nenavadni, za K itajsko pa zelo tipični: ves kom pleks je og rajen z zidom in m onum ­ entaln im vhodom z v ra ta rjem , znotraj pa obsežno dvorišče z zelenico in parkom , k jer sto jita šestnadstropna inštitu tska te r dvonadstropna m uzejska stavba. O nstran parka je nekaj m anjših blokov s skupno 300 stanovanji in po trebno in frastruk tu ro (vrtec, m enza, pralnica itd .). Vozni park inštitu ta šte je okoli 30 osebnih , terensk ih in tovor­ nih vozil. O d 300 delavcev jih je 160 raziskovalcev. Sicer se tudi ta inštitu t deli na oddelke: regionalno krasoslovje, h idrogeologija , inženirska geologija, speleologija in geom or- fologija. Posebni enoti sta laboratoriji in »K itajski kraški geološki m uzej«. L ab o ra to ­ riji zavzem ajo dve nadstrop ji o sredn je zgradbe in so razdeljeni v dve skupini: ena je nam en jena predvsem analizam voda, d ruga pa je p re težno geološko usm erjena . Sicer so m ed laboratoriji trije kem ijski (za kem izem karbonatn ih kam nin, za kem izem se­ dim entov in kam nin, za kem izem voda). Poleg druge oprem e im ajo tud i ap ara t za a tom sko absorpcijo (z vgrajenim m ikroračunalnikom in ustreznim program om ), plinski k rom atograf in m ikrom asni spek trom eter. V ečina večjih naprav je novih, ob i­ čajno japonskega ali am eriškega izvora, na nekaterih se v delo šele vpelju je jo . Pose­ ben labora to rij je nam enjen ugotav ljan ju starosti s pom očjo 14C. Im ajo tudi računal­ niški labora to rij z relativno bogato , a nekom patib ilno oprem o. R ačunalnike u p o rab ­ lja jo predvsem za po trebe hidrologov. Im ajo tudi urejevaln ik besedil z blizu 10.000 kitajskim i p ism enkam i. N ajnovejši je laboratorij za daljinsko opazovanje , z novimi avtom atskim i ozirm oa računalniško podprtim i aparatu ram i za delo z aerofotografski- mi in satelitskim i posnetk i. Sk ra tka , naprave, ki jih im ajo pri nas le centraln i inštituti in posebne službe, so tu posebej nam en jene raziskovanju krasa. U poraba m odernih pripom očkov se zaenkra t še ne kaže v doseženih raziskoval­ nih uspehih , vsaj v objav ljen ih delih ne. Če pa bodo tako nadaljevali, tudi na to ne bo treb a dolgo čakati, saj je v zadnjih petih letih opazen zelo velik napredek kitajskega krasoslovja. Z a številne raziskave in uspehe, ki jih inštitu t dosega, mi sploh ne vem o, saj so raziskave nam en jene neposredno praksi in vezane na vladne ozirom a gospodarske p ro jek te . To je v skladu z usm eritv ijo in štitu ta , ki je prvenstveno aplikativnega in ne fundam entalnega značaja. Sicer je o njegovem delu m ogoče največ izvedeti iz revije C arsologica sinica, saj je m ed izdajatelji tudi guilinski inštitut. V zadnjih petih letih je bilo težišče njihovih raziskav na geologiji, h idrogeologiji, h idrologiji, geom orfologiji. speleologiji, rudarstvu te r na tehniki in m etodologiji. V najnovejšem času je p o u d ar­ ek na raziskavah v zvezi z varstvom oko lja in na načrtih za poživitev gospodarstva na krasu pa tudi na povečanem sodelovanju s tu jino . V teku je triletn i program hidro­ loških raziskav v sodelovanju s F rancijo te r k itajsko-britanski p ro jek t raziskovanja jam . Tudi slovenski krasoslovci so s tem inštitu tom vzpostavili stike. Tega je že precej le t, a do pravega sodelovanja ni prišlo. Bojim se, da sm o najugodnejši trenu tek že za­ mudili. V endar za vse še ni p repozno , osnova uspešnega sodelovanja je prav gotovo tudi m edsebo jno poznavanje. A ndrej K ranjc Ekskurzija Ljubljanskega geografskega društva na Dunaj, 28. do 30. ju n ija 1986 Poročan je o društvenih strokovnih ekskurzijah izven letnega poročila ni običaj­ no. T oda na D unaju sm o bili gosti A vstrijskega geografskega društva, ki je leto po ­ prej s svojo ekskurzijo obiskalo zahodno in sredn jo Slovenijo , Istro in L jub ljano . T a­ k ra t sm o z avstrijskim i kolegi navezali stike ne sam o kot vodje posam eznih delov n ji­ hove po ti, am pak tudi po društveni plati. D unajsk i geografi so nam pripravili p ester in strokovno zelo dobro izbran pro- gram , ki se ga bo 32 udeležencev naše ekskurzije še dolgo rado spom injalo . V soboto . 28. ju n ija , nas je pri W iener N eustad tu pričakal referen t za ekskurzije , doc. dr. Felix Jülg in nas popelja l skozi D unaj do p rije tne vasi S te tten , severovzhodno od njega, k je r sm o dvakrat prenočevali. Popoldne sm o si ogledali dunajski kongresni cen te r in cen te r Z družen ih narodov. Sledil je ogled dunajskega m estnega jed ra s še oh ran jen i­ mi elem enti iz p redrim skih in rim skih časov vse do H ofburga, središča m onarhičnega D unaja . Že v prvem delu program a sm o spoznali skrb gostiteljev , da bi od k ratkega obis­ ka odnesli čim več. K tem u je zlasti prispevalo stalno sprem stvo p redsednika A vstrijs­ kega geografskega društva prof. dr. H ansa F ischerja, podpredsedn ika prof. dr. Josefa B reua in dr. Jülga. P rofesor B reu , ki je d irek to r Inštitu ta za vzhodno in jugovzhodno E vropo , je še posebej vnesel v celo tno skupino p rije tno in aktivno vzdušje. Z ak lju ­ ček prvega dneva je bil vzpon na L eopoldsberg , odkoder je najboljši razgled na D unaj. N edelja , 29. ju n ija , je p rinesla udeležencem še več doživetij. N ajp rej sm o p reč­ kali vzhodno ob rob je D una ja z obsežnim i rastlinjaki in napravam i znane rafinerije Schw echat. A vstrija im a v tem delu D unajskega zatoka nafto v globini 2000 do 3000 m etrov. Šele v globini okrog 5000 m etrov so naleteli v najgloblji evropski vrtini (nad 6000 m ) na fliš in apnenec, kar naj bi bilo pogrezn jeno nadaljevan je A lp. T erasni svet na desnem bregu D onave jugovzhodno od D unaja je že od 16. sto ­ le tja dalje naseljen s H rvati in prak tično pom eni severno m ejo strn jene naselitve gra­ diščanskih H rvatov. H rvaški jezik je bil v rabi v cerkvi tu , na pragu D un a ja , do 1890. L eta 1936 je prof. B reu še srečal hrvaško govoreče ljudi. K ljub tem u je asim ilacija storila svoje in izgubljajo se tudi hrvaški priim ki. V tem delu so zanim ivost tudi izkopanine velikega rim skega civilnega m esta Car- nun tum a. Naš poglavitni dopoldanski cilj pa je bilo turistično in zdraviliško m estece H ainburg te r spoznavanje p rob lem atike izgradnje h id roelek trarne na D onavi v n je ­ govi neposredni bližini. V elik del avstrijske javnosti se gradnji upira. B ojijo se zlasti vplivov na tople vrelce pa tudi drugih sprem em b vzdolž D onave. N ad D onavo se tu dvigajo grudasti osam elci iz m etam orfnih kam nin, obdani z jurskim i plastm i, ki pom enijo skupaj z D evinsko K obilo na sotočju M orave in D o n a­ ve, nekaj k ilom etrov od tod na slovaški stran i, že prve znanilce K arpatov. Z njih nas je v prisotnosti funkcionarjev avstrijskih geografov in dr. A lberta H ofm ayerja z Inšti­ tu ta za ekonom sko in socialno geografijo z om en jeno donavsko prob lem atiko sezna­ nil ing. G rus, p redstavnik donavske družbe za izkoriščanje vodne energ ije . T udi A v­ strijci im ajo velike prob lem e z energijo in bi se radi na različne načine čim bolj otresli odvisnosti od n jenega uvoza. Z agovorniki navaja jo tudi posredne prednosti H E , na p rim er m ožnost povečanja tonaže rečnih ladij. Popoldne je minilo v ogledu levega breza D onave, pokrajine M archfeld , ki jo im enu je jo žitnico A vstrije . Č eprav tu o d pade jo na posam ezno km etijo največje njivske površine v A vstriji, so za posodobitev km etijstva kom asirali parcele in n jiho ­ vo poprečno število na lastnika zm anjšali od 30 na 3. O bisk M archegga, enega od sre­ dišč tega obm očja, ki je zanim iv p rim er zgodnje urbanistične zasnove iz časov O to ­ karja Przem ysla, je pokazal, da m u m ejna lega tik ob M oravi (M arch) prej škodi kot koristi. Pač drugačen tip obm ejne pokrajine kot sm o jo navajeni. V logih ob reki im ajo živalski rezervat po zgledu podobnih v Podonavju . O gled »novega dunajskega o toka« z rekreacijskim i površinam i je bil zadnji del strokovnega program a. O tok , ki je nastal ob izgradnji razbrem enilnega kanala Nova D onava, je širok sicer kom aj 300 m etrov, a je dolg skoraj 15 k ilom etrov. S tem so D unajčani pridobili nove površine za vsakovrstne športe na suhem in v vodi. R azbre­ m enilni kanal aktiv irajo ob visoki vodi in s tem olajšajo od tok poplavnih voda mimo D unaja . S tem so odrezali zavoj S tare D onave, ki je tudi vključen v rekreacijske površine m ilijonskega m esta. S rečan je z dunajskim i geografi na terenu in zadnji večer v G rinzingu pri »letoš- njiku« (D e r H eurige) je minilo po zaslugi gostiteljev v p rije tnem razpoloženju in je odprlo nove m ožnosti za sodelovanje. Jurij K unaver