistične "'»torein ,in se »e danes baje- na VTni,i v svoje rodne ,“tet»atičnnJ‘h°Va mesta Pa i0 ^'hjejo naseliii in še na- let» 1945 s‘a'1Jane- Celo lilo po »a« 30.i je v Trst prese- ili^Podarsk, Italijanov. Slov« ~"""e P02icije trža- %e innCeV S0 bile in so doslej gospodarska neod- % “'Povrnjena, _ ^ianl.0b0tin0 in Primdno P*1' Je onemogočeno. Oro- D»li '0*. vsrm' Vse banene za- Se , Posojilnice, Ta >n številna vse za-privatna ( “ 'n da ! Ie da n' kazno-, IBveč s« da n' Povrnjena. * vsak nnt.1danes Prepreču- la5Sesa gocn rtUS obnavliania 'mi darstva celo z 3. Za' stvi, >o J*1* so nam vse kul-*^o*i vej ife,n^e’ Prepovedali >al, t^ 20 ,let šole, pretir 5‘ Priiacf.D°Ž8ali' odtujili >*i„naše narodne h “'Premir ° °stal° Premično Sh n° 'movino kul-. renieni]j osvetnih ustanov, 01ta|iJaneili r''mke 'n imena, Zemljepisna ime-mačije, zapirali, ljudi J.PoSf-mijepi; „ " reIlaii nase in jih pošiljali v kontinacijo, koncentracijska taborišča in v »posebne bataljone#, hoteli prepovedati naš jezik celo v privatnem življenju in nas hoteli končno fizično iztrebiti. Vse to še ni popravljeno in ni niti docela odpravljeno, a rane so ostale nezaceljene. 4. Skozi več kot 20 let se je vršil proti našemu narodu genocid najhujše vrste, ki se v drugačni obliki še danes nadaljuje. 5. Poleg tega je v letih italijanskega gospostva Trst gospodarsko propadal, ker ni bilo upoštevano nepobitno dejstvo, da spada mesto k svojemu zaledju. 6. Se danes sta javna uprava in gospodarstvo odvisna od imperialističnega Rima. ki zlorablja svoje upravne in gospodarske ključne in vse ostale pozicije za nadaljevanje raznarodovanja in najhujšega političnega in gospodarskega pritiska. Položaj je tak, da danes tržaški delovni človek, celo ne glede na svojo narodnost, ne more svobodno razpolagati s svojo voljo. Proti vsem krivicam in zatiranju smo se borili na življenje in smrt in žrtvovali in doprinesli toliko človeških in materialnih žrtev, kolikor jih sorazmerno nj doprinesel nobeden drugi narod na svetu za svojo svobodo in demokratične pravice. Ta borba in žrtve za zlom fašizma, ter izgon italijanskih oblasti iz naših krajev, so naš pravi in resnični plebiscit: ni bilo družine, ki ne bi v tej borbi žrtvovala in prispevala za skupno zmago nad tirani in za zmago socialne pravičnosti ter za mirno in bratsko sožitje med Slovenci in Italijani. Predlog predsednika rimske vlade pomeni nemoralni poizkus, da se pod demokratično krinko: a) sankcionirata predfaši-stični, fašistični in pofašistič-ni teror in genocid in da se te metode, ki jih obsojajo tudi dokumenti OZN, uporabijo kot osnova za reševanje mednarodnih vprašanj; b) da se hoče zopet izročiti naš narod popolnemu iztrebljenju; c) da se tržaško gospodarstvo uniči v interesu italijanske burtoazije in njenih imperialističnih teženj; č) da se ustvari nova odskočna deska za nova imperialistična osvajanja in nadaljuje ogrožanje svetovnega miru. OF je zato, ne le v interesu slovenskega življa, temveč tudi v interesu vsega tržaškega prebivalstva in svetovnega miru, proti vsaki obliki ponovne imperialistične rešitve tržaškega vprašanja. Zato odločno odklanjamo tudi najnovejši predlog predsednika italijanske vlade Pelle. V Trstu, 14, septembra 1953. PREDSEDSTVO OF ZA TRŽAŠKO OZEMLJE V Splitu je v nedeljo okoli 200.000 ljudi iz Dalmacije pozdravilo predsednika republike maršala Tita na veličastni proslavi desetletnice VIII. dalmatinskega korpusa, Maršal Tito, ki je govoril na velikem zborovanju poleg Titove obale, je v svojem govoru poudaril, da je VIII. korpus odigral zgodovinsko vlogo v osvoboditvi vse Dalmacije, Istre in Trsta. Izrekel je nato priznanje borcem dalmatinskih brigad in je nadaljeval: Tovariši in tovarišice! Naša osvobodilna borba ima svojih specifičnih karakteristik, in sicer v vsakem kraju posebej. V Dalmaciji n. pr. je bilo ljud. stvo okupirano po "italijanskih — kakor pravijo oni — ((osvoboditeljev od zločina#. Da ne bi kdo mislil, da ni točno, kar pravim, vam moram reči, da sem to sinoči bral, kar razmeroma diši po uradnem stališču. Neka rimska agencija, mislim, «Evropa», pravi v odgovoru na moje obtožbe glede njihovih zločinov v naši drža. vi: prvič, da ni resnica, da so oni delali zločine, marveč da so prišli v Jugoslavijo, da bi zaščitili žrtve pred pokoli Hrvatov in Srbov, ki so se med seboj klali. A, koga so potem klali oni in katere so žrtve, ki so jih reševali? Kje so te žrtve? Ako mislijo, da so bili to četniki in ustaši, ki srno jih preganjali in uničevali, potem je to točno, ker so bili njihovi zavezniki, ker so bili izdajalci svojega naroda, ker je Pavelič prodal Italijanom Dalmacijo in hotel privleči nekega italijanskega princa od Spo- lete ali kako se je že imenoval, da bi postal kralj Hr-vatske, Dalmacija pa italijanska pokrajina, naše krasno morje pa italijansko jezero. Ta gospoda torej hoče prikriti svoje zločine z nekakšno osvo. bodilno misijo v naši državi. In kdo jih je povabil semkaj. Danes pravijo, da nam ni treba verjeti, ker smo se baje začeli družiti z Rusi in drugimi ter obračamo hrbet zaveznikom, Kdo pa je v zgodovini vedno obračal hrbet svojim za. veznikom, ko je videl, da bo na drugi strani imel več koristi za svoje imperialistične cilje? Ne mi, temveč oni so vedno izdali svoje zaveznike, če je bilo to v njihovem imperialističnem interesu. Oni pravijo nadalje, da je to naš kruh, naš in ne njihov. Da smo začeli mi in ne oni in da se morajo braniti, ker smo mi tisti, ki jih napadamo. Toda, tovariši in tovarišice, ves svet ve, kdo je začel, kdo je skuhal to kašo, ki zanima danes ves svet. Oni in ne mi! Danes pravijo, da se vprašanje Trsta ne more urediti drugače kot po tripartitni deklaraciji. Tudi po mojem govoru, v katerem sem obrazložil svoje misli o tem problemu, govore, da je ureditev mogoča samo na podlagi tripartitne deklaracije. Zahodne države (imenujejo jih za svoje zaveznike) morajo vedeti enkrat za vselej, da ima Italija tudi druge račune z Jugoslavijo: tu so tudi Pulj in Istra, Reka in Zadar. Veliki so njihovi apetiti, vendar pa pravijo v isti sapi, da niso oni zakuhali, temveč mi! Moram danes s tega mesta povedati, kar sem rekel že na Okroglici, da pri njih zares ni samo cirkus žvenketanje z orožjem, temveč je to peiz-kušnja, ki naj bi omogočila, da bi se videlo, kaj bomo mi storili ob tej priliki. Danes že prilično odkrito govore, da bi bilo najbolje, ako bi italijanske čete okupirale cono «A», da bi jo priključile Italiji skupno s Trstom, a potem, da bi šli dalje v smeri cone «B». Vidite, tovariši, da smo prav storili, ker na to žvenketanje nismo odgovorili s protiukrepi, ker smo bili hladnokrvni, nadalje, da smo prav storili, ker smo opozorili svet, da se za tem žvenketanjem nekaj skriva — a tu je cona «A» — PRVI BEOGRAJSKI KOMENTARJI PELLOVEGA PREDLOGA V »plebiscitu” se poleg ekspanzionizma krije tudi precejšnja doza cinizma Italija naj omogoči vrnitev demokratičnih pravic Slovencem Trsta in prispeva k obnovitvi stanja pred italijansko okupacijo. Konferenca petih, ki jo je predlagal Pella, tudi zaradi tega ne more privesti do pravične rešitve Protestno zborovanje v Kopru (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 14. — Politični krogi v Beogradu vidijo v včerajšnjem govoru gospoda Pelle ne samo poskus, da se z navidezno demokratičnim predlogom o plebiscitu skrijejo dejanske ekspanzionistične namere Rima, temveč tudi precejš-ujo dozo cinizma. _ Nad 30 let je Rim tlačil, uni-! «Ce Italija resnično želi pra-čeval, izseljeval in raznarodo- vično rešitev tržaškega vpraša-val slovensko ljudstvo, katere- nja, naj omogoči vrnitev demo-ga znaten del se je moral iz-: kratičnih pravic slovenskemu seliti, nj'egoyo mesto pa sol prebivalstvu v Trstu in prispe-zasedli doseljenci iz Italije. I va k obnovitvi stanja pred ita-Plebiscit pod takšnimi okolišči- lijansko okupacijo leta 1918! d^at-i nase' i Edino pod tem pogojem je mo-iLnri i Ti o,PpnX!!? °dl°canJa goce govoriti o demokratičnem živi tu že stoletja. ]ZatVanitU PleWSCilUl P'ebiSCit P3’ k°‘ 83 Jugoslavija, zaščitnica primor- skega ljudstva, niti demokratično prebivalstvo Trsta ne more pristati na predlog gospoda Pelle. rozi z„resniini posledicami" italijanskim zahtevam ne bo ugodeno 0 plebiscitu je pristavil slabo prikrito grožnjo, da bo Italija Sec*anje zavezništvo in skušala rešiti tržaško vprašanje na lasi H “ Usnika) V^olu v T Včeraj je na (°^n«iacijev nani Horacijev > »kih m v U1?( Številnim Sov«,.;, _ur«formah e PeuaSedniH M«- lktLsLgov,°ril ^°&V obramb18 V ’°kviru G0Vormbe R'ma» le- i* tkdV n° bučnJ0e n pr°Pa' k° bil- na trgn priPravljen kl ^tavii^ pred Palačo ST* UhT*da 0 nek*’ k» jo i« tudi 0!.«^«° oseb “ta^a- U‘‘n0 nril general'rPr.ed Pell° »teli dl Prav r! Eadorna, ki . JZu ""•enznT i'5 namesto It^sva«. nekakem «col?ellige-aiii- “nju a,„em vojaškem Na bi Udal, r“ 0 tem, da b‘bs zaveda.1.3 svojega nem. -M* '•'»ve2n;k -''“juga nem- rje siljena ’ s ay>Jo in Dn„ Ital,j° W yolV0aa»kihPe0ePtre^nji um.k Vhi ?eo8r&av,jeH.bi,° ^»ila “nAomos^6^ ^ko »V* C3 Predfog d,a bi 2a‘ ul •, i da a« ?•. J«*sno pa biekl* k zi ?dklonila v^treh m°rali 1CV valni ^yjs£?ya trpeti, proti krivičnosti katere je protestirala in katere ne. izvedljivost sta obe vladi priznali. Pred tema dvema državama ni več — kot takrat — osamljena in poražena Italija Danes je na njuni strani obnovljena Italija, ki je z njima združena z atlantskimi zavezniki Cas je torej, da priznata anahronističnost njunega dosedanjega stališča. In naj si nihče ne dela utvar o naši morebitni pripravljenosti — in niti o objektivni možnosti — da pustimo vprašanje še nadalje nerešeno: vedo -naj vsi zavezniki in neza-vezniki, da to vprašanje ne dopušča še nadaljnjega zavlačevanja. To vprašanje se odraža v vsej naši zunanji politiki in pomeni preizkusni kamen naših prijateljstev.# To grožnjo, da bo Italija poskušala na lastno pest rešiti tržaško vprašanje, če ne bo ugodeno njenim zahtevam, in da utegne zapustiti atlantski pakt, če z njegovo pomočjo ne bo zadostila svojim apetitom, je Pella ob zaključku govora še enkrat ponovil. Dejal je da 47 milijonov Italijanov čaka, da se jim prizna pravica. «Ce se pa to ne bi zgodilo, česar nočem verjeti, bosta parlament in vlada znala tolmačiti interese dežele in voljo ljudstva# je zaključil Pella. Pred tem je Pella strnil stališče italijanske vlade v pet točk, ki jih v glavnem podajamo: 1. Od konca vojne do danes je Italija «učinkovito sodelovala, da bi se utrdile oblike zahodne in evropske solidarnosti#, ker je bila prepričana, da «bi se tako lahko rešili mnogi njeni problemi#. 2. Pilitiki atlantskefa zavezništva in prizadevanjem za ev- ropsko skupnost namerava Italija ostati zvesta, ker je ((prepričana, da je mogoče v okviru te politike primerno rešiti osnovne italijanske zunanjepolitične probleme; to prepričanje je za Italijo ((osnovna predpostavka#. 3 »Vprašanje STO je za Italijo osnovno in v okviru naših zavezništev je treba zanj najti rešitev, ki bo odgovarjala pričakovanju narodne duše#. 4. «S tristransko izjavo so Francija, Anglija in ZDA slovesno priznale, da je najboljša rešitev vprašanja STO v povratku vsega ozemlja pod suverenost italijanske države. Ta izjava je za nas še vedno veljavno sredstvo, kateremu se ne moremo odpovedati#. Italija tudi ne meni, da je spor med Jugoslavijo in ZSSR spremenil postavke in ((trajno vrednost# tristranske izjave. 5 «Tristranska izjava je slovesen dokument, ki vsebujte formule in sredstva za izvedbo#. Italija ni nikoli odklanjala razgovor o rešitvi tržaškega vprašanja v okviru tristranske izjave toda vsi poskusi so se ponesrečili, ker je Jugoslavija .vedno postavljala nesprejemljive zahteve v onem duhu, ki je našel svoj najpredrznejši izraz v govoru v Sarobassu# (Pella je Okroglico stalno imenoval ((Sambasso#). «Kljub temu je Beograd zdaj tako dober, da predlaga nove razgovore v duhu sambassa. Očitno je, da v sedanjih pogojih tega vabila ni mogoče na noben način sprejeti. Po teh petih točkah J« Pella ponovno začel obračati na Anelik) in ZDA m med drugim dejal: ((Vlade, kt imajo odločujočo besedo v ‘en?,' šanju, b. si naprtile težko odgovornost, ko bi Trst prešel spreme-lastno pest zgodovino v isti vrsti z drugimi mesti ali z drugim mestom, katerega sporna usoda je pripravila človeštvu ruševine solze in kri. Italija noče biti soudeležna pri tej odgovornosti#. Gre za zelo jasno nami go. vanje na Gdansk, ki je dal Hitlerju pretvezo za napad na Poljsko. V začetku svojega govora je Pella dejal, da ne bo odgovarjal na «čudno prikazovanje# zgodovine v govoru maršala Tita; (res bi tudi težko odgovoril na nepobitna dejstva o zločinih italijanske okupacije v Julijski krajini) in da lahko Italijane zgodovina njihove vojske navdaja samo s ponosom. Nato je Pella zahteval za Italijo zaslugo, da je sploh prišlo do ustanovitve Jugoslavije in kot dokaz omenil in citiral rimski pakt iz leta 1918. Danes zvečer je poluradna agencija «Ansa» sporočila, da je bil italijanski predlog o plebiscitu in o konferenci za njegovo izvedbo danes z ustnimi naotami izročen ((trem vladam podpisnicam tristranske izjave# in Jugoslaviji. Diplomatski dopisnik vplivnega angleškega lista ((Manchester Guardian# pa zatrjuje, da so Pellova svarila za primer, da tržaško vprašanje ne bi bilo rešeno, zelo sumljiva. (Ta izjava ne pove jasno, pravi list, s čim italijanski ministrski predsednik pravzaprav grozi dovolj jasno pa je, kako jo bo razlagalo, že tako dovolj razburjeno italijansko javno mnenje. Prav nobene možnosti ni, da bi Italija lahko s silo skušala rešiti tržaško vprašanje. njen ministrski predsednik pa nikakor ni ravnal državniško, ko je dopustil obstoj take možnosti# A. P. predlaga gospod Pella, ne bi bil plebiscit za Tržačane, temveč plebiscit za fašistične škva-dre in teroristične odrede, ki bi prispeli iz Italije v Trst#, ugotavlja »Politika#. Po vesteh z dobro obveščenih krogov je italijanska vlada izročila danes jugoslovanskemu veleposlaništvu v Rimu uraden j predlog o sklicanju konferen- j ce zastopnikov zahodnih sil, Italije in Jugoslavije, ki bi raz- | pravljala o tržaškem vprašaju. V uradnih krogih v Beogradu je ta predlog naletel na zelo rezerviran in hladen sprejem. Politični opazovalci v Beogradu menijo, da je to popolnoma razumljivo glede na nekonstruktivno politiko italijanske vlade do Jugoslavije, ki daje zelo malo upanja za uspeh konference, posebno še, če bi se na konferenci razpravljalo o italijanskem predlogu za plebiscit, na katerega Jugoslavija že iz moralnih razlogov ne more pristati. Jugoslavija, poudarjajo v Beogradu ne more pristati na takšen plebiscit pod pogoji, ki jih je ustvarila 30-letna raznarodovalna politika italijanske vlade, ker bi s tem pristala na sankcioniranje fašističnih zločinov nad lastnim narodom. Poleg tega v Beogradu v zvezi s predloženo konferenco poudarjajo, kakšna jamstva bi imela Jugoslavija, da se bodo spoštovali njeni interesi na tej konferenci, katere bi se udeležili poleg Italije in Jugoslavije samo še zastopniki držav, ki so s tristransko deklaracijo obljubile priključitev vsega Svobodnega trž.aškega ozemlja k Italiji, zlasti še glede na dejstvo, da se ta deklaracija praktično tudi izvaja. To dokazuje tudi londonska konferenca, katere sklepi omogočajo postopno aneksijo cone A s strani Italije. Zato jugoslovanski uradni krogi ne morejo pričakovati, da bo predlagana konferenca lahko zavzela objektivno stališče, Upoštevala etnične zgodovinske in gospodarske interese Trsta, Jugoslavije in zainteresiranih držav ter privedla do pravične rešitve tržaškega vprašanja, do takšne rešitve, ki bi prispevale k utrditvi miru v tem delu sveta in v Evropi sploh. Danes popoldne je bilo v koprskem ljudskem gledališču ob prisotnosti nad 2.000 meščanov protestno zborovanje proti italijanskim imperialističnim težnjam, ki se izražajo v vče- v njegovem predlogu o plebiscitu po 30 letih terorističnega raznarodovanja slovenskega življa na Tržaškem ozemlju. Na zborovanju sta govorila člana okrajnega odbora Socialistične zveze delovnega ljudstva Albin Cotar in Mario Abram. Govorila sta o zadnjih oboroženih provokacijah na jugoslovansko-italijanski meji in o kampanji obrekovanj, klevet in laži, ki jo vodijo italijanski vodilni krogi proti Jugoslaviji z namenom, da bi se polastili Tržaškega ozemlja kot odskočne deske za njihove nadaljnje imperialistične posege proti Jugoslaviji. Prisotni poslušalci so govornika neprestano prekinjali s ploskanjem. London inWashington o tržaškem vprašanju LONDON. 14. — Predstavnik angleškega zunanjega ministrstva je danes dal naslednjo izjavo o Pellovem govoru in Trstu: ((Zmerni ton govora gospoda Pella in potrdilo, da namerava italijanska vlada o-stati v celoti zvesta povojni i-talijanski politiki, sta bila u-godno sprejeta. Kar se tiče Trsta, bo angleška vlada v posvetovanju z ostalimi zainteresiranimi vladami proučila novi položaj, ki je nastal z govoroma ministrskega predsednika Pelle in maršala Tita Predvsem bo upoštevalo proučitev predloga, ali bi neposredna konferenca med zainteresiranimi strankami olajšala rešitev vprašanja#. V Washingtonu pa je predstavnik državnega tajništva Lincoln White izjavil, da si ZDA izmenjujejo z Anglijo in Francijo mnenja o italijansko-jugoslovanskem sporu za Trst. White je dejal, da državno tajništvo še ni dobilo popolnega besedila Pellovega govora; na vprašanje, ali spada v izmenjavo mnenj tudi Pellov predlog o plebiscitu, pa je odgovorili: ((Nedvomno, prav tako kot predlogi predsednika Tita#. Nato je White še pojasnil, da se ta izmenjava mnenj med Londonom, Wa-shingtonom in Parizom izvaja po normalni diplomatski poti in da ne ve kdaj bodo lahko prišla do zaključka. Kitajski predlogi glede konference o Koreji TOKIO, 14. — Fenjanški radio je sporočil, da je severnokorejski zunanji minister brzojavil glavnemu tajniku OZN in mu sporočil, da odobrava predloge kitajskega zunanjega ministra Cuenlaja, naj se skliče obširna politična konferen. ca o Koreji. Uradno je zavrnil predlog OZN glede te konference. Kitajci m sedaj severni Korejci predlagajov naj se konference udeležijo razen držav, ki so se borile na Koreji, še Sovjetska zveza, Indija, Indonezija, Pakistan in Burma. Neki predstavnik britanskega zunanjega ministrstva je izjavil, da ima Velika Britanija nove kitajske predloge za varljive. Dodal je, da ti predlogi kažejo, da ne bo mogoče takoj doseči sporazuma o politični konferenci, in da znova postavljajo argumente, o katerih se je že razpravljalo na skupščini OZN. V pariških političnih krogih se izjavlja, da novi kitajski predlogi samo ponavljajo sovjetske predloge na posebnem zasedanju glavne skupščine OZN; zato so ti predlogi za francosko vlado nesprejemljivi. V vašingtonskih diplomatskih krogih so mnenja, da bo ameriška vlada sporočila pekinški vladi, da države, ki so poslale svoje čete na Korejo, ne bi mogle sprejeti novih predlogov. ODKRllJE SPOMENIKA NA NOVOUREJENEM GROBIŠČU RABSKIH ŽRI EV RABSKI GROBOVI OBTOŽUJEJO Nedeljska veličastna komemoracija je resen opomin tujcu, da jugoslovansko ljudstvo ne bo dovolilo, da bi se še kdaj ponovile grozote Raba Z lepega dalmatinskega otoka Raba. kjer je v zadnji vojni italijansiki osvajalec postavil taborišče, kamor je pošiljal umirat tisoče in tisoče Slovencev in Hrvatov, je v ne. deljo prišel odločen in resen opomin italijanskemu imperializmu, opomin ln svarilo vsem tistim, ki ta imperializem podpirajo. Tam na Rabu naj bi se zagovorniki in podporniki italijanskega pohlepa po slovenski zemlji prepričali o »kulturnem poslanstvu#, ki ga je italijanski osvajalec vršil med našim ljudstvom. Tam stoji spomenik, tam je 5.000 grobov, ki bodo za vedno pričali 0 tem poslanstvu, čigar rezultat so tisoči in tisoči trpinčenih in pobitih, številne požgane vasi... vsa Italija pa je bila zapor jugoslovanskih narodov. Ogledali naj bi si razstavljene dokumente italijanske vojske, kjer zloglasni vojni zločinec general Mario Roatta daje navodi , la za množično interniranje, rajšnjem Bellovem govoru in za pobijanje in požiganje vasi. Dalje navodila generala Ro-bottija, ki jih je 2.8.1942 dal svojim oficirjem, ki se glasijo: #Non limitarsi negli interna-menti. Le autorita non sono aliene dallTnternare tutti gli sloveni e mettere ai loro pošto deglj italianj (famiglie dei fe-riti e dei caduti italiani). In altre parole far coincidere i confini razziali con que!li po-litici. Aggravare ancora il sistema duro, in modo da dare la sen-sazione che per loro non vi e via di scarapoM. (Pri internacijah se ne omejujte. Nadrejena oblastva ne nasprotujejo temu, da interniramo vse Slovence in da namesto njih naselimo Italijane (družine ranjenih in padlih Italijanov). Z drugimi besedami, izenačiti je treba narodnostne meje s političnimi. Ostri sistem je treba še poostrit) v takem obsegu, da bodo oni spoznali, da zanje ni več rešitve). In dokument, kjer general Roatta predlaga postopno interniranje vsega slovenskega prebivalstva v Italijo in naselitev Italijanov v slovenske kraje. Ra Robottijeva opomba na nekem pismu; «Si ammaz-z.a troppo poco!» (ubija se pre. malo!). In še opomba karabinjerskega podpolkovnika Gueccija: «Gli sloveni dovreb-bero essere ammazzati tutti come cani e senza alcuna pie-ta». (Slovence bi morali vse pobiti kakor pse brez usmiljenja). In tudi seznam nad 60 let starih internirancev, med katerimi so bili nekateri stari nad 80 let; Mihelčič Janez, rojen leta 1858, Trdič Ana rojena leta 1856, Zorko Julija rojena leta 1859.... In še nebroj podobnih dokumentov, ki bodo ostali v zgodovini kot neizbrisen dokaz italijanskih grozodejstev V nepreglednih vrstah so se v nedeljo zjutraj zgrinjali ljudje proti obnovljenemu grobišču v Kamporu. Zastave, napisi, želenje vsepovsod. Godba je pozdravila prihod ladje, s (Nadaljevanje na 3. strani) da smo prav storili, ko smo poudarili, da na vprašanje okupacije cone «A» Jugoslavija ne bo gledala drugače kakor na dejanje napada in da bo v tem primeru podvzela svoje ukrepe in korake. To so torej njihovi načrti. Mi smo spregledali njihove načrte, ker budno spremljamo, daj delajo tamkaj; do tega pa imamo pravico na podlagi sla. bih izkušenj. Imamo slabo izkušnjo s -tripartitno deklaracijo iz leta 1948, ko so zahodni zavezniki, da bi pomagali De Gasperiju k zmagi pri volitvah, obljubljali vso cono, ne glede na to, kdo je tam, ali je tamkaj naš narod ali ne. Imamo slabo izkušnjo tudi z londonskim sporazumom, ko so zavezniki omogočili Italijanom in jim dali pravico sodelovati v upravljanju mesta Trsta in cone «A». To sta dve zelo slabi izkušnji, ki sta nam pokazali, da ne moremo sedaj verovati lepim besedam, temveč moramo biti vedno pripravljeni, da o pravem času reagiramo in podvzamemo korake, ki so potrebni, da bi nas zopet ne naskočili. Moram vam reči. tovariši in tovarišice, da je reakcija v Ita. liji postala po mojem govoru strašno nervozna in besna, in zakaj ne bi. ko so bili udarjeni po prstih prej, kot so pograbili za plen. Morajo biti besni in nervozni. Mi pa bomo vedno tako delali, da ne bomo dovolili, da bi se z interesi naše države igračkal kdor koli. Oni, ki so povzročili toliko zla naši državi in našim narodom, imajo najmanj pravice do tega. Govore, da so bili tukaj zaradi osvobodilne misije, da bi zaščitili žrtve. Jaz pa sem sedaj prešel skozi vaše dalmatinske vasi. obiskal sem jih nekoliko in dasi vem vse, kar so tukaj delali, sem videl na stotine mater v črnem in vprašal sem jih, zakaj so v črnem. Neka mati mi je odgovorila, da ji je padel sin. druga, da so ji hčer ubili Italijani. Samo v Zatonu pri Šibeniku so pobilj Italijani 400 ljudi izmed 1200 prebivalcev. To je bila njihova reševalna misija v naši državi. In, ali tukaj v Dalmaciji, v Dalmatinskem Zagorju, v Sandžaku, v Crni gori, v Liki, Kordunu in drugih krajih hi tisočev in tiso-čev mater, oblečenih v črno, katerih otroci so postali italijanske žrtve. Italijani so poklali in pobili te ljudi. Ali je bila n. pr. osvobodilna misija, ko so v Sloveniji fašistični mladinci, oblečeni v črne srajce, pobijali talce in zatem korakali v mesto v široki formaciji zavihanih rokavov in krvavih rok? To je bila njihova reševalna misija v naši državi. Namesto, da bi se sramovali, hočejo sedaj s cinizmom oskruniti žrtve, ki so padle pod njihovimi krvavimi rokami. Glejte, to jim moramo mi povedati. Moramo jim povedati, da ni resnica to, kar govore in da so tukaj požgane vasi, ki še niso obnovljene, da so tukaj družine in matere onih, ki so padli od njihovih rok, da imamo tukaj majhne otroke brez očetov. To je zgodovinska resnica in bolje, da bi se na tem teTenu ne spuščali z nami v razpravljanje. Tovariši in tovarišice! Da bi mi kdo ne očital, da sem bil oster, bi vprašal, ali se more govoriti o takih zadevah z nekakim blaženim izrazom obraza, prekrižanih rok in povešenih obrvi. Ne. imamo pravico govoriti odkrito to, kar je, oni pa nimajo pravice, da se nam rogajo in smejejo. Meni in vsem nam voditeljem v Jugoslaviji očitajo včasih na Zahodu, da smo preobčutljivi. Samo nespameten človek more biti neobčutljiv, pameten pa se ne more vzdržati, da mu ne bi vztrepetalo srce in da bi se ves ne napojil z ogorčenjem nad vsem tem, kar so Italijani storili nam in kar zahtevajo danes od nas. Ne, mi nismo bili hinavci niti takrat, ko smo rekli in ko govorimo, da želimo z italijanskim^ narodom imeti dobre odnošaje. Mi zares želimo in na Okroglici sem rekel, kako gledamo na italijanski narod. Toda žal, tamkaj so upravitelji s starimi pojmi, s starimi imperialističnimi težnjami,; s starimi ambicijami, ljudje, ki Celo poudarjajo rimljanske čase. Nedavno so v Trstu našli nekakšno ploščo iz časov ko je bila rimljanska vojska tamkaj, in ta jim je povod, da bi postal Trst njihovo mesto. Prav tako bi mogli reči, da je bila rimljanska vojska tudi na drugih kontinentih, v drugih državah in da morejo oni imeti prav tako pretenzije do teh dežel (Nadaljevanje na 3. stran i) PRIMORSKI DNEVNIK — 2 — 16. septembra 1#> SFOMHISKI DJUEVI Na današnji dan je bil leta 1908 rojen Miško Kranjec, slovenski pisatelj. Danes, torek 15. septembra Nikodem, Svogoj Sonce vzide ob 5.43 ir' za,tonLuna 18.17. Dolžina dneva 12-»- “23i vzide ob 13.07 in zat°ne^® hr'a' Jutri, sreda 16. septembra Ljudmila. Sodirni^^^^^ Saša dolžnost Ob začetku vpisovanja otrok v šole za leto 1953-54 osnovne Jutri se odprejo pisarne šolskih vodstev in se prične vpisovanje otrok v osnovne šole za šolsko leto 1953-54. Te dni bodo pri nas vpisali v šole na tisoče in tisoče otrok. kot jih vpisujejo leto za letom ob pričetku šolskega leta v vseh kulturnih. deželah. Ta akt torej ni nič posebnega in izrednega, da bi bilo treba še posebej razpravljati o njem. Vendar so pri nas take razmere, da moramo te dni ponovno spregovoriti o vprašanju vpisa slovenskih otrok v slovensko šolo. Načelo, da obiskuj vsak o-trok šolo v svoji materinščini, je že davno postavil in utemeljil pedagog Komenskg, in se je že splošno uveljavilo po vsem svetu, da je danes izven diskusije tudi tam, kjer se kakor pri nas, stikata in živita medsebojno pomešana dva naroda. Vzgojni in kulturni pomen šole v materinščini je že davno dognan m ne predstavlja niti na stičišču dveh narodov, ki si medsebojno priznavata pravico do življenja in smatrata šolo izključno za kulturno ustanovo, nobenega problema. Pri nas žal ni tako. Italijanski iredentizem je rano vpregel italijansko šolo v svojo akcijo raznarodovanja in ji določil v tej akciji celo prvo mesto. Zato so zlasti v Trstu vladajoči krogi zatirali slovensko šolo in ji onemogočali razvoj, dokler niso za časa fašizma z brutalnim cinizmom uničili vse slovenske šole po vsej takratni Julijski krajini. Po zmagi nad fašizmom smo si Slovenci sicer obnovili svoje šole. toda že ob prihodu ZVU so razni funkcionarji stare fašistične uprave skrbeli, da ne bi slovenska šola shodila s preveč svobodnimi koraki. Leta 1945 so to delali še z ma-kiavelistično sladkimi obrazi in opirajoč se na obstoječe fašistične zakone, potem pa vsako leto bolj neprikrito in odločno. Tako so zavrli nadaljnjo izpopolnitev naše šolske mreže, onemogočili otvoritev od ZVU že odobrenega otroškega vrtca v središču mesta in odbili zahteve po nekaterih drugih učnih zavodih, za katere se je pokazala stvarna potreba. Toda njihovo stremljenje gre še dalje. Hoteli bi do kraja uničiti še obstoječe slovensko šolstvo. Nobena naša pridobitev narodnoosvobodilne borbe jim ni tako na poti kot slovenska šola, zato potrošijo v neprestano se ponavljajočih časopisnih kampanjah največ tiskarskega črnila proti njej. Nevarnejša od časopisnega trobentanja pa je vsakodnevna žilava akcija, ki jo podtalno vršijo vsi mogoči italijanski šovinisti, ki na različnih mestih, ob različnih okoliščinah uporabljajo proti slovenski šoli najrazličnejše aargumenten od zastraševanja, prigovarjanja, do nbičerinovs likerja, s katerimi je podkrepila italijanska učiteljica svoje eargumentes, ko je prigovarjala v čisto slovenski vasi našim materam, da bi prodale duše svojih o-trok in jih vpisale v italijansko šolo. Taktika italijanskih šovinistov je preračunana do podrobnosti. Nikoli še niso odklonili vstopa slovenskega abi-turienta s slovenskim maturitetnim spričevalom na italijansko univerzo. Tudi na italijanskih srednjih šolah so sprejemali in sprejemajo dijake s slovenskim spričevalom, le na italijanski strokovni šoli v Miljah odklanjajo vpis otrok s slovensko osnovno šolo. Zakaj? Dobro poznajo majhno narodno zavest in zato tudi nizko odpornost naših ljudi v Milj-skih hribih, pa se jim zdi, da bodo na tak način najlaže pripomogli slovenski šoli do shi-ranja. Nesmiselno bi bilo. da bi si zakrivali oči pred dejstvom, da dosegajo italijanski šovinisti v svoji akciji proti slovenski šoli določene uspehe. Kje so vzroki za tako popuščanje nakanam italijanskih imperialistov? Prav gotovo zavzema prvo mesto mlahava narodna zavest, ki je v delu našega ljudstva prav slabo razvita in živi marsikje le še v podzavesti naših ljudi. K temu dodajamo še hlapčevsko mentaliteto manjvrednosti, ki se je ponekod niso mogli otresti niti po naši zmagoviti borbi proti nacifa-šizmu. Poleg teh. rekla bi, psiholoških razlogov obstajajo še stvarni, ekonomski razlogi, ki so sicer v glavnem le namišljeni. Italijanskim šovinistom je namreč uspelo ob splošni gospodarski krizi, ki zajema Trst in povzroča občutno brezposelnost. zlasti med mladino, prepričati mnoge slovenske starše da je ovira za zaposlitev slovensko šolanje. Ce pa se z ljudmi o tem pogovarjaš in siliš v nje, naj navedejo samo en primer, da je bil nekdo odklonjen pri iskanju dela zaradi slovenskega šolanja (v delavski knjižici, s katero se predstaviš delodajalcu sploh ni omenjen učni jezik dokončane šole) te debelo gledajo in morajo priznati, da je s tem »argumentom« kot z lohneško pošastjo. v katero vsi verjamejo, a je ni videl še nihče. In če nato te naše ljudi še povabiš, naj se ozrejo po svoji soseščini in ugotovijo šolanje brezposelne mladine, ti bodo sami po-vedali, da je med brezposelnimi, tudi mnogo takih ki so končali italijansko šolanje, da pa je določen del mladine s slovenskimi šolami vendarle zaposlen. Prav gotovo igra v napačnem odnosu slovenskih star- šev do slovenske šole svojo vlogo tudi namerno ali nenamerno napačno tolmačen in-ternacionalizem. Dogodilo se je, da so odgovorni voditelji delavstva označevali propagando za slovensko šolo med slovenskimi starši kot šovinizem in nacionalizem. Taki krivi preroki so tako odvajali ljudi, ki so jim sledili in verjeli, od resničnega intemacionalizma, ki je mogoč le med enakopravnimi narodi, ki medsebojno spoštujejo svobodno rast narodove kulture. Pravilno bodo tržaški delavci tolmačili in-ternacionalizem tedaj, ko bo italijanski delavec v tovarni moralno podprl svojega slovenskega sodruga, m ga prepričeval, da vpiše svojega o-troka v slovensko šolo, kakor je on vpisal svojega v italijansko. Ko bo socialistično gibanje Trsta tudi v tem vprašanju našlo svoj pravi, socialističnim načelom odgovarjajoči izraz, bo raznarodovalna akcija italijanskih šovinistov močno paralizirana. Do tedaj pa smo dolžni vsi, da se proti nakanam za uničenje slovenske šole postavimo po robu kot en mož. Nihče iz našepa slovenskega občestva na Tržaškem ni odvezan prihodnje dni te svoje dolžnosti. Ti zavedna slovenska mati in slovenski oče, ki sta brez obotavljanja napravila svojo dolžnost in vpisala svojega o-troka v slovensko šolo, nista še izpolnila vsega. Ozrita se po svojem sorodstvu, med znance in sosede, med delovne tovariše in prepričajta o-mahujoče slovenske starše naj sledijo vašemu zgledu. Roditeljski svet! Pritegnite v svojem okolišu vse zavedne ljudi da vam bo do pomagali te dni razpršiti meglo, ki je vstala iz močvare italijanskega iredentizma in zameglila pogled nekaterim staršem. Zena bo ženi spregovorda in potrkala na njeno materinsko srce; te ti je srečna bodočnost tvojega otroka na skrbi, odloči pravilno in vpiši svojega o-troka v šolo. kjer se bo izobraževal najprej v materinem jeziku. Delavec, oborožen s pravilnim tolmačenjem socialistične misli, bo opomnil svojega delovnega tovariša, naj ne naseda nakanam imperialistov ki jim je raznarodovanje le orožje za dosego njihovih ciljev. Vsi, ki jim je do resnične narodne enakopravnosti, ki je tudi edini resnični temelj mirnega sožitja obeh narodov na naših tleh, bodo prispevali svoj delež k zmagi načela, da spada slovenski otrok v slovensko šolo. ANTONIJA COK Obvestilo šolnikom Višja šolska uprava (Sovra-intendenza Scolastica) sporoča, da so v dnevih od 15. do vključno 28. septembra 1953, od 10. do 13. ure na osnovni šoli pri Sv. Jakobu (Ulica della Scuo-la nuova) in pri vseh didaktičnih ravnateljih objavljene dokončne prednostne lestvice prosilcev za poverjena in nadomestna mesta na slov. osnov, nih šolah Tržaškega ozemlja za šolsko leto 1953-54. PREFETTURA Dl TRIESTE »O? n. 1037/53 iona VISTA 1» domanda presentata da FRESL Angelo - Basovizza n. 93 M OBSTAJA AH NE URAONA PREPOVED POLIUŽNIH PmREPITEV v Se o prepovedi komemoracije v Bazovici Nasprotujoče si pojasnila predsedstva cone in tiskovnega urada ZVU per conto _ dal Circolo di Cultura di Basovizza - Basovizza 8» 37-.. intesa ad organizzare la commem.orazione dei martiri di Basovizza a Basovizzai presso il monumento ai Martiri (poligono) il giorno . .13 settembre 1953 ..... con la partecipazione di circa 100------------------ persone- dallc 11*3® alte ore ....^3 N0H AUTORiZZA la commemorazione i iniHMt—HMBBM—K di cui alta premessa, gtKttxtcxpjs5feKk5tozx«K7a5txso*K>»tooK3tKPj»xKxs«3axjcxMKriKoioEcjt«:maxitoazimt»altejtiiiti7t1aufcX d* Ste itixix.xitri ^) G Puccinis Madame ® . jj F ir. II. dejanje. 23.10 Gla i ko noč. 23.30 Zadnja P°> Tltsr **• 306,1 m ali 980 K 1*1* 13.00 Glasba po Žel Sibelius: Praznik goittj , 17.30 Plesna glasba. 1»-* ing,lL ; opranistke Ersilije Do' gia«., - Poulenc: Koncert za °v ,,,ui)l)" i orkester. 19.15 f^,ern» ligi ( idije. 20.00 Pestra ope j JL ba. 20.45 Slovenske Jerome K. Jerome: FA* 4 TE, STRICI. ITD.. !&rareVij., ' kester, opus 111. 23.3^ slasba- TKST *• irf 12.15 Orkester E. NiceJ|jjarisL Orkester J. Venutija^ Plesna P Lang. 14.25 Romance so 1S.05 Ameriška glasba- jla*" winjky: Orfej. 23.30 P»e K I. « V K N m 327,1 m, 202,1 m, 4> |ia j|j 12.00 Obiščimo 12.00 Obiščimo slda88^ ti jo Tomca. 12.30 Wr.%e. $ i Kratke orkestralne s,‘-ha. .J* Lahka in zabavna i »: l/Anpprt ^ ske narodne pesmi Popoldanski koncert * gjA simfonične glasbe. ,u- ,aje [J, ske narodne pesmi iz* . in solisti. < 18.00 Zaba 18.30 Slavo Kobe: pred Kočevske. 18.40 Sarfiujoj,..V Ljubica Jankovič-Svd ha 1J # Odlomki iz ODer RoSS>£ kavn' Odlomki iz oper i V kestri igrajo. 22.00 nizettija. 21.30 Velik^^u«. ADEX iZk Rossetti. 16.30: «Doktor Jekyll», Mario Soffici. Anna Maria Campoy. Excelsior. 15.30: «Surovež in lepotica«, Lana Turner, Kirk Douglas, Walter Pidgeon, Nazionale. 16.00: «MoIih šest kaznjencev«, VVillard Mitchell, Gil-bert Roland, John Beal. Filodraramatico. 16.00: «2eleznl ljubavnik«, Alan Ladd, Virginia Mayo. Barvni film. Mladini izpod 16 let prepovedano. Arcobaleno. 15.30: «Atanazij, niče-muren konj«, R. Rascell, T. De Mola, K. Urbani. Astra Roiano. 16.00: «Drznež», Susan Havvvard, Robert Mlt-chum. Grattacielo. 16.30: «Crna krona«, V. Gassmann. M. Fe!ix. Mladoletnim prepovedano. Alabarda. 16.00: «Kaplar Sam«, Dean Martin, Jerry Levvis. Ariston. 16.00: «Vrne se ljubezen na Donavo«, Paul Horliger, Maria Andergast, Armonta. 15.30: «Napad apašev«, R. Young, J. Carter. Aurora. 16.30: «Pesem Misslssip-pija«, Ray Middleton, Miken Cristy, opA' Izlet v BUZET . bil* GUC, ki bi moi* pff 12.-13- septembra, :o*p< ložen na 19.-20 Dvodnevni i*1** * 26. in 27. septen^ AJDOVCCaV0 vipA!?ko OPATIJO LJUBLJANO POREČ 27 in 28. septeD't’r ttraŠ,KsV» KNEŽAK PIVKO Vpisovanje 3. in 4 oktobra izlet V NOVO G0BIC ROVINJ POLO PAZIN 4 oktobra 19,3 izlet v KOMEN pri «Adna tej, F Severo 5 IZLET OD 26. DO 28 SEPTEMBRA (Vpisovanje do 17. septembra). »ADRIA - KXPRESS». Ul. F. Severo 5-b primorski dnevnik e » s US. ssptemtara M)0> it ot Luna 21.21 1* Dr« GOVOR MARŠALA TITA NA PROSLAV! DESETLETNICE UMETNO POITALIJANČEVANJE SLOVENSKEGA OZEMLJA je more opravičiti italijanskih osvajalnih teženj )'fove desetletnice priključitve Slovenske Primorske k Jugoslaviji in ustano- I-Okovca briead r.‘gad. J50 bivš' borci Gradnikove brigade povabili v svoje vrste 1 . — •»*» "V»VI v*» nmiauv * k M« pv * BMI>1 v j * V/JV II9IC ŽC111CO Ki je izgubila v narodnoosvobodilni vojni štiri sinove Ivana, Drejčeta, Henrika st ram) in ki je prihitela na to slavje, da bi zastopala svoje padle junake. ?tsta. moralia vprašanje seneč- . am reci H= „ ______ ž ;eca, kak-n ’ aa me F Su»"so g°tovi krogi na i?-g ia ta l na moj pred-!'cj- Toda eov°T na Okro-Predlog o inter-if- ‘n DoIpo'*^rsta ie realisti-ina?° žrtvijo še Prežet z n=kje ie narL, kJe je Trst m-.^eja je s~-na meJa? Narav-tj3a’ Soča l°Ca- Tu ie etniška fcizS°dovinski163a; a Trst ie H?akšna „5°. ustvarjen kot Pa je k j , ,na deska, ven- JUt.‘ internap?o n°i V nekakšni t'r» 1 easa a ,ona*en 'n samo kh^esto. prok?3sko Pristani- ^ ^ lf* epHn-i \r Je Trcrf J 5 Jji* v niem • na našem ozem-jgMv. T0? 3e es več Ita- itllHaj °daJ,.V1 ^Veste, kako fe1iisočeljt£dtriral deset in Italhl 3anov lz raznih to Ja3e tudi a-ln da se to na’ tou bi sp nnes ne samo za-h, Sefn ita|i; st napravil za 80nL3e v nip3ns- mest°. če-drPg?h S1°vencevSe Z**™ okoU ottj r,‘h’ »emveč h H£vatov m tai,Pas od Trst ’ j bl se tudl Vtetprisilno 1*.do Tržiča prav isfo.bni Sik ''”1'.' da jo v letih po vojni in ne morejo govati na naš račun. Ce bi to Ir PoitaHjanč.l Od-*tVsH°>skih kmetov tvaria- ?asel-°vCtla ribiška in druga r"«lja'Veia r' m U’ bon!'- ^ biatuJta vlačij° ItaTi-011'’- ■ 01 UKh’"-ili etniško Trstom Hii ustvarili k:rmed ,‘ul Protir »tf1?1 tudi jaz in t-'1,1. ki kontinuirani Sloveanj .niso itah-Ustična ker u- Cl- Toda m*"1’ temveč Jak. kora^u etnič; smo proti bočefa °ni Do^^.nafelu. kača i , rešiti sed^k °ni ga »le ,'hitrimi,. d 3.na ta način, bik Se’ da t}® Italijane. Razu-l95n so »a/1?, bomo poza-diTl>.*Iasti , el* delati leta kto/l1' ^a leta 1952. in tu- 2S* so *v, ;°io uiestav začeli • h.0aletel Z kro- zJ , Sedai „ dober spre- S* ?ftclevo kakn°n»-dl' Kda3 'H0 aa4etn0 --J.predlog' &at Ur*ed m°. da ” to^51*3’' ‘hkaid'j da k?e> ze en. bi ai • 5hdi Hi*. hoče ze enkrat mo prispe-zrtev, da bi a *aU dSi7Pta zag°tovil 'dlofu kalho uJ ■ .se to ure- trj «il1a sb ^ r°pe. Tu da bi 1 se svet ne ope Tu gre za h1*, to10 Pogoji m,ru' da se Sho ,miren ra2„za sodelova-Vrtova in medse- S ped našimi in 1- bi tt v»7'“°vah, mir in da bi s 1 tn . u smo b' u D1 zeieu ha bi S2U?‘ ital5S!££čani. d.a , °j, ^ ae, ne h“ 3anski narod ^4. i iJaras m ~ s,'-' k "V1 kdo “ 1,1 ua ci So * e,Co m da ilJlnski na- kNo „el° vednPo'Hajaj0 na Ss3:fc L tak predlog? Kakšni so tu smotri in kaj se je Italiji sploh obljubljalo? Zakaj se vedno poudarja vprašanje Trsta? Italija je izgubila vse kolonije v Afriki, vendar pa so bila edino odprta in odpirajo se široka vrata proti, naši državi, skozi Trst, skozi cono «B», skozi Istro itd. Toda tukaj nimajo kaj iskati! Hotel bi, tovariši in tovarišice, ta moj sum nekoliko podkrepiti z gotovimi neverjetno odvratnimi in morem reči, podlimi zadevami, ki so se pojavile v nekaterih listih v Veliki Britaniji. Dovolite da vam delno preberem, kar pišeta «Daily Telegraph« in «York-shire Post«, ki nista nobena provincialna, temveč razmeroma znana lista Objavljata izvlečke iz knjige Wilhelma Hc-tla («Tajna fronta«, ki je te dni izšla iz tiska v založbi podjetja «Winfeld and Nicol-son#). «Daily Telegraph« piše med drugim: «Eden izmed najbolj zanimivih dogodkov, ki Jih opisuje ta knjiga, je oni, v kateJe,m se navaja, kako je maršal Tito baje po navodilih Moskve ponudil sodelovanje nemškim silam v Hrvatski v primeru, ako bi se Angloame-ricam izkrcali na jadranski obali. Dr. Petrovič, kurir ki je prinesel ta predlog v nemški glavni stab v Zagrebu, ni bil nihče drugi, kakor prav general Velebit, sedaj jugoslovanski veleposlanik v Londonu Hitler je odklonil to ponudbo Bilo bi zanimivo, ako bi se o tem čula jugoslovanska verzija«. a Zahtevajo našo verzijo? Na podlosti, na nesramno.iti ne dajemo svoje verzije, toua je nekaj drugega v tem Zakaj je prav sedaj izšlo tako podlo odurno obrekovanje. Zato ker hočejo reakcionarni krogi'podpreti svoje brate v Italiji v doseganju njihovih imperialističnih ciljev, oziroma hočejo tr- Rab-priča kulturnega poslanstva italijanskih imperialističnih zavojevalcev Spomenik žrtvam na Rabu bo za vedno pričal o najsramotnejši strani italijanske zgodovine v*: > p Ko pal je mrak na domovino po vseh vaseh so jih lovili in sem gonili kot iivino. Ker so svoj rodni dom ljubili, umirat so na Rab prišli. (Nadaljevanje s 1. strani) katero so prišli predsednik izvršnega sveta LRS tov. Miha Marinko podpredsednik dr. Mrnjan'BrPeceljmdrug,člani izvršnega sveta, ki so se ude ležili svečanosti. Pred častno tribuno ob grobišču se je razvrstila ogromna množica ljudi, ki so pri 1, iz raznih k‘'aJ?v. .Slo'% Hrvatskega Primorja. Clan izvršnega sveta LRH Marko Belinič je v otvoritvenem nagovoru poudaril, da bo spomenik na grobišču za vedno pb-toževal italijanske fašistične "sumeče rabskega taborišča je v svojem govoru orisal nekdanji komandant Rabske brigade tov, France Potočnik, ki je poudaril, da je Rab zavzemal med vsemi taborišči posebno mesto, ker je bilo to taborišče namenjeno za popolno iztrebljenje Slovencev. Govoril je nato 0 divjanju, klanju, mučenju in požiganju italijanske vojske in fašistov po slovenskih in hrvatskih krajih. Italijanski zavojevalci so napol nage in bose ljudi obojega spola, vseh starosti, nedorasle otroke pošiljali v taborišče smrti na Rab, kjer je v strašnih mukah in trpljenju umrlo 5.000 internirancev. Točno število vseh žrtev tega taborišča pa ne bo nikoli znano, j saj Italijani niso imeli nobene prave evidence ne nad živimi ne nad mrtvimi. Tov. Potočnik je zatem govoril o razvoju Osvobodilne fronte med interniranci ter o sestavi vojaških enot, s pomočjo katerih so se interniranci sami osvobodili, razorožili vojaške straže in nato 0-svobodili tudi Rab. V imenu Zveze židovskih občin Jugoslavije se je dr. Levi spomnil okoli 2.000 2idov, ki so skupno s Slovenci in Hrvati trpeli v rabskem taborišču. in tistih, ki so potem v posebnem bataljonu v sklopu Rabske brigade sodelovali pri osvoboditvi Raba ter nato odšli v Bosno, kjer so nadaljevali borbo do končne osvoboditve. Poudaril je, da je rabsko grobišče v opomin vsem tistim. ki grozijo na jugoslovanski zahodni meji in ki si hočejo prilastiti jugoslovansko zemljo. Govoril je še glavni tajnik Zveze borcev Jugoslavije Velimir Stojnic. Dejal je, da poražena italijanska vojska danes znova izziva na jugoslovanski meji in kot orodje italijanske imperialistične politike vnaša motnje v svetovni mir. Italijanski državniki govore o jugoslovanski zemlji, do katere nimajo pravice, nikoli pa ne govore o svojih zločinih, ne govore o Rabu, toda jugoslovanski narodi na to ne bodo pozabili. Ko je tov. Stojnič zatem odprl grobišče, so v žaro ob vhodu ljudje polagali zemljo, ki so jo prinesli iz krajev žrtev, ki počivajo na tem po- kopališču. K spomeniku pa so delegacije položile vence, nakar se je množica razlila ob grobovih. Z grobov je odjeknil presunljiv jok svojcev. Nepopisni in ganljivi so bili prizori, ko so žene jokaje greble v zemljo, kakor da bi hotele še poslednjič objeti svoje može, sinove, hčere, ki počivajo tam v rabski zemlji in katerih grobovi bodo za vedno resen opomin tujcu, ki sedaj znova obuja svoj pohlep po naši zemlji, da jugoslovansko ljudstvo ne bo dovolilo, da bi se ponovile grozote Raba. Po svečanosti je okrajni ljudski odbor Raba priredil kosilo, ki so se ga udeležili predstavniki bivših internirancev, ljudske oblasti in množičnih organizacij iz Slovenije in Hrvatske, Predsednik izvršnega sveta Slovenije Miha Marinka je v odgovoru na zdravico predsednika ljudskega odbora Raba med drugim izjavil, da je ureditev grobišča naša prisega, da teh žrtev in borbe rab-Skih internirancev ne bomo nikoli pozabili. Nedopovedljivo strahovito je to, kar so tu počenjali Italijani. Zato človek ne najde besed, ko vidi, kako danes spet proslavljajo svoj iredentizem ter prirejajo celo svečanosti ob spominu na zlo, ki so ga prizadejali našemu ljudstvu. Drznejo se celo, da se ponašajo s tem svojim početjem, ki bi moralo biti najbolj sramotna stran v njihovi zgo- Nekdanji komandant Rabske brigade tov. France Potočnik. dovini. Slovenski narod jim je dal na Okroglici dostojeni odgovor, hkrati pa tudi pokazal, da je, kot nekoč, tudi danes trdno odločen braniti svoje pravice in svojo zemljo ter se boriti za zmago tistih idej, za katere so trpeli in se žrtvovali na Rabu. —rpnmm Taborišče internirancev na Rabu leta 194 majhni otroci, sedaj so pa že odrasli. Ali je to normalizacija: ugrabiti otroke in reči, da so ti otroci sedaj že veliki in da drugače mislijo kakor tedaj. To se mi zdi podobno romanu nekega angleškega pisatelja o tako imenovanih kompočikusov, ki so kradli tuje otroke in jim spačili njihove obraze, da bi mogli dobiti miloščino na njihov račun. Tako pačijo tudi duše in srca teh naših otrok, ki imajo že po 15, 16 ali 17 let in ki bi se mogli sedaj vrniti v našo državo, da bi tu spoznali z lastnimi očmi, kakšna je njihova država, kakšni so njihovi očetje in matere, kakšna je sploh naša sedanja stvarnost, pa se prepričati, da ni tako, kakor so jim govorili. Toda, njim je bilo do tega, da bi ti otroci nikdar ne spoznali resnice. Mi pa zahtevamo, naj nam vrnejo otroke, ker drugače ni normalizacije. Razen tega je še cela vrsta drugih stvari, ki prav tako kažejo, da se celo v malenkostnih stvareh za sedaj ne mislijo spremeniti. Ne vem, kaj sploh hočejo. Tako n pr. vedno šikanirajo naše brodarje, ki plovejo po Donavi, preiskujejo ladje itd., z eno besedo, ne obnašajo se niti malo prijateljsko do naše države. Nadalje smo zahtevali, naj nam vrnejo našega vojaka Milana Marjanoviča, ki je bil aretiran leta 1949, ko je bil v Berlinu z našo misijo. Aretirali so ga. ne da bi bil kaj kriv ali dolžan. Zahtevali smo, naj nam ga vrnejo, naj izpuste človeka domov. Res je nekaj izrednega, zajeti tujega vojaka in ga odvleči kdo ve kam. In kaj so odgovorili? Da je umrl zaradi tuberkuloze v zaporu Kaj se njih tičejo njegova mati, oče, sestra, bratje in naša država kot celota, ki ljubi m ceni svoje lju. di. Za nas ljudje niso figure, temveč živa bitja S" svojim notranjim življenjem. To je humanost, ono pa je nečlovečnost. Zanje je to končano: umrl je. Kdo pa je kriv, da je prišel v zapor in da je umrl? Takih in podobnih zadev je celo vrsta. Ali je to pot k normalizaciji? Ni! Morajo še mnogo napraviti in prenehati 3 tem, kar sem tukaj naštel. Razen tega se imamo še o mnogočem pogovoriti. Vem, da bo za to potrebna daljša doba, toda začeti je treba, a oni niso začeli. Prav tako je tudi z Bolgarijo. Nedavno, ko je bila osnovana skupna komisija za proučitev izzivanj na meji, so v istem času poslali diverzante v našo državo. Naši graničarji so jih opazili in jih hoteli prijeti, toda Bolgari so začeli streljati čez mejo in so hudo ranili našega graničarja Dušana Bojoviča. Ali je to normalizacija? Odkar je zahtevala Sovjetska zveza agrement za veleposlanika, se je pripetilo še vedno mnogo primerov izzivanj, preletavanj letal čez mejo in tako dalje, V Bolgariji in drugih državah se snuje množica diverzantskih skupin in pošilja v našo 'državo, da bi se tu skrivale (kajti pozneje jim bo morda teže pošiljati jih), da bi delali za njihov račun in izpodkopavali naš sistem in našo stvarnost. Toda njim bo vroče tukaj, kakor jim je bilo doslej Torej tu ni normalizacije. Vsi ti emigranti, ki so tamkaj najeti in plačani, da bi delali proti naši državi, tiskali razna obrekovanja in izmišljotine o naši državi, nam ne dajo naših otrok, ki so nam jih ugrabili na meji in nočejo odgovoriti na note, z eno besedo, v praksi so šli v vsem za svojim «velikim bratom«. Z Romunijo je prav tako. Tudi tu ni nobene normalizacije. Osnovana je bila le skupna komisija in šele le dni je bil v Vršcu podpisan sporazum o skupnem proučevanju teh izzivanj. To je vse. Sovražno stališče obrekovanja, pošiljanje diverzantov, streljanje čez mejo, to je današnja ((normalizacija« odnošajev Romunije z našo državo. V juliju in avgustu je bilo 59 incidentov na meji ob Romuniji. Tudi oni nam nočejo vrniti otrok, ki so jih ugrabili, ko so zablodili čez mejo. Pravijo, da so otroci že odrasli in se jim ni treba vrniti. Nadalje pravijo, da se je treba najprej razgovarjati o njihovih letalcih, ki so pobegnili k nam čeprav ni v tem ničesar skupnega, to je ena zadeva, ona pa je druga. Tu more biti razgovor posebej o eni, a posebej o drugi zadevi. Torej zavzemajo tudi tukaj enako stališče kakor v Sovjetski zvezi. Ali recimo, oni so z obmejnega odseka pri Braili depor-tirali 800 družin, med katerimi je 28 družin srbskega porekla. Te družine in otroci tamkaj hirajo, nimajo niti dela niti ne dobivajo nobene podpore ter enostavno izumirajo. Nadalje ne dajejo vizumov za vrnitev naših državljanov iz Romunije, tako da morajo n. pr. nemo slepo dekle, neki študent in še nekatere osebe enostavno umreti zaradi lakote. Prodali so vse do poslednjega kasa svoje obleke. Toda, ne puste jih, da bi se vrnili v našo državo. Ali je to normalizacija? Ne! To je sovražno ravnanje proti naši državi in mi moramo povedati, kaj ne velja, da bi prišlo do normalizacije. Prav tako je tudi z Madžarsko. Tamkaj je nekoliko laže prišlo do sporazuma o obmejni komisiji za proučevanje incidentov. Toda nič se ni spremenilo. Ista propaganda obrekovanja, pošiljanje diverzantov itd. Tako n. pr. je bilo na madžarski meji raznih incidentov X juliju in avgustu 148, med njimi 22 težjega značaja — obstreljevanja graničarjev itd. Enak je primer tudi z Albanijo. Tudi Češkoslovaška in Poljska sta ostali na svojem sovražnem stališču. Nič se ni spremenilo, razen tega, da vabijo sedaj tudi naše diplomatske predstavnike na razne sprejeme. Taka je zadeva med nami in temi državami. Na Zahodu so zlasti Italijani dvignili hrup, da smo se sedaj že ponovno «preokrenili» na Vzhod in pokazali hrbet zahodnim zaveznikom, da jih bomo izdali itd. 2e večkrat sem govoril, kdo je koga izdal in da mi nismo bili tisti. Oni si hočejo sedaj ustvariti kapital s temi obrekovanji. Razume se, da ne bomo nikogar na svetu vprašali, najmanj pa Italije, ali bomo normalizirali odnoša-je s temi državami, ker nočemo, da bi imeli tamkaj fronto in borbo, temveč hočemo normalne odnošaje, kakršni so med državami, četudi ni nobenega prijateljstva med njimi. Nikogar ne bomo za to vprašali; ker menimo, da je to potrebno tudi za okrepitev miru na svetu in sploh za pomirjenje strasti v mednarodnem obsegu in za ustvaritev čvrstega mirnega stanja v tem delu Evrope. To je neobhodno potrebno ne samo nam, temveč tudi zahodne« mu svetu in zato naj ne delajo raznih špekulacij in raznih ugovorov, ki niso umestni. Glejte, tako stoji zadeva, tovariši in tovarišice, z našimi odnošaji z vzhodnimi državami. Na podlagi vsega tega lahko rečem, da bodo propadli vsi morebitni poizkusi z vzhoda, da bi z raznimi cenenimi manevri razbili balkanski sporazum med nami, Grčijo in Turčijo. Ta sporazum skušajo razbiti Italijani, kakor ti na vzho. du, samo da ti delajo z drugačnimi metodami, ne odkrito, kakor Italijani. Ta sporazum nam je potreben. To je akt, ki ima miroljubne težnje ki pa omogoča Jugoslaviji Grčiji in Turčiji bolje braniti svoje nacionalne interese, svojo neodvisnost in nedotakljivost pred morebitnim ogrožanjem s strani vzhodnih držav. Vzhodnim državam se ni treba niti najmanj razburjati, ker ta sporazum ni naperjen v agreisivnenj-- smislu proti njim, marveč pomeni samo o-brambo pred morebitnim napadom z njihove strani, Nikoli ne bomo dovolili, da bi ta pakt služil kot instrument za kakršno koli napadalno vojno dejanje proti tem državam. Po drugi strani lahko rečem, da bo ta sporazum čvrst branik v tem delu sveta a ohranitev! in utrjevanje miru na Ba'kanu. S tega mesta sporočam našima zaveznikoma, Grčiji in Turčiji, naj ne nasedata raznim provokacijam in izmišljotinam, ker nista sklenila sporazum s Stojadinovičem ali Cvetkovičem in podobnimi, temveč, da imata sporazum s socialistično deželo, ki ceni in drži besedo, ki jo je dala, in ki ne more take besede prelomiti. To sem vam hotel povedati, vsem pa, ki bi poskušali ali pa upajo, da bodo dosegli kakšne takšne cilje, sporočam, da se bodo v tem zmotili. Zahodnim zaveznikom pa sporočam, da po vsem tem, kar se je zgodilo na vzhodu, ter med nami in temi državami, ostane ea nas še vedno isto stanje in iste obveznosti, kot so bile prej: naša obveznost’ — kar se kaže tudi v Združenih narodih — je, da delamo skupno' * vsemi onimi deželami, ki želijo ohraniti mir, ki želijo reševati razna sporna vprašanja na miren način, ki želijo z eno besedo, mednarodno sodelovanje in ki so proti vsaki napadalnosti. To je Jugoslavija in taka bo tudi ostala. To sem jim hotel sporočiti. Poglobitev demokratičnih načel Na koncu tovariši in tovarišice, dovolite, da z nekaj besedami omenim naše notranje probleme. Znano vam je, da je ljudska skupščina izglasovala volilni zakon ter da bodo v novembru volitve v vsej državi. Ta zakon, ki bo kmalu objavljen, da se bo z njim lahko seznanila tudi naša javnost, vsebuje nove demokratične in socialistične elemente. Toda lahko rečem s tega mesta vsem, ki špekulirajo s takšno širino, ki špekulirajo s tem, da bi laže rovarili ter se na neki način infiltirali — to so tiistj ostanki starega — da se varajo, ker naj bo demokracija pri nas še tako široka, bo kljub temu vedno sposobna ohraniti pridobitve naše velike revolucije, naše ljudske vstaje, in ne bomo dovolili, da bi nam kdo rušil našo današnjo stvarnost. Smelo nadaljujemo našo pot v izgradnji socializma. Prišli smo že do take stopnje, da lahko še bolj razširimo jn poglobimo demokratične principe socialistične dežele. 2elim, da bo naše ljudstvo na teh volitvah reklo svojo besedo, da bo izvolilo tiste ljudi, ki so se v najtežjih časih pokazali kot dostojni sinovi svojega naroda in ki znajo ščititi koristi ljudstva, da bo naše ljudstvo s tem zavarovalo svoje pridobitve ter lahko še naprej mirno gradilo svojo srečnejšo in boljšo bodočnost. S tem vas tovariši in tovarišice pozdravljam in vam želim največjih uspehov pri vašem delu. Naj živi ljudstvo Dalmacije in mesta Splita! TRST, torek 15. septembra 1053 VRKIIG Vremenska napoved za danes: Napovedujejo spremenljivo oblačno vreme z obsežnimi krajevnimi razjasnitvami. — Včerajšnja najvišja temperatura v Trstu je bila 22,9 stopinje; najnižja pa 16,4 stopinje. PRIMORSKI DHEVHIK RADIO Opozarjamo vas na sledeče oddaje: Jug. cona Trsta: 14 40: _ . ,j. Slovenski oktet poje slovenske umetne pesmi. _ 18.35: Poulenc: Koncert za dva klavirja in orkester. Trst I-: 20.55: Strawinsky: Orfej. — Slovenija: Id. poldanski koncert slovenske simfonične glasbe. LEPA LAHKOATLETSKA PRIREDITEV V NEDELJO NA OBČINSKEM STADIONU v Zenski troboj Italija-Avstrija-Svica Presenečenj ni bito ■ Italijanke so premagale Avstrijke in Švicarke, ki so podlegle tudi Avstrijkam 35,58; 6. V nedeljo popoldne je bilo idealno vreme za lahkoatletsko prireditev. Poleg takega vremena si je želeti samo še odlične steze in zaletiščj pa morajo skoraj sami po sebi padati rekordi. V nedeljo na tržaškem občinskem stadionu sicer rekordov ni bilo, vendar pa smo prisostvovali lepi mednarodni lahkoatletski prireditvi, na kateri so med seboj tekmovale poleg italijanskih še avstrijske in švicarske lahkoatletinje. Troboj je bil pravzaprav o-stro ločen v dva raznovrstna dvoboja, od katerih je bil za Italijanke nekoliko nevaren samo dvoboj z Avstrijkami V dvoboju s Švico pa se je samo v eni disciplini (metu krogle) prva Švicarka vrinila pred drugo Italijanko. Medtem ko so v italijanski reprezentanci dve ali tri reprezentantke, ki niso več zelo mlade, pa sta bili ekipi Avstrije in Švice sestavljeni iz samih mladih deklet, ki jih njihov višek šele čaka. Po otvoritvi je takoj sledila prva točka, tek na 80 m z zaprekami. Kot se je pričakovalo, je zmago odnesla Greppi. ki se je morala tiao braniti pred Avstrijko Steurer, kateri je ušla šele v zadnjih 10 m. Medtem ko so proti sredi igrišča letela kopja, ki so jih atletinje metale tam nekje od gola, pa so gledalci s tribune lahko od blizu opazovali skok v daljino. Pri kopju bi Turci skoraj dosegla nov rekord: na 5 cm se je približala lastnemu rekordu. Na 100 m je nastop’la rekorderka Leone. Medtem ko se ie na koncu proge otresla trdožive 'Avstrijke Harašek, bi ,io nazadnje skoraj premagala Grep-pi ki je v zadnjih metrih pridrvela Nekateri bi celo dali zmago Greppijevi; vsekakor je čas obeh isti. Skok v daljino se je končal z zmago Italijanke Fassio, ki ji je uspel najdaljši skok pri četrti ponovitvi. Sicer ima ta tekmovalka, ki svojega stila še ni dovolj izdelala, sigurne skoke; niti enkrat ni skočila slabše od 5,25 m. Tudi Musso se drži stalno nad 5 m. Od Avstrijk je imela smolo Eberl. Le trije skoki so ji uspeli brez prestopa. V teh treh skokih je daljino podaljšala vsakikrat za približno 20 cm ter tako še vendar uspela odvzeti tretje mesto Italijanki Musso. Druga Avstrijka Bartoš je ze v prvem skoku dosekla daljino 5,36 ki jo potem ni več prekoračila, Vendar so bili tudi njeni skoki vsi čez 5 m. Pri diska je zmaga pripadla Avstrijki Poell ki je svoj najdaljši met dosegla že pri prvem poskusu. Leone je zmagala še na 200 m. Švicarki Pretot pa je zadostovalo tudi četrto mesto, da je postavila nov švicarski rekord na tej progi. Pri skoku v višino je bila prečka postavljena najprej na 120 cm, vendar pa tekmovalka te višine niso skakale, kakor tudi višine 125 cm ne. Sele pri 130 sta pričeli obe Švicarki, ki sta preskočili in enako fudi 135. Ostale so pričele skakati šele pri 140. Pri tej višini je Švicarka Vogt prvič podrla prečko, vendar je pri ponovitvi le preskočila. Toda 145 cm ni več preskočila, kakor tudi druga Sicarka Gilo-men ne. Pri naslednjih 5 cm pa ste že odpadli tudi obe Italijanki. Simpatično je učinkovala s svojim skakanjem komaj štirinastletna Bindocci, od katere je gotovo možno še marsikaj pričakovati. Toda na 150 cm sta se morali ustaviti tudi obe Avstrijki, ki sta v tej disciplini odnesli edino avstrijsko dvojno zmago. Najbolj pa je občinstvo razvnel tek na 800 m. Deloma zaradi tega, ker je nastopila Tržačanka Simonetti, deloma pa zaradi dobrega finiša, s katerim se je ta tekmovalka odtrgala od ostalih. Ce bi bila spočetka nekoliko bolj pospešila, bi mogoče njen čas postal nov rekord. Met krogle je prinesel spet zmago Italijanki Piccinini, medtem ko je Švicarka Boss-hard, ki je zasedla četrto mesto, vendar med tekmovanjem kar dvakrat izboljšala švicarski rekord, prvič z 11,98, drugič z 12,07. V štafeti 4x100 ni nastopila Leone zaradi utrujenosti in jo je nadomestila Bertoni. Coverso je že prido- bila na prvih 100 m toliko prednosti, da Greppi ni bila več nevarno ogrožena od Avstrijke Steurer. Točke so se štele tako, da se je vsaka reprezentanca dvo-bojevala z vsako od obeh ostalih. Italija je zmagala v dvoboju z Avstrijo in Švico, Avstrija pa s Švico. 80 m zapr.: 1. Greppi (It.) 11”6; 2. Steurer (A.) 11”8; 3. Musao (It.) 12”; 4. Jenni (A.) 12”1; 5. Groeflin (S.) 12”9; 6. Bernard (S.) 13”1. Kopje: 1. Turci (It.) 42,66; 2. Rossi (It.) 37,33; 3. Berner (S.) 35,80; 4. Peyker (A.) 35,45; 5. Sohwarzler (A.) 35,15; 6- Weingartner (S.) 31,78. 100 m: 1. Leone (It.) 12”1; 2. Greppi (It.) 12”1; 3. Harasek (A.) 12”3; 4. Pretot (S.) 12”5; 5. Jacob (S.) 12”7; 6. Wuest (A.) 12**8. Daljina: 1. Fassio (It.) 5,41; 2. Batros (A.) 5,36; 3. Eberl (A.) 5,28; 4. Musso (It.) 5,24; 5- Gilomen (S.) 4,98; 6. Seitzer (S ) 4,80. Disk: 1. Poli (A.) 41,03; 2. Cordiale (It.) 40,79; 3. Peyker (A.) 38,58; 4. Paternoster (It.) 37,56; 5. Gradel (S.) Navoni (S.) 31,84. 200 m: 1. Leone (It.) 25**3; 2. Harasek (A.) 25”9; 3. Co-stantino (It.) 26”; 4. Pretot (S.) 26”3 (nov švicarski rekord); 5. Jenni (A.) 26”8; 6. Bernard (S.) 27”5. Višina: 1. Sablatnig (A.) 1,50; 2. Knapp (A.) 1,50; 3. Bindocci (It.) 1,45; 4. Palmesino (It.) 1,45; 5. Gilomen (S.) 1,40; 6. Vogt (S.) 1,40. 800 m: 1. Simonetti (It.) 2'20”2; 2. Bombardieri (It.) 2’24’T; 3. Dunst (A.) 2*24”9; 4. Walter (A.) 2’29”4. Krogla: 1. Piccinini (It.) 13; 2. Peyker (A.) 12,46; 3. Poli (A.) 12,33; 4. Bosshard (S) 12.07 (nov švicarski rekord); 5. Turci (It.) 11,76; 6. Weber (S.) 9,65. .Štafeta 4-krat 200 m: 1. Italija (Converso, Greppi Musso, Bertoni) 48”5; 2. Avstrija (Jenni, Steurer, Pogatz, Harasek) 49”2; 3 Švica (Bernard, Jakob, Weingartner, Pretot) 50”6. Končni rezultat: Italija - Avstrija 53:41; Italija - Švica 58:26; Avstrija -Švica 54:30. ZAČELO SE JE ITALIJANSKO NOGOMETNO PRVENSTVO Juventus-TriesdnaM (2:1) V prvem kolu ni bilo presenečenj. Edino zmago na tujem terenu si je priborila Fiorentina REZULTATI: Serija A: Bologna - Atalanta 21 2-0 3-1 2-1 3-0 4-2 4-0 1-1 2-2 Inter - Lazio Juventus - Triestina Fiorentina - »Legnano Napoli - Palermo Novara - Spal Roma - Genoa Sampdoria - Torino Udinese - Milan Končno je v nedeljo stekel ogromni stroj italijanskega nogometnega prvenstva. S prvimi rezultati je obenem prišel prvi odgovor na vprašanje, kakšna bodo letošnja moštva in kako bodo igrala. Lahko se reče, da ni bilo nikakih presenečenj. Lazio je postal dober klub, vendar pa Inter, državni prvak, ni smel izgubiti že takoj prve tekme in to pred lastnim občinstvom. In Lorenzi ter Skoglund sta poskrbela za dostojen rezultat. Milan je šel v Videm in se je vrnil z eno točko. Pred tekmo sta gotovo oba tekmeca računala na zmago, a dobil je ni nobeden. Milan je postavil v igro svojo višjo tehniko, Furlani pa so nadoknadili pomanjkljivost tehnike s hitrostjo. Triestina je odšla v hud boj z Juventus močno oslabljena, ker štirje njeni igralci še niso podpisali pogodbe za prihodnje leto; uprava društva namre{ noče ugoditi njihovim zahtevam. Pa čeprav je bilo zaradi tega moštvo Trie-stine močno pomladeno, v Turinu le ni doživelo prehudega poraza. Sestavljeno je bilo takole; Nuciari; Maldini, Mag-giolaro; Giannini. Ganzer, Do-rigo; Lucentini, Trevisan, Ispi-ro, E. Soerensen, Jugovaz. E-dini gol za Triestino je dosegel Jugovaz v 3Q’ I. polčasa. (Prihodnjo nedeljo nastopi Triestina doma; njen nasprotnik bo Bologna). Drugo turinsko moštvo pa je šlo k Sampdorii. Turinčani so se pokazali v lepši luči in zasluženo odnesli domov eno točko, Genoa, ki se je vrnila v I. ligo, ni imela sreče v svojem prvem nastopu. V Rimu je naletela na razigrano Romo, ki ji je nasula v mrežo kar štiri gole (eden je pravzaprav avtogol). Atalanta je pustila kožo v Bologni in enaka usoda je zadela Palermo v Neaplju ter Spal v Novari. Da priprave Fiorentine niso bile zaman, je pokazala že prva nedelja. Fiorentina je edina uspela pri. boriti si zmago izven domače hiše. LESTVICA: 2 2 2 2 2 2 2 1 1 1 1 0 0 0 o o o o Roma 1 1 0 0 4 0 Napoli 1 1 0 0 3 0 Inter 1 1 0 0 2 0 Juventus 1 1 0 0 3 1 Novara j 1 0 0 4 2 Fiorentina 1 1 0 0 2 1 Bologna 1 I 0 0 2 1 Udinese 1 0 1 0 2 2 Milan 1 0 1 0 2 2 Sampdoria 1 0 1 0 1 1 Torino 1 0 1 0 1 1 Atalanta 1 0 0 t 1 2 Legnano 1 0 0 1 1 2 Spal 1 0 0 1 2 4 Triestina 1 0 0 1 1 3 Lazio 1 0 0 1 0 2 Patermo 1 0 0 1 0 3 Genoa 1 0 0 1 0 4 ČETRTO KOLO V JUGOSLAV^1 ODRED IZGUBIL V SPLITUjj Poraz Parlizana in Crvene zvezde • Dinamo P“ slil »očko Radničkemu * Sparlak zmagal v Zagr REZULTATI I. LIGE: BSK ■ Partizan 2:1 (1:0) Radnički - Dinamo 0:0 Proleter - Sarajevo 2:0 (1:0) Spartak-*Lokomotiva 1:0 (1:0) Vojvodina - Cr. zvezda 1:0 (0:0) Hajduk - Odred 4:0 (3:0) Rabotnički - Vardar 2:2 (2:0) Jugoslovansko nogometno prvenstvo prve lige postaja od kola do kola zanimivejše in privlačnejše. Ljubljanski O-dred se je vrnil iz Splita nedeljske tekme s štirimi goli. In še pravijo poročila, da je bil Hajdukov napad neodločen m počasen. (Kaj bi torej bilo, če bi bil odločen in hiter...). Res je, da je to pot Vi-doševič ostal brez gola, pa je Vukas dal kar tri. Ljubljančani so imeli lepo priložnost za častni gol vsaj iz enajstmetrovke, toda Toplak ni uspel prelisičiti Beare, ko je streljal v spodnji desni kot. Dinamo je pustil eno točko v Beogradu Radničkemu in za pokazano igro je še lahko vesel, da ni pustil obeh. Ali postaja iz BSK nekdanji slavni BSK? V nedeljo je moral pred njim položiti oroije Ilnnn i r» Tt A T>rSVlCI» namom na domačem 1£r* .- ■ ■: — USPELA KONFERENCA ZASTOPNIKOV PFS V ITALIJI; PREDILNIŠKI DELAVCI V BORBI ZA SVOJE PRAVICE Vlil. KOLO TURNIRJA KANDIDATOV Gligorič premagal Stahlberga Neresna igra nekaterih ruskih mojstrov zahteva ukrepe, da se turnir ne diskreditira Slovenci se moramo nasloniti Danes 24-urna stavka na neodvisne socialistične italijanske sile v Podgori in Ronkall tizan in to po pravici. tedna ga še čaka tekma 1 bo DSP5- Videli bomo, ali mu lo, da se plasira na lertvj« ^ tretje mesto za Hajdu nj Vojvodino. Da VoJ!Ltu0> na svojem visokem m ^ lestvici nezasluženo, Je . f. zala nedeljska tekma z ,, nim prvakom. Crvena z se je vrnila domov P° ^ Hajduk Vojvodina Spartak Dinamo Proleter BSK Radnički Partizan Cr. zvezda Vardar Sarajevo Odred Lokomotiva Rabotnički LESTVICA: 4 4 0 0 3 1 0 3 0 i 2 1 0 1 3 0 2 0 1 1 2 1 2 0 2 1 2 1 0 2 2 1 0 3 0 1 3 0 1 3 0 X 3 12:1 in 9:? 5:1 «:< 13:8 4:3 t 6:5 rt *“ 6:U rt 4:1» 1 ja*’” in pri tem je še voljna, da ima odličim^ ^ obral”* bo, kajti sicer bi se lahk* 3 čalo mnogo slabše. «Če bomo sledili napredni poti oblikujočih se socialističnih sil, bomo deležni tudi njihove podpore pri reševanju naših narodnostnih vprašanju - Priprave za II. kongres DFS, spremembo členov statuta, programskih načel in preimenovanja organizacije Plodna diskusija o položaju delavcev in kmetov Poziv treh sindikalnih organizacij za obnovitev državne pogodbe, ukinitev odpustov itd. Ze je bilo nekaj partij na turnirju kandidatov za svetovno šahovsko prvenstvo, ki so se končale na način, ko se je lahko brez pomišljanj reklo, da partnerja nista hotela naprej igrati * iz kakršnih koli razlogov. Nikakor pa se ne bi moglo reči, da je partija res prišla v fazo, iz katere ni drugega izhoda kot remi. V VIII. kolu sta se ponovila še bolj očitno dva taka primera. Petrosjan in Aver-bah sta končala partijo po 13 (!) potezah; igrala sta 56 minut. Nekoliko bolj sta zavlačevala Bronstein in Bole-slavski. Na očitno zdolgočasen način, med branjem časopisov in zehanjem sta privlekla do 21. poteze ter vsaj pazila, da ne končata bolj hitro kot v dveh urah. Jasno je, da tak način igranja ne spada na tak turnir, tudi če ne bi bilo pri tem drugih namenov kot pridobitev na času za osebno zabavo in razvedrilo. Vendar pa ti darovani remiji med ruskimi igralci lahko ustvarijo stanje na lestvici, ki ni resnični odraz moči posameznih tekmovalcev na turnirju. Tako ravnanje ruskih velemojstrov je izzvalo precejšnje nezadovoljstvo. Vrhovni sodnik Nagler je člane turnirskega odbora obvestil, da se bodo sestali k izredni seji, na kateri bo treba ukreniti, da se ne bodo več ponovili taki pojavi, ki utegnejo diskreditirati turnir. Izjavil je, da bo na sestanku zahteval sklep, po katerem v bodoče pred 30. po. tezo brez sodnikovega pristanka partije ne bo mogoče več remizirati. Gligorič je imel za nasprotnika Stahlberga. V igri je imel ves Čas iniciativo v svojih rokah. To je bila doslej njegova najboljša partija, ki jo je odigral v nespremenjeni farmi od začetka do prekinitve, kar mu doslej na turnirju še ni uspelo. Ob prekinitvi je imel Gligorič štiri kmete več. Zelo borbeni partiji, ki sta se pa vendar končali z remijem, sta bili igri med Naj-dorfom in Szabojem ter Ke-resom in Gellerjem. Euwe pa je zelo dobro zaigral proti Tajmovu in prekinil igro v dobljeni poziciji. Reshewsky in Kotov sta igro preložila; Reshewsky, ki je zelo veren Zid, je praznoval židovsko novo leto. Smislov je bil prost. Stanje po VIII. kolu: Reshew-&ky 5 (1); Smislov 5 (*); Ke-res 5; Najdorf 4,5 (*); Bole-slavski 4 (*); Bronstein 4; Eu-we 3,5 (1); Averbah in Sžabo po 3,5; Gligorič in Tajmanov po 3 (1,*); Stahlberg 2,5 (1); Petrosjan in Geller po 2,5 (*); Kotov 1,5 (1, *). (Z zvezdico označeni so igrali partijo manj). Mark Tajmanov Mark Tajmanov je Botvini-kov učenec. Po poklicu je pianist. Pojavil se je v šahovski areni na Cigorinovem spominskem turnirju v Moskvi, kjer je v močni konkurenci dosegel 2—3 mesto. S 23 leti je v Moskvi delil 3—4 mesto. Na turnirju v poljskem kopališču Szawno Zdroj 1950. leta je delil 2—4 mesto. Isto leto je na šampionatu SZ dosegel 6—9 mesto. Na turnirju za vstop na veleturnir kandidatov leta 1952 v Saltjobadenu je dosegel 2—3 mesto in postal velemojster. V istem letu je na šampionatu SZ dosegel 1—2 mesto s svetovnim prvakom Botvinikom, s katerim je po izredno uporni borbi naslednjega leta izgubil dvoboj z 2,5 : 3,5. Z Gligoričem je dvakrat remiziral: prvič v Saltjobadenu, drugič pa sedaj v Neu-hausenu. Poznavalci mu pripisujejo zmožnosti za osvojitev najvišjega mesta. V. prostorih Zveze- slovenskih prosvetnih društev v Gorici, Ul. Ascoli štev. 1, je bila v nedeijb* dopoldne širša konferenca zastopnikov Demokratične fronte Slovencev v Italiji, kateri so prisostvovali tudi zastopniki Beneške Slovenije. Prisotnih je bilo 52 delegatov. Med njimi je bil tudi pokrajinski svetovalec in vsi občinski svetovalci DFS iz okoliških občin in goriške občine. Konferenco je otvoril predsednik tov. dr. Lambert Mer-molja Pozdravil je vse prisotne ' in želel konferenci uspešno delo Predal je besedo tajniku tov. Viljemu Nanutu, ki je imel dolgo poročilo, ’ iz katerega povzemamo najvažnejše misli. Tov. tajnik je takoj v začetku dejal: »Popolnoma na mestu je, da smo se po sklepu glavnega odbora naše organizacije sestali na današnji konferenci, katere glavni namen je, poživiti organizacijsko delo, spraviti v sklad naše misli in poglede glede organizacije vaških odborov, dobro pretehtati dobre in slabe strani množičnih organizacij ter razprav, ljati o delu, ki nas čaka za pripravo II. kongresa DFS. Delo, ki nas čaka, ni lahko; nasprotno, je zelo težko in odgovorno, ker organizacija nima vse svobode, da lahko svoje s-klepe tudi izvede, kakor druge stranke v Italiji, ki se čutijo doma in tvorijo vse skupaj velik mozaik dela m mišljenj, ampak smo manjšinska organizacija z omejenimi pravicami, ki se mora boriti korak za korakom, da izvede določene sklepe. Naše politično delo je borbenega in revolucionarnega značaja in mora tudi tako ostati, dokler ne premagamo vseh ovir, katere nam sovražniki pravice in resnice postavljajo vsak dan sproti na pot. Ta borba pa ne sme biti prepojena s sovraštvom; nasprotno, prevzeta mora biti s plemenito socialistično idejo, ki bo znala premostiti še tako velike zapre ke in vse težave, ter mora ustvariti na tem ozemlju vez mirnega sožitja med dvema tu živečima narodoma in trden most prijateljstva med Italijo in Jugoslavijo. Danes živimo v izredno resnih časih, posebno, če pogledamo na dogodke zadnjih tednov. Vendar smo vsi prepričani, da bo izbrana prav v kratkem prava pot k miru in spravi in prav delovno ljudstvo Italije in Jugoslavije bo tisto, ki bo po zdravi poti resničnega socializma izravnalo na dostojen način vse obstoječe spore med obema državama. Ce pogledamo nekoliko nazaj na naše delo, bomo ugotovili, da smo mnogo ustvarili in to zaradi tega, ker se nismo obotavljali in čakali, da nam bo, kakor pravijo, ((padla mana iz nebes«, ampak smo intenzivno prijeli za delo in ga po možnosti, in v kolikor nismo našli zaprek, tudi izvršili Naše prosvetno in mladinsko delo je bilo zelo razgibano ter je želo tudi do- bre uspehe Množični, nastopi, bab, ~(la. se socializem ne da ob naših največjih praznikih ustvariti r,n določenem mode-so bili na dostojni višini, kar gre vsa hvala mladini in na-. Šim prosvetnim društvom.« Nato je tov. Nanut analiziral dobre in slabe strani dela organizacije predvsem od začetka leta 1952 do danes. Poudaril je nekatere organizacijske napake in rekel, da je namen današnje konference predvsem ukreniti vse potrebno, da bo v bodoče organizacija politično in organizacijsko čim bolje uspevala. Orisal je položaj, ki je nastal po resoluciji Kominfor-ma, predvsem v naši deželi. Poudaril je tudi pot jugoslovanskega socializma in njegov vedno bolj naraščajoč vpliv v svetu ter vidno mestd, ki si ga je pridobil med ostalimi svetovnimi socialističnimi gi. banji. Potem je prešel na Italijo in dejal, da je italij;%;ko ljudstvo začelo spregledovati predvsem po raznih aretacijah v SZ in njenih notranjih ter zunanjih političnih spremeni- li! dober idneoa i. “! ustvariti po določenem mode lu, ki bi bil pripravljen za veš. svet. Prilagoditi se mora razmeram, rasti in se razvijati v pogojih, ki so mu dani. ((Tako se je ustvarilo novo socialistično gibanje, je dejal tov. Nanut, ki bo nedvomno mnogo prispevalo k rasti socialistične misli v Italiji. Slovenci ne «nemo brezbrižno gledati na vse to. Zavedati se moramo, da bodo vsi naši ne-rešieni problemi našli oporo prav v takih socialističnih gibanjih. Slovenska manjšina v Italiji pa ne sme biti samo narodno povezana z matično domovino, temveč mora biti tudi del njenega socialističnega gibanja, kakor nam narekuje tudi naš program.« Dotaknil se je tudi zadnjih političnih volitev ter poudaril izdajstvo slovenskih hlapcev Vatikana. Na.uk zadnjih radi diskriminacijskih dejanj. Tov. Kont je med drugim poudaril, da bi bilo treba za napredek Beneške Slovenije zavzeti tako politično linijo, ki bi naletela na oporo neodvisno socialistično usmerjenih italijanskih sil. Nadalje je v diskusiji prišla do izraza predvsem želja po tesnejših stikih s SZDL Jugoslavije in potreba po medsebojnem spoznavanju z giba. njem neodvisnih socialistov v Italiji in s sorodnimi gibanji v svetu. Delavci iz tovarn so govorili o izkoriščanju m odpuščanju delavcev in prikazali škodo, ki jo povzroča sindikalna razcepljenost, ter potrebo, da se podpre' vsaka sindikalna akcija, k; ima za cilj, zaščititi položaj delavca in kmeta. Najbolj živahen del diskusije je bil okoli priprav za sklicanje kongresa, in sicer o na-činu, kako naj se pripravijo in nnlniain i izvršijo vaški zbori, ter o glav- ^ A.’ I n ih trvolfah r\ k at pr ih nai SP volitev je, da je v ’ P°‘3 nih točkah, o katerih naj se v kakršnem smo kot manjši- razpravlja. Izvoljena je bila tudi komi- Goriško in doberdobsko didaktično ravnateljstvo za o-snovne šole s slovenskim učnim jezikom sporočata, da bodo popravni izpiti za 1., 2. in 4. razred na vseh odvisnih šolah od 21. do 23. t. m.. Popravni izpiti za 3. in 5. razred bodo pa po sledečem urniku; 24. in 25. septembra: v Gorici — Ul. Croce in Ul. Randac-cio, v Standrežu, podgori, Pev-mi, St. Mavru, Steverjanu, Va-lerišču in Plešivem. 22. in 23. septembra; v Jazbinah. 28. in 29. septembra: v Skr-ljevem in Mirniku. 21. in 22. septembra: v Ronkah. na Vrhu in v Dolu. 23. in 24. septembra: v Doberdobu, Sovodnjah, Rupi in Jamljah. 25. in 26. septembra: v Tržiču in Gabrijah. Vpisovanje za šolsko leto 1953-54 bo od 26. do 30. t. m. Pri vpisovanju je treba izročiti 25 lir za spričevalo. Starše otrok, rojenih v letu 1947, opozarjamo, da morajo pri vpisovanju predložiti rojstni list in potrdilo o cepljenju proti kozam in davici. Novo šolsko leto se prične 1. oktobra z mašo. Nadalje sporoča začasnemu učiteljstvu, da zapade rok za vlaganje prošenj za nameščanje na večernih šolah dne 25. septembra. Ministrska odredba je na vpogled na razglasni deski v Ul. Croce, pravtako tudi prednostna lestvica za nameščanje učiteljstva v šolskem letu 1953-54. na, potrebna naslonitev na napredne sile v državi, v kateri živimo in na napredne sile v svetu sploh. Sele če bomo sledili napredni poti teh na novo oblikujočih se socialističnih sil, bomo deležni tudi njihove opore in podpore v reševanju naših narodnostnih problemov «Se o nečem vam moram govoriti. Nekateri naši člani in somišljeniki imajo še danes občutek, in to zaradi sovražnikove propagande, češ da smo neke vrste ilegalna organizacija. Taka propaganda se je pričela že med občinskimi volitvami v podeželskih občinah, ko so naši politični sovražniki operirali s tem geslom, da bi naše ljudi odvrnili od volitev, ali pa jih Pri* dobili zase. Posebno v Brdih se je to razneslo, kjer so naši politični nasprotniki trdili vo. livcem, naj ne volijo Fronte, ker bo prefektura itak odstavila frontnega župana, če bo izvoljen, in postavila na njegovo mesto komisarja. Mi smo bili in ostanemo legalna organizacija v Italiji, priznana od vseh oblasti. Potrebno je bilo tudi to poudariti na današnji konferenci in to mimate tudi vi pravilno tolmačiti tistim, ki tega še ne razumejo ali v to dvomijo.« Glede organizacijskih vprašanj je govoril o pripravah za kongres DFS, ki bi moral pri. nesti spremembo nekaterih členov statuta, ki so zastareli zaradi samega razvoja dogodkov. Dotaknil se je tudi nujnosti spremembe nekaterih programskih načel ter možnosti preimenovanja organizacije v skladu s socialističnim razvojem dogodkov pri nas m v Dalje je predlagal način, kako naj se izvedejo priprave za kongres. . .. V vsestransko plodni in Živahni diskusiji so sodelovali skoraj vsi prisotni, Prvl voril zastopnik DFS " ške Slovenije tov. Marijan Kont, ki je najprej pozdravil konferenco, potem pa PrlKaz stanje v Benečiji, nastalo sija, ki bo pripravila politične in organizacijske teze, o katerih bodo razpravljali na vseh predvolilnih sestankih. Na koncu se je predsednik tov. Mermolja zahvalil udeležencem za lep in pozitiven uspeh konference. Trdila sta avto m motoscooter V nedeljo v prvih popoldanskih urah se je na križišču Ul Duca d’Aosta z Ul. Buonarroti dogodila prometna nesreča. Avto »Lancia Augusta« z evidenčno tablico GO-2156, last Elene Rasquato, katerega je vozil 26-letni Salvatore Nasca, je privozil po Ul. Duca d’Ao-sta. Ko je hotel zaobrniti v Ul. Buonarroti, je trčil s precejšnjo naglico v motoscooter GO-6290, ki ga je vozil 34-letni Matteo Delchiin iz Gorice. Zaradi močnega sunka sta Del-chin in gospodična Liliana A-delchi. ki je bila na motoscoo-terju, obležala na tleh ter se precej poškodovala. Mimoidoči so jima takoj pomagali in ju odpeljali v bližnjo vojaško ambulanto 114. regimenta »Mantova«, kjer sta ponesrečenca dobila potrebno pomoč. Ozdravela bosta približno v 8 dneh. Za ugotovitev vzrokov nesreče je prišla na kraj prometna policija. Zimski urnik brivcev Zveza rokodelcev goriške pokrajine sporoča, da bodo brivnice in frizerski saloni v zimskem času obratovali po sledečem urniku: od torka do petka od 8. do 12.30 in od 14.30 do 19; ob sobotah od 8. do 12.30 in od 14.30 do 19.30; ob nedeljah pa od 8. do 13. Urnik stopi v veljavo dne 16. septembra in bo veljal do 15. aprila. Za danes je najavljena 24-urna stavka tekstilnih delavcev in delavk v predilnici v Podgori in Ronkah. Ob tej priliki so tri sindikalne organizacije izdale posebne letake, s katerimi pozivajo vse delavstvo v predilnicah na stavko, ki naj bi dokazala industrialcem u-pravičenost zahtev po izboljšanju gospodarskega stanja in priznanju delovnih pravic. V proglasu, ki so ga CISL. UIL in Delavska zbornica objavile na posldpjih predilnic v Podgori in Ronkah, jic med drugim rejeno: «24-urna stavka naj bo dokaz našega protesta proti zanikanju pravičnih zahtev ,500 tisoč tekstilnih delavcev Italije po industrialcih. Te zahteve so: 1. obnovitev državne pogodbe za delo, ki naj bi vsebovala ekonomska in normativna izboljšanja; 2. ukinitev odpustov; 3. naplačilo integralnega zaslužka. Zanikanje navedenih zahtev tekstilnih delavcev v Italiji bi pomenilo za vas, predilniške delavce in delavke v Podgori in Ronkah; a) ohranitev vaših zaslužkov na višini, ki je nižja od vseh ostalih kategorij v državi; b) možnost novih odpustov zaradi znižanja urnika v nekaterih oddelkih ter povečanja števila strojev; c) možnost, da v primeru zmanjšanja urnika na 40 ur ne bi delavci prejeli popolne plače, kar nam potrjuje primer v mesecu avgustu lanskega leta, ko ravnateljstvo tovarne delavkam 2. izmene, ki so bile le začasno odpuščene, ni izplačalo zaslužka petih tednov. Samo s stavkovnim odzivom bomo prisilili industrialce na sprejem naših pravičnih zahtev!« Poleg letakov in progjasov. ki so bili razdeljeni med delavstvo, je bilo včeraj pred podgorsko predilnico več zborovanj, ki so jih organizirale sindikalne organizacije. Predstavniki so vabili delavstvo na stavko, ki bo industrialcem v pokrajini in državi sploh pokazala vztrajnost, s katero se delavski razred bori, da bi dosegel izpolnitev svojih najosnovnejših pravic. šla do nekega ovinka, je iz neznanih vzrokov vozilo zdrsnilo s poti in zapeljalo v obcestni jarek. Oba motociklista sta se pri padcu le malo poškodovala. Večje okvare pa je utrpelo vozilo. DEŽURNA LEKARNA : Danes posluje ves dan in ponoči lekarna Venuti, Ul. Ra-batta št. 18 - tel. 21-24. KINO VERDI. 17; «Odkar si moja«, barvni film, L. Morrow in M. Lanza. CENTRALE. 17: «Beg na za-pad«, D. Lindford. VITTORIA. 17; «Kapitalist», C. Coburn. MODERNO. 17: »Ključi nebes«, G. Pečk in T. Nitchel. i v Z3‘ Spartak je gostoval ^ grebu in v nelepi igrl p 0i< gal Lokomotivo, ki i' 18 kaj ne gre po srečk S^maf« pa je dosegel že tretjo ^ in je trenutno na tret] ^ stu v lestvici. Proleter J ^ ^ v gosteh Sarajevčane, ki 8, lje igrali, a pri str ^„6? gol so vendar bili c«- Osiječani, ki so si P° , ptr odločenih rezultatih se cacopli11 borili prvo zmago. V “ jrfc sta igrali domači nM*y ■ ma ni bila lepa; konča*8 je brez zmage. j{eit V nedeljo pa so se P. ijjj, tudi tekme v drugi zveZ. Jd mar*D . ofJ* v kateri sodeluje — ^ Branik. Mariborčani so^ jj]. li takoj prvo nedeljo s0 go pot v Titograd, le ^„0 izgubili, vendar z nllI\Ojtvo, Budučnost )* cjjs»* igralo kvalif**8.^,, tekme za vstop v prr® je razliko, ki je pri tem ni uspelo._ne 05„. premagalo Branik z z,1' .e]e) li rezultati iz H. I*®®'.,, (S*-t f Napredak 3:0; 2eleznlC rajevo)-Sibenik 4:1: pwT# Lovčen 3:1; Borac-Zagr 3:1 Jugoslavija - Japonska bila o* V četrtek zvečer je jta’ igrana nogometna tek j? dentskih reprezentanc ,. so Zrna«8 3.1 jugoslovanski študentje . \f (2-1). Gole so dosegli vije in Japonske. - 3., Stankovič v 44. .i0, 1 54. minuti za Jugosl3 ^ jjr Japonsko pa Kimura v nuti. * * * svet®' Motocikel zavozil s ceste V bližini Tržiča, in sicer pri železniškem mostu, se je v nedeljo ob 14. uri dogodila nesreča, ki pa na srečo ni zahtevala človeških žrtev. 25-letni Duilio Nerbonj je na motoscoo-terju z evidenčno tablico UD-23311 peljal prijatelja 23-1 etnega Rina petrei, in ko sta pri- ROJSTVA, SMRTI IN POROKE V goriški mestni občini je bilo od 6. do 12. septembra 14 rojstev, 6 primerov smrti, 9 oklicev in 7 porok. Rojstva: Edes Galeati, Tere-sa Carbone, Mario Bernes, Elizabeta Selva, Fulvio Trobiš, Rosanna Comisso, Franco Sus-si, Lidia Bregant, Marija De Vito, Alojz Cutri, Aleksander Pettarin, Damijan Liddi, Angelina Panizzi, Giovanni De Vincenti. Smrti: 78-letn; železniški upokojenec Anton Brisco, 78-letna hišna Ana Spazzapan, 76-letna hišna Judita Simonettig, vd. Lovisini, 31-letni agent tržaške civilne policije Bruno Zoff, novorojenček Mario Bernes, 70-letni pleskar Anton Furlan. Oklici: agent tržaške civilne policije Silvio Bressan in gospodinja Alma Tremuli, profesor Jožef Moralitto in profesorica Ada Guarasc, Marino Semoli in Marcella Basiso, Ma-rio Pinna in Antonija Zimoli, agent tržaške civilne policije Emil Leghissa in gospodinja Severina Blasizza, agent javne varnosti Luigi De Nadai in gospodinja Dora Basisanese, mehanik Alojz Percon in hišna Luciana Santini, mehanik Roman Vidoz in delavka Giaco-mina Rossi, trgovski pomočnik Aldo Sbogar in delavka Rosina Marega. Poroke: uradnik Umbert Meccechini in trgovska pomočnica Graziella Naida, agent tržaške civilne policije Alojz Visintin in hišna Adele Leban, tovarniški delavec Quirino Ro-solen in delavka Fulvija Pez-zetta, agent tržaške civilne po. licije Gaetan Belfiore in gospodinja Bruna Lenardič, šofer Corrado Tommasi in gospodinja Jožefa Chersovani, radio-tehnik Karlo Cosmini in de' lavka Erminia Perco, pek Pie-tro Micljelin in gospodinja Cvetka Brecelj- V izločilni tekmi za prvenstvo je v Sofij1 ^.(j). magala Bolgarijo z 2:1 a Avstrijska nogometn8v„j«f’ ni sprejeta predlog8 jji 1 podpredsednika Frel’ ’ hotel, da avstrijski mi1 ne bi igrali v kontine fr” prezentanci proti An» j trdi, da je trening za iiKaflS no tekmo in tekma nri napor za ze tako P I njene avstrijske ^ Avstrija bo igrala 18 etl$Vt° # I mi za svetovno PrV tiOv'8t, I septembra doma in '0ga's st bra v Lizboni s P°vStriicl(il, Razen tega igrajo iV gjo « z Madžarsko na y pa . oktobra). Kot predlog propadel. ^cv j Stotz, Happel, HanaPP^el«* in Brinek se bodo ^ngli! priprav za tekmo z Finci na 1500 m nov jugoslovanski Od šestih rekordov^,^, li postavljeni na P g ^ tekmovanju v _Sp iririciieVrir>d najpomembnejši kord na Fincu® pn1 » - {#* je izboljšal svoj ^taV11^ za 7 sekund ln Lge 19:23,3, ki je evr°P5 ^ nosti. žei'sltlflii# V Pančevu je bl1 K8t**J? šarkarski turnir, n a„ia ^ poleg domačega. par afi lovalc še ekipe B 'jco*® si r in ekipa francosk So „»' iz Lvona. Prvo ^ pat« pf, svojile košarkar j i ki so v finalni —„n 'fr P" t* mesto premaga'® si s 33:24. Tretje m pfed borila ekipa B- mom iz Pančeva. lti ***. v P9 Vi Rokometni turn^gga^ se je končal sportvereina i* ^22:1»: Crveno zvezd® ^ 1-mesto je ^ (Beograd), (Pančevo). ‘rsTToglasov po 25, din. - Tiska Tiskarski zavod ZTT - Podružn Gone, Ul. 8. Peii.cc 1 Za FLRJ za vsak mm 33-82 — Rokoolst se ne vračajo. NAROČNINA: Cona A: mesečna 350, četrtletna 900, polletna 1700 postni tekoči račun za STO ZVU Založništvo tržaškega tiska LJubltana n ^ “V ------------------------------------------------------------ rfpo v? celoletna 3200 Ur. Fed. ijud. repub. Jugoslavija: izvod 10, in‘’*LnsKrf8,f1*1 Trst 11.5374 — Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega *n0*„ z(,Z- Trg revolucije 19 tel. 20-009 tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 606 • T • 892 - Izdaja Založništvo tržaSKega ,lslta