HiSJW dsmiSDili'
tr./JWBMHb.. w»mm, zmoMNU m woz tzvoz momozhov
MpflŠI:
'I ^	;;;: '	::;;
:™;:
tf/420 TRBOVLJE, Bevško 3/a, SLOVENIJA, tel.: 0601/21-197
Ulica 1. junija 4	tel. Jax: 0601/26-165
PmUmCCHÌ wtffpHilC
PIAGGIO
(H)
HOIVDA.
ROVER 100 ie za 1 7.640 dtM.
S
HONDA CIVIC HATCHBACK 1.5 DXi že za 26.640 dEM.
SUBARU
SUBARU JUSTY J 12 S ŽE ZA 21.1 50 dEM.
VSI MODELI VOZIL STALNO NA ZALOGI

			
m
m.
ili
Lepo pozdravljeni!
Za Vami so aktivnosti prejšnjega tedna in pred Vami so številne nove. Konec je počitka in dolgočasja in človek včasih sploh ne ve, kam bi se raje dal in kaj bi raje počel, da bi bilo bolje. Poleg vsega tega pa je treba v roke vzeti še časopise. Ja, med njimi je tudi Zasavc. Veliko potov smo napravili, da Vam jih sedaj lahko predstavimo v besedi in sliki. Prav danes, ko ste vzeli v roke naš časopis, _ občani Trbovelj praznujejo občinski praznik. Se imate čas, da stopite skupaj s svojimi znanci in prijatelji, pa ta dan preživite v večji in glasnejši družbi. Bodite bolj aktivni, kot so bili prejšnji teden nekateri starši zasavskih cicibanov, ki so vrsto tednov pridno pošiljali kupone za naj cicibana, ko pa je bila v soboto na ploščadi v Zagorju čudovita prireditev, nekateri prav tistih cicibanov, ki so se nam pokazali v časopisu, sploh niso pripeljali na živ žav. Pa je bilo lepo, veselo in živahno, in tistim, ki so prišli, ne bo nikoli žal. Vsi cicibani so bili enaki, za vse je bila ista prireditev. Naplesali so se, peli, dobili so darila, čarali s čarovnikom, igrali so se s Piko Nogavičko... Morda si bomo v Zasavcu izmislili še kakšno akcijo, pa z njo napravili toliko veselja kot smo ga cicibanom v soboto popoldne. Teden dni imate časa za listanje našega časopisa. Ne prezrite nobene strani. Do prihodnjič vsem prav lep pozdrav.


MISEfer^
Naj ne bo le maj mesec ljubezni ali kot je rekel Joseph Adclison:
"ljubezni ne spametujejo ali preženejo niti velike ambicije ali žeja po veličini; to je drugo življenje, raste v dušah, ogreje vse žile in bije v vsakem utripu srca."
Učenci Gospodinjske
NASLOVNICA: Slavko Garantini
šole Zagorje
Foto: Stana Weiss
4 Bil je lep večer 7 Razvoj regije po rudarjenju 1®	Dan krvodajalcev
Ul Po znanje v energetsko pisarno IS	Igra na slepo srečo
14	Nova avtohiša Renault Malgaj
15	Praznik občine Trbovlje
1®	Cicibanov Živ žav
IM)	Koncert Avstrija - Slovenija
Sl	Osvojili Zlato plaketo
SS	Edvin Fliser
S®	Šport
Z bencinom se je zažgal Sl	Indija press
SS	Svet je majhen
4S	Likof
lili!
KOLEDAR
DOGAJANJ
23.	maja - Življ enj e piše romane, radi rišemo. Le da nekateri vse te zgodbe resnično spravijo na papir. Valerija Škrinjar Tvrz predstavlja delo Na svojoj, na plemenitoj, ki izpod peresa rojene Zagorjanke, živeče v Sarajevu, prebegle v Slovenijo, postaja bralcem zapis krutega, dandanašnjega trenutka sredi vojne.
24.	maja - Trboveljčani v svojem mestu opazimo lične zelene koške za smeti, ki so najbolj opazni na avtobusnih postajah; čeprav stoje tudi drugod. In nekateri so tudi že polni -smeti pa nametane vse naokrog. Bosta komunalna redarja poslej, ne le delila lističe na nepravilno parkirana vozila, opozarjala in napisala kakšno proti tistim, ki morajo koške sedaj prazniti?
25.	maja - Nekoč davno, nekateri se še dobro spomnijo, nekateri pa tega sploh ne vedo, smo 25. maja zanesenjaško vzklikali HURA dnevu mladosti. Čisto nenamerno in z dnevom mladosti prav nič povezano pa je prav tega dne slišati močan in iskren aplavz - mladim igralcem v Domu svobode, ki so z Molierom in trboveljsko "mat kurjo" med gledalce vnesli debelo uro neustavljivega smeha. Res predstava da dol padeš, kot so obljubljali.
26.	maja- Vrstijo sc zaključki sezon, takšnih in drugačnih obveznosti, končni izleti. Sami sebe za vso pridnost in vztrajnost nagradijo mažorete in mladi pinkpongkaši z veseljem v Gardalandu.
27.	maja - Napočil je dan, ko glasbena šola Trbovlje s slovesnim koncertom in predstavitivijo CD plošče, obeleži svojih 50 let.
28.	maja - Letni bazen v Medijskih toplicah privablja prve kopalce. 26 stopinj Celzija je vsekakor čisto nekaj drugega kot okroglih 20, kot so jih namerili v koperskem zalivu.
29.	maja - Da se kopalna sezona začenja tudi tam, kjer ne premorejo zdraviliško termalne ponudbe, priča nocojšnje usklajevanje cen letnegakopališča v Trbovljah na seji občinskega sveta. Vodo so že natočili, šolsko leto teče h koncu, vreme je ugodno..
Mateja Grošelj
Prejšnji teden je bilo v Delavskem domu Trbovlje srečanje s pisateljico Valerijo Škrinjar - Tvrz. Zagorjanka, ki je večino svojega življenja preživela v Sarajevu, leta 1992 pa se iz porušenega mesta podala v Ljubljano, namj e predstavila novo knjigo z naslovom Na svojoj, na plemenitoj. Vsebino knjige, katere zgodba se dogaja v dveh časih, del v 14. stoletju in del v sedanjosti, je predstavil prof. Nande Razboršek. Popeljal nas je v dramatično dogajanje tistega in sedanjega časa. Pisateljici se je ob tem zahvalil za spoznanja, ki mu jih je dala ob branju knjige in pozval nas je, naj jo preberemo tudi mi. "To je delo, ki te, med drugim, naredi bolj strpnega do naroda, ki živi tu med nami, in mu včasih kažemo precej neprijazen obraz," je dejal.
Večerje bil lep zaradi celotne vsebine. Zaradi srečanja starih znancev, zaradi novih znanstev, ki se bodo obdržala, zaradi vsebine knjige, zaradi prelepega
kulturnega programa. Iz trboveljske glasbene šole sta sodelovala Sergej Čamer s kitaro in Matjaž lamšek s harmoniko. Go spa Valerij a pa j e iz Lj ubij ane pripelj ala prav tako odlične glasbenike - begunce. Farah Tahirbegovič, študentka visoke socialne šole je igrala na harmoniko, Valerij Bartulovič, dijak viške gimnazije na kitaro, kitaro je imel tudi prof. Vekoslav Andree, ki v Ljubljani vodi glasbeno skupino. Ob glasbi je doživeto pela operna pevka Angela Ajdič.
Nikogar v dvorani ni bilo sram solza, ki so tekle po licih ob branju zgodbe, brala je gospa Valerija sama, in ob pesmih, ki so segle globoko v človeka. Mnogi tisti, ki so tu, ker doma ne morejo biti, so začutili moč želje biti "na svojoj, na plemenitoj". Tisti, ki smo tu, ker smo tu doma, smo jih razumeli.
"Še se bomo videli," smo dejali vsi.
Ivana Laharnar

r
... in deklica mu je obrisala solze radosti...
foto: Tomo Brezovar
Debeli rtič vabi
Rdeči križ Slovenije območna organizacija Zagorje ob Savi
obvešča starše šoloobveznih otrok, tla sprejema prijave za letovanje otrok na Debelem rtiču v času od 12. do 22. avgusta.
Ker otroci zadnja leta niso imeli možnosti letovanja, so se na Rdečem križu odločili, da prevzamejo organizacijo, kar pa jim brez pomoči občine Zagorje ne bi uspelo. Kljub pomanjkanju finančnih sredstev, je župan takoj prisluhnil potrebam, poiskal sredstva in tako otrokom omogočil letovanje. Vse informacije lahko starši dobijo preko obvestil v šoli ali podjetju in na sedežu Rdečega križa, ki je po novem na Cesti zmage 1 v Zagorju.
Motena oskrba z vodo
Trbovlje - Na Šuštarjevi cesti že tri mesece potekajo rekonstrukcijska dela, od zamenjave vodovodnih cevi, kanalizacije, razširitve cestišča, ureditve pločnikov do rekonstrukcije križišča na Polaju. Zavoljo tega je moten promet, v noči med 25. in 26. majem pa je bila motena tudi oskrba s pitno vodo.
T.L.
Toplarna prenehala z ogrevanjem stanovanj
Trbovlje - Trboveljska toplarna, ki je organizacijsko vezana na JKPTrbovljeje IS.majaprenehala ogrevati stanovanja, ki so priključena na toplovodno omrežje. Izjema so le še zdravstveni objekti, vrtci, šole. 26. maja so v toplarni začeli z remontom. V okviru
Prve lastovke...
V ponedeljek je odpotovala domov prva letošnja tuja turistična skupina, ki se je malodane teden dni mudila v Zasavju. Podjetna gostinca Žibert - Vidergar sta namreč gostila 76 - članski cerkveni mešani pevski zbor Sancta Familia iz Brunsuma na Nizozemskem. Ker na Vidrgi ne razpolagajo s tolikšnim številom ležišč, je manjša skupina prebivala v Medijskih Toplicah.
Zbor vodi sin slovenske izseljenske družine Toni Kropivšek; njegovi dedje so prišli na Holandsko v davnem letu 1952, njegov oče 64 - letni Tone Kropivšek pa se vsako leto vrača k svojim blizu Slivne. Kot nam je povedal, je bil tako kot njegov oče zaposlen v enem od nizozemskih rudnikol', vendar pa sam ni delal v jami, temveč na separaciji. Družina je glasbeno dejavna že od mladih let; sam je začel igrati v devetem letu starosti, sina pa sta, eden zborovodja, drugi glasbenik, zaposlen v Nemčiji.
Nizozemski pevci so se malce razgledali po Sloveniji; peli so v ljubljanski frančiškanski cerkvi, pa v Velenju in v nedeljo pri maši na prostem v Zgornji Slivni. Obiskali so Postonjsko jamo in si ogledali še druge znamenitosti naše dežele. Prvi letošnji tuji turistični skupini bo kmalu sledila še druga. Gostinca z Vidrge sta nam povedala, da se bo pri njiju zvrstilo vsaj še sedem večjih turističnih skupin iz Nizozemske, Belgije in Severne Francije. Vsega skupaj bosta gostila več kot 330 tujih turistov, kar je nedvomno lepo število, še posebej zavoljo tega, ker se bodo skupine zadrževala v Kandršah od sedem do enajst dni. Mimogrede kaže omeniti, da bo konec avgusta na obisku v stari domovini tudi skupina pevskega zbora iz Meerebacha iz Severne Francije, večidel otrok naših izseljencev, nekaj pa še tudi onih iz prve veje izeljencev.
Vse skupine bodo iz Kandrš bodisi vsak ali vsak drugi dan odhajale na zanimive izlete po Zasavju in drugam, na Vidrgi pa jim bodo pripravljali tudi zanimive domače piknike, kijih bodo izkoristili za pomenke o razmerah pri nas.
M.V.
-- ■ .......... .....................
vzdrževalnih del bodo morali pregledati ne le vse toplarniške naprave, pač pa tudi vse vode - glavne in stranske ter omrežje pri naročnikih. Za novo ogrevalno sezono se bodo morali temeljito pripraviti in odpraviti vse možnosti okvare.
T.L.
Pizza za Šmarčane
Šmartno pri Litiji - V maju je kraj postal bogatejši za nov lokal, pizzerijo Sonček. Doslej so Šmarčani lahko dobili pizze v gostilnah. Prijetno urejen lokal, ki stoji ob glavni cesti Šmartno -Črni Potok ob bližini šole, je odprt vsak dan, razen ponedeljka.
B.Ž.
Občinski račun deblokiran
Litija - Agencija za plačilni
promet je litijsko občino obvestila, da je občinski žiro račun, blokiran od 31. marca letos, deblokiran.
Finančna komisija, ki jo je poslala Agencija za plačilni promet iz Ljubljane v Litijo je ugotovila, da so akceptni nalogi, katere je poslalo v vnovčenje Cestno podjetje Novo mesto neveljavni.
Akceptni nalogi, katere je izdala Občina Litija Cestnemu podjetju Novo mesto imajo namesto žiga oddelka za proračun (deponiran pri agenciji) odtisnjen žig izvršnega sveta in podpisnika (Slavko Rokavec in Bojan Mihelič) pa sta prava. Takih nalogov je v Novem mestu 25, vložena pa sta bila dva. Navkljub deblokiranemu žiru računu pa dolg občine ostaja, še vedno presega 500 milijonov tolarjev.
M.Š.

Cvijaa 'IVbovlj^ -Oinmua^ijsE
Dijaki 2. letnika trboveljske gimnazije smo 1. maja odšli na povratni obisk k dijakom, ki so nas pred mesecema obiskali v Zasavju. Polni pričakovanj smo odrinili že zjutraj s trboveljske železniške postaje v mesto Scheinfeld v Nemčiji.
Naša pričakovanja so se v celoti izpolnila, saj smo pri nemških prijateljih preživeli čudovit teden. Stanovali smo pri nemških družinah, kjer smo bili zelo toplo sprejeti. Sporazumevanje nam je šlo dobro od rok; če ni šlo nemško, smo uprabili znanje angleškega jezika ter se neverjetno učinkoviti sporazumeli.
Hodili smo tudi na izlete. Najprej v staro zgodovinsko mesto Rottenburg. kjer smo si ogledali mestno obzidje, znane mučilnice, pa tudi svetovno znano Rottenburško mestno jedro. Tu lahko srečaš ljudi iz celega sveta. Obiskali smo tudi zelo znani frankfurtski živalski vrt Wilhema, ki velja za enega največjih živalskih in botaničnih vrtov. Oba izleta sta bila nadvse zanimiva in zabavna. Veliko izletov smo opravili tudi z družinami; tudi ti so bil zabavni, po eni strani namenjeni za nakupovanje, po drugi pa tudi nekoliko turistično obarvani.
Ni bilo stvari, ki nam ne bi bila všeč. V nemški šoli smo se pobliže seznanili z nemškim jezikom, spoznali nove prijatelje in se noro zabavali. Ta nepozaben dogodek dijaki ne bomo kmalu pozabili. Zahvala za povratno izmenjavo dijakov s Scheinfeldom pa gre Gimnaziji Trbovlje, njeni ravnateljici in profesoricama nemškega jezika (Marjetki Kafel in Mariji Holešek).
Upamo lahko, da bomo kaj podobnega še doživeli in seveda še kdaj srečali naše nove prijatelje.
Melita Župevc, 2.b
Vabilo
Gimnazija in ekonomska srednja šola Trbovlje vabita na razstavo projektnih del, ki so nastajala v šolskem letu 1994/95. Razstava bo odprta od 6. do 11. junija v prostorih Delavskega doma Trbovlje.
Ob zaključku pouka pa dijaki vabijo tudi na prireditev "Te igre je konec", ki bo 9. junija ob 18. uri v gledališki dvorani Delavskega doma Trbovlje.
lincivi Oclf>l*lill Vl'ili
Trbovlje - 1. junija ste vabljeni v Dijaški dom Trbovlje na Šuštarjevi 42 a. Ogledali si boste lahko domske prostore, razstavo izdelkov interesnih dejavnosti dijakov, njihovo glasilo, projektno nalogo, publikacijo pedagoških delavcev doma in se seznanili z življenjem in delom v dijaškem domu. Vrata bodo odprta od 10. do 16. ure. Ne zamudite kulturnega programa ob 11. uri.
Zagorje - Srednja šola za elektrotehniko in gostinstvo pa vas 8. junija vabi na predstavitev dejavnosti elektrotehničnih oddelkov. Vsi, ki nameravate obiskovati omenjeno šolo in drugi ste vabljeni na ogled od 11. do 13. ure.
Po podatkih Splošne bolnišnice Trbovlje je za nakup mamografa od 19. do 25. maja sredstva prispevala: Berta Krasnik iz Hrastnika 2.250 tolarjev.
Skupaj ste zbrali že 12.726.468,40 tolarjev. Odbor za organiziranje centra za bolezni dojk v Splošni bolnišnici Trbovlje se vsem darovalcem iskreno zahvaljuje.
Smeti so večni problem našega okolja. Četudi le nekaj ljudi ne zna najti smetnjakov in nositi s seboj ovitka od cigaret, sladoleda, čipsa, sendviča... nekaj metrovie neurejenosti na pretek. Pred kratkim so se v občini Trbovlje močno potrudili, pa namestili kar štirideset novih koškov za smeti. Vidni so in prav bi bilo, da jih nihče ne bi spregledal. Tudi klopi so v novem parku in posedanje na njih bo za
sprehajalce pravi užitek.
mm lij ji;	—Današnja
lili”! ■lili'' fW	"lampa", ki jo
prižigamo občini Trbovlje, pa naj močno zasveti v obraz predvsem onim. ki radi uničujejo tisto, kar drugi pred njimi gradijo. Luči v parku, komaj postavljene, so nepridipravi razbijali in lomih, obračati znajo prometne znake, pa prevračati smetnjake, lomiti in rezati klopi, pljuvati na vsakem koraku. Vse uničeno pa ob obnovi terja veliko skupnega denarja.
Z vsako novo pridobitvijo imamo možnost, dajo čuvamo in s tem ohranimo za daljši čas.
Zakaj bi lepoto gledali le na SL T sliki? V resnici je še lepša.
Tekst in foto:
Ivana Laharnar





Mmiwj ttf ijt pQ)
Lani je bil sprejet zakon o postopnem zapiranju rudnikov rjavega premoga. Ker je v tem okolju, kjer so rudniki, tudi ostala industrija zastarela, to lahko povzroči velike posledice, predvsem na socialnem področju. Ministrstvo za gospodarske dejavnosti je v okviru programa PHARE pripravilo izhodišča za izvedbo projekta prestrukturiranja zasavskega območja. To je zahteven in občutljiv, pa pomemben projekt. Na Izlakah so ga pred časom prvič predstavili. Na tiskovni konferenci so o tem programu govorili državna sekretarka za drobno gospodarstvo Staša Baloh - Plahutnik, vodja projektne skupine izvajalcev iz Nemčije, Avstrije in Irske dr. Jurgen Janovsky in direktor Agencije za razvoj Zagorje Tomo Garantini.
Ministrstvo za gospodarske dejavnosti je v okviru programa PHARE pripravilo vsebinska izhodišča za izvedbo projekta "Regionalni razvoj Zasavja". Evropska unija je Sloveniji za izvedbo tega projekta že odobrila tehnično pomoč. Izvajala ga bo nemška svetovna firma GOP A CONSULTANTS mbH. Za
širše tokove in da se tisti, ki so voljni kreiranja razvoja Hrastnika, Trbovelj in Zagorja, usmerijo v razvoj in dobijo pozitiven odnos do razvoja podjetništva na tem območju. Ker tu primanjkuje kadrov, so se odločili najprej izšolati skupino svetovalcev, ki bodo vprihod-nosti pomagali tistim, ki se že ali se bodo
S tiskovne konference o projektu “Regionalni razvoj Zasavja”.
pogodbenega podizvajalca je bila izbrana Agencija za razvoj Zagorje s skupino slovenskih svetovalcev.
Socialnoekonomski vidik nadaljnjega razvoja Zasavja je zelo pomemben vidik ob zapiranju rudnikov. Poseg v prostor in zapiranje samo ima posledice ne le trenutno, pač pa dolgoročno. Osnovni namen projekta je kreiranj e možnosti, ki izhajaj o iz tega področj a in zagotoviti delovna mesta ne le za trenutno brezposelne, pač paludi za bodoče generacije. Rudarstvo, ki je bilo tu živo 250 let, jepotrebno nadomestiti z novimi razvojnimi možnostmi. Za takšen razvoj pa mora poskrbeti okolje samo ob sodelavi tistih, ki lahko k temu pripomorejo. Zato je ministrstvo podprlo pobudo, ki je izšla iz Zasavja, to je prestrukturiranje zasavske regije, torej vzbuditi vse potenciale v regiji na način, da razmišljajo razvojno.
Prvo izhodišče je bilo, daje treba vzbuditi
spoprijemali s podjetništvom. Torej že obstoječim in potencialnim malim podjetnikom. Namenjepredstaviti možnosti tu pri nas ter gibanje in izkušnje že izkušenih. Glavni del projekta je kreiranje občutka, da je treba preiti na intenzivnejši razvoj predvsem na področju podjetništva, ena glavnih tovrstnih aktivnosti pa je izobraževanje, poleg tega pa izmenjava izkušenj med podjetniki te regije s podjetniki drugih regij. Zato v tako imenovanih modulih predvidevajo vrsto obiskov in ogledov podobnih okolij kot je zasavsko, želijo pa odpreti možnosti vsem, ki se na tem področju menijo ukvarjati intenzivno. Rezultat projekta naj nebi bilo le izobraževanje, pač pa tudi konkretne aktivnosti preko tako imenovanih 'pilotskih projektov'.
Projekt bo potekal v več fazah - planiranje regionalnega razvoja, politika zaposlovanja na lokalni ravni, promocija investiranja in

Tomo Garantini, direktor Agencije za razvoj
navezovanje poslovnih stikov, finančni in tehnični srevis za mala in srednje velika podjetja, razvoj poslovnih inkubatorjev in industrijskih con.
Izobraževalni seminar svetovalcev že poteka. Spoznavajo tehnike regionalnega razvoja, določanje regionalnih strategij in identifikacijo projektov ter njihovo izvedbo. Po zagotovilu firme GOPA 90 odstotkov projektov, kjer oni sodelujejo, uspe. Seveda paje treba vprojekt veijeti znotraj zasavskega prostora. Žal pa so interesi v posameznih občinah različni oziroma pristopi pri reševanju istih težav niso skupni. Prav to bi lahko projekt ogrozilo. Zaradi dobrega koordiniranja predvidevajo v okviru projekta formiranje organa, v katerem bodo poleg g lavnega koordinatorja Agencije za razvoj še predstavniki ministrstva in župani zasavskih občin. Ker je vzporedno vpripravi projekt zapiranjarudnika ZagorjeJ e pomembno tesno sodelovanjeobeh prav v socioekonomskem pogledu.
Februarja 1996 bo izobraževalni del projekta "Regionalni razvoj Zasavja" končan, devet meseceb bo torej trajal. Udeleženci so iz zasavskih podjetij, ki so že spoznali sedanjo sliko stanja gospodarske moči tega območja. Zasavska regija je preveč zaprta, premalo povezana navzven, pa naj bo cestno, telekomunikacijsko ali poslovno. Projekt naj bi odprl tudi to zaprtost. Kar štiije segmenti naj bi pomagali k temu - izdelava obrtnih con, promocija turizma Zasavja, prototip podjetja, ki bi se ukvarjalo s storitvami na področju prevajanja in sklepanja mednarodnih pogodb in iskanje tržišča v zahodni Evropi. Da bodo učinki takojšnji, bo pripravljen spisek podjetij v Zasavju, za katere bo firma GOPA ocenila, da bi lahko uspela na nemškerp tržišču, pa jim bodo tudi poiskali partnerje.
Ivana Laharnar
m

III
Študentje, pozor!
Klub zasavskih študentov ŠKLAB bo imel v petek,2. junija, v Mesečini svojžur. Glasba bo zagotovo "fui cool". Vstopnina za študente bo 200, za ostale pa 300 tolarjev. Tako izpolnjujemo obljubo - v Mesečini bo vsak prvi petek v mesecu naš, študentski žur. Vabljeni vsi, ki radi žurirate z nami.
A. L.
Slikarska delavnica "Pedenjslikar"
Vzgojiteljice vrtcov Barbara in Kekec ter podjetje Tean vabijo 6. junija ob 16. uri predšolske otroke na igrišče vrtca Barbara, kjer bodo slikali, oblikovali ogrlice, broške, mucke, zajčke, lovili ribe, si naredili kovček za spominke, si pobarvali vaze in kamne, izdelovali lutke, poslikali majice in še in še...
Prav gotovo se, dragi nagrajenci nagradnih križank za mlade, sprašujete, kam vas bomo popeljali na izlet.20.junija se bomo odpravili v Pluj. Odhod bo ob 7. uri iz Litije. Vsak nagrajenec bo počakal avtobus v svoji občini, kje in kdaj, vas bomo še pisno obvestili.
Prav gotovo vas zanima, kaj si bomo ogledali v Ptuju. Torej, najprej bomo obiskali Knjižnico Ivana Potrča. Po tem si bomo ogledali Ptujski grad in samo mesto. Ker boste takrat verjetno že lačni, bomo naše trebuščke potolažili s pizzo. Po kosilu pa bomo zaplavali v Ptujskem termalnem kopališču. Domov se bomo vrnili okrog 20. ali 21. ure.
In kdo so nagrajenci, ki bodo z nami
Tisti, ki se boste pedenj s likanj a udeležili, se primerno oblecite. Najbolj primernabo kakšna staraočkovo srajca. S seboj prinesite še zavitek starega časopisnega papirja. Če bo deževalo, boste ustvarjali v igralnicah.
T.P.
Inter city vlaki
Pred meseci podan protest zagorskega župana Slovenskim železnicam, naj ne ukinej o postanke Inter city vlakov v Zagorju, ni bil uspešen. Postanke omenjenih vlakov so pred dnevi ukinili. Toda kot pravijo na železniški postaji v Zagorju, potniki niso prikrajšani. Naprimer vlak, ki je v Zagorju ustavljal ob 6.08 uri, je prej prihajal iz Maribora, zdaj pa se ob isti uri lahko potniki odpravijo v Ljubljano, le da z vlakom, ki pripelje iz Zagreba. Poleg tega vozi tudi več potniških vlakov.
T.P.
potovali:
Iz Zagorja: Blaž Hudi, Mojca Kamnik, Nejka Ostanek, Tina Skorja, Špela Kramar, Katja Garantini, Lea Žunec, Sebastjan Drnovšek, Miha Kerin;
iz Trbovelj:	Jože Motoh, Sabina
Stegenšek,Peter Deželak, Roman Šimenc, Andrej Gajšek, Tilen Kovač, Ines Gril, Primož Božjak, Vasja Rataj, Andrej Baš, Sandra Zupan;
iz Hrastnika: Rok Bedenik, Janez Knez, Matic Tesla, Maruša Kavšek, Patrik Škrlcc, Manja Zore, Anja Oplotnik;
iz Litije: Krunoslav Križ, Mojca Lovše, Klemen Kaliope.
Katarina Gavranovič
Sejem
ni več ■
ZIV ...
Pesnikova pesem se začne s prispodobo, kako je kmet prodal lahom par volov .... dandanašnji pa ti vedno težje oddajo svojo živino, kajti odkup je tako zašepal, kot zlepa ne pomnijo.
Pozimi smo že pisali nekaj o tem; med drugim smo ugotovili, da so se februarja razmere vsaj nekoliko izboljšale, ampak samo za kratek čas. Zdaj je spet nastopila huda suša pri odkupu in in nič ne kaže, da bo kmalu mimo.
Zasavski živinorejci ugotavljajo, da bi morala država ponovno premisliti o sedanjem uvozu mesa oz. dopitane živine, zlasti iz Madžarske, ker da bojda ni nič cenejša, kot je nihova. V izlaški kmetijski zadrugi soglašajo s tem. Živinorejci so v resničnih zagatah, kajti če dopitane živine v kratkem času neprodajo, imajo veliko izgubo, ki jo zlepa ni mogoče nadoknaditi.
Nikakršnih možnosti ni, da bi letos prodali toliko živine, kot lani, pa čeprav se cena že nekaj mesecev ni spremenila. Očitneje, da potrošniki ne kupujejo več toliko mesa, kot svoj čas in vse kaže, da se bo njegova poraba še zmanjšala na račun perutnine in druge vrste hrane.
Kmetje pa tarnajo še zaradi druge zadrege. Spričo deževnega vremena v času prve košnje, so z njo počakali; marsikje deset ali več dni. To pa je, kot kaže, zelo vplivalo na kakovost krme, ki daje, kot zatrjujejomarsikje skoraj polovico manj kakovostna od pričakovane. Zato bodo morali dolomiti živino, če bodo želeli doseči vsaj približne takšnerezultateprireje, kot bi jo morali doseči.
Skratka: očitno je, da bo letošnja prireja živine doživljala še kar nekaj pretresov, kar bo tako ali drugače vplivalo na položaj zasavskih kmetovalcev. Ker se jih večidel ukvarja z živinorejo, ni treba posebej omenjati, da so nejevoljni, če se poleg drugega tudi odkup ne bo izboljšal.
M. V.
----
Nagrajenci z Zasavcem na izlet

STROJEGRADNJA, d.d., TRBOVLJE
Vodenska cesta 49, 61420 Trbovlje; Telefon: 0601/22-922
OBJAVLJA PROSTO DELOVNO MESTO
TAJNICA GLAVNEGA DIREKTORJA"
POGOJI:
-	višja ali srednja strokovna izobrazba upravne ali ekonomske smeri
-	eno leto delovnih izkušenj
-	znanje nemškega ali angleškega jezika
-	komunikativnost, dinamičnost in urejenost.
Z izbrano kandidatko bomo sklenili delovno razmerje za nedoločen čas s poskusnim delom.
Prijave z dokazili pošljite v roku 15 dni po objavi na naslov: Strojegradnja d.d. Trbovlje, Vodenska cesta49,
61420 Trbovlje, spošno področje.
Kandidatke bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po končanem zbiranju prijav.
	
mm	::::::::
				::::::::
	
	
4W M*
t 'Ti il
mT
v.*.	.v.v.v.v.
Ul. 3. julija 13, HRASTNIK Udmat 1 , LAŠKO
Objavlja prosta delovna mesta:
* natakar -(ica)
* prodajalec -(ka)
Prijave pošljite v 15 dneh na naslov: Ulica 3. julija 13,61430 Hrastnik. Dodatne informacije dobite po telefonu 0601/43-642.
%._> Immij 1# tìLa.Ei
Dan krvodajalcev, ki gaRdeči križ obeležuje že od leta 1945, ko so bile v Ljubljani konzervirane prve količine krvi, bi moral biti velik praznik. Zal ljudje o njem vedo premalo, je v pogovoru povedala Barbka Rebolj, sekretarka območne organizacije RK Zagorje, Prostovoljno krvodajalstvo seje leta 1953 začelo v Zagoiju. Takrat je 14 rudaijev dalo nujno potrebno kri.
Mirko Kuharič iz Dobovca je Zasavčan, ki je največkrat daroval kri.
Krvodajalstvo raste. V Sloveniji je 1945. Ieta799 krvodajalcev podarilo 206 litrov krvi, leta 1953 je bilo že 20210 krvodajalcev, ti so darovali 4684 litrov krvi, lani pa je 102336 krvodajalcev podarilo 43793 litrov krvi.
Krvodajalec je vedno pripravljen rešiti življenje drugemu. Med nami je veliko občanov, ki so bili na akciji
več kot petindvajsetkrat. V Hrastniku je največkrat daroval kri Štefan Potočnik iz Krnic, 69-krat jo je daroval. V Trbovljah je prvak v dajanju krvi Mirko Kuharič z Dobovca. 92-krat jo je podaril in je stemtudiprvakvZasavju. VZagoiju pa sta največkrat prišla na akcijo Anton Ravnikar h Ivan Lebeničnik, oba iz Zagorja, kri pa sta darovala več kot 80-krat.
Mirko Kuharič je star 56 let. Leta 1957,ko je bil kot mlad fant zaposlen v Strojni tovarni, je poslovodja povedal, da bodo delavci dali kri, kerjo bolnišnica potrebuje. Od takrat se vsako leto tri do štirikrat udeležuje krvodajalskih akcij. Večkrat se je zgodilo, da so ga poklicali domov, saj ima redko skupino krvi. Tudi ponoči. "Enkrat so prišli pome ob treh zjutraj, da sem dal kri za nosečnico iz Radeč. Vendar mi ni nikoli težko," pripoveduje Mirko. "To je humana organizacija. Ko nekomu rešiš življenje, ti to res veliko pomeni. " Tudi sam je že potreboval kri, ko je bil na operaciji v Ljubljani. Na vprašanje, kolikokrat še namerava darovati življenjsko dragocenost, se nasmehne in odgovori, da jo bo dal 120-krat. Čez pet let bo šel v pokoj in takrat mu bo to gotovo lažje. Za svoja dejanja pa je dobil že veliko odlikovanj in plaket. Zelo rad pokaže odlikovanja za 25, 50 in 60 darovanj. Leta 1972 so v Strojni tovarni Trbovlje ustanovili prvi aktiv krvodajalcev. Pred sedmimi leti pa je za to dobil priznanje, na katerega je še posebej
Barbka Rebolj, sekretarka območne organizacije RK Zagorje.
ponosen in mu daje še dodatno vzpodbudo.
Do sedaj so v trboveljskem zdravstsvenem domu bolje uredili prostore za dajanje krvi. Večkrat so uporabljali izolirnico ali pa operacijsko sobo kirurškega oddelka. Sedaj imajo novo krvodajalsko postajo.ki je Mirkoše ni videl, vendar pravi, daje bila higiena in vse drugo že prej odlično, pa tudi sestre te vedno pričakajo z nasmehom in dobro kavico. Že v četrtek se namerava udeležiti ponovne krvodajalske akcije. Zaradi AIDS-a ni prav nič zakrbljen, saj ve, daje za darovalce dobro poskrbljeno. Krvi ni daroval le v Trbovljah, ampak tudi v Mostaiju in Kragujevcu. Mirko pa je dajalec tudi v privatnem življenju. Njegov življenski moto je namreč:
"Če lahko človeku pomagaš, mu pomagaj, ali pa mu tudi škodovati ni treba."
"Najbolj me boli, če kdo reče, da gre krvodajalec na akcijo zaradi prostega dne. To lahko govori le tisti, ki krvi še ni nikoli dal in je tudi rabil ni," je nesmiselne govorice ocenila Barbka Rebolj. Zasavje je po darovanju kivi visoko v zgornji polovici republiškega spiska. "Krvodajalci so srčniinhumani ljudje in dajejo gotov občutek, da solidarnost še ni umrla, pa čeprav je socialno stanje težko in medsebojni odnosi niso več tako pristni kot nekoč. Vse.ki bi želeli dati kri, vabim v to družbo,” je ob koncu pogovora
RDEČI KRIŽ SLOVENIJE se vam zahvaljuje za darovano kri.
poudarila Barbka. Poleti bo akcijale v Zagorju. 8. avgusta bo od 7. do 13. ure. Vljudno vabljeni!
Ivana Laharnar, Marjeta Drnovšek
Im	i©l|ì©
Glasbena šola Trbovlje je 27. maja praznovala petdeseto obletnico delovanja. V Delavskem domu Trbovlje je bil jubilejni koncert. Na začetku je ravnatelj šole Marjan Korošec povedal nekaj besed v zahvalo staršem in vsem, ki so šoli kakorkoli nudili pomoč. Trboveljski župan Janez Malovrh je vsem zbranim med drugim povedal kratko zgodovino te ustanove. Prireditev je uspešno vodila in moderirala Menci Klančar. Predstavili so se učenci vseh skupin glasbene šole, od že zelo uspešnih do tistih mlajših, začetnikov. Nastopili so Sergej Čamer s kitaro, Vito Logar na klavirju, Iztok Pavlič z violino, Matjaž Jamšek s harmoniko, Tanja Božiček za klavirjem, mala šola, duet flavt, kvartet klarinetov, trobilni ansambel ter orkester harmonik. Videli pa smo tudi dva nastopa baletnih skupin, ki vadijo pod vostvom Rosane Mesojedec. Zelo prijeten večer sta zaključila orkester in zborček z melodijo Sprehod po glasbeni šoli. Iz vseh učilnic po glasbeni šoli se sliši Beethovnova Oda radosti. Instrumenti jo najprej vadijo posamezno, nato pa se harmonično združijo v mogočnem finalu. Glasbo sije kot sprehod po glasbeni šoli zamislil profesor ter organizator te prireditve Marjan Korošec.
Prireditev so mnogi kolektivi izkoristili za čestitke tej glasbeni šoli za visok jubilej. Učenci so se z zadnjo skladbo, ki je nabito polno dvorano še posebej navdušila, zahvalili tudi staršem in vsem, ki so jim omogočili nakup novega klavirja Stainway. Ob petdesetletnici so učenci in učitelji Glasbene šole
Trbovlje izdali CD ploščo, ki je bila na slavnostnem koncertu naprodaj po vsakomur dostopni ceni.
Marjeta Drnovšek

Po znanje v energetsko svetovalno pisarno
Seaeai kolektor =
sam
Kot sem napovedal že v prejšnjem prispevku, bom danes natančneje opisal projekt samogradnje sprejemnikov sončne energij e, kateregafmancira Ministrstvo za gospodarske dejavnosti (MOD), izvaja pa ga Zavod za gradbeništvo Z AG - ZRMK Ljubljana. Najprej bom pojasnil, zakaj v svetu ponovno močno reklamirajo sisteme obnovljivih virov energije, vlade razvitejših držav pa
Kolektorji na strehi po končanem delu.
namenjajo vse višja nepovratna sredstva za izgradnjo tovrstnih sistemov. Vsi ti ukrepi so posledica rezultatov raziskav, ki so jih opravili mednarodno priznani strokovnjaki, člani Intergovermental Planet on Climate Change (IPCC), delovne skupine, ki sta jo ustanovila Svetovna meteorološka organizacija in OZN. Če imajo ti strokovnjaki prav, se našemu planetu pišejo slabi časi. Njihova črna predvidevanja temeljijo na napovedih, da se bo količina ogljikovega dioksida v ozračju do leta 2030 podvojila. Ta plin segreva zemeljsko ozračje in povzroča nastanek ti. tople grede. Po predvidevanjih in ocenah IPCC naj bi se oz. so se že začeli topiti ledeniki, kar bo povzročilo dvig gladine morja za 18 cm, temperatura ozračja pa naj bi narasla za povprečno 2,5 stopinje Celzija. Te spremembe bi bile za človeštvo usodne, saj bi se obsežni obalni predeli Danske, Nizozemske, Egipta, Tajske, Indonezije, Kitajske in Bangladeša pogreznili v morje, tudi delta Mississippija skupaj z New Orleansom. Otoki, ki tako kot Maldivi ležijo le nakj centimetrov nad morsko gladino, bi preplavilo morje. Klimatska območjanazemeljskih poloblah bi se premaknila za nekaj sto kilometrov proti severu oz. jugu, kar bi povzročilo popolno klimatsko zmešnjavo (suše, poplave, premiki puščav, orkani ...). Za človeštvo bi bilo bolje, če se ne bi vdajalo upanju, da se znanstevniki motijo, saj se dokazi za to množijo. Prav zato lahko v prihodnosti pričakujemo povečanje cen el. energije, fosilnih goriv, nafte, navaditi pa se bomo morali izkoriščati obnovljive energije vetra, vode in sonca. Tak
korak lahko naredite tudi vi, pri tem pa vam bomo materialno in strokovno pomagali mi.
Program samogradnje SSE
Projekt samogradnje sprejemnikov sončne energije (SSE) je v Avstriji že preizkušen tehnično in organizacijsko. Prepričljiv je podatek, da so sosedi lani namestili 98.166 m2 standardnih SSE, od teh pa sojih 50.63 odstodkov naredili lastniki sami. Da Slovenci na tem področju ne spimo, priča podatek, daje bilo lani v okviru projekta izdelanih in montiranih 144 kolektoijev.
Dobri mojstri so tudi ženske.
Najprej se zbere skupina zainteresiranih občanov, ki nato pod brezplačnim strokovnim vodstvom Matjaža Zupana in z brezplačno izposojeno opremo ZAG - ZRMK - ja izdeluje SSE. Organizirana skupina nabavi material in tako dobi še količinski popust. Hkrati je delo v skupini, kjer si razdelijo vloge in je delo prijetnej še in hitrejše.
Potek dela
Delo poteka v posameznih stopnjah. Najprej se samograditelji zberejo na predstavitvenem predavanju v matičnem kraju in spoznajo vodjo projektaMatjažaZupana. Nato sestavijo skupine. Znotraj skupine določijo obveznosti, dimenzionirajo naprave, nabavi se materila, pripelje oprema in začne izdelava. Za izdelavo petih SSE so dosedanji samograditelji potrebovali
povprečno 55 ur, za enega okoli 11 ur.
Potreben material in oprema
Za izdelavo in montažo SSE na streho potrebujemo: bakreno pločevino debeline 0.2 mm in širine 360 ali 300 mm v kolutu, bakreno cev premera 10 mm in debeline stene 1 mm, cin za spajkanje in tekočino za spajkanje, bakreno cev premera 22 mm s priključki, 4 mm debelo kaljeno steklo, solarni lak ali selektivni premaz, aluminjasti profil posebne oblike z naležno in vzmetno gumo za pritijevanje stekla, tesnilno votlo gumo in samolepilno gumo za pod steklo, toplotno izolacijo - mineralna volna debeline 45 mm, kaširana s steklenim voalom, lesene deske za podlogo, obrobo, ki jo izvede krovec in drobni material. Orodje za brezplačno uporabo, kije na voljo na ZAG - ZRMK, pa vključuje mizo za rezanje pločevine, mizo za krivljenj e cevi, mizo za vpenjanje in spajkanje, spajkalnik na plin, žage za kovino in les, kompresor in pištolo za barvanje, vrtalni stroj s svedri, električna in navadna izvijala, pištole za iztiskavnaje silikonskeha kita, lestve, kladiva, dleta ...
Cena SSE v samogradnji je seveda odvisna od iznajdljivosti inkomercialnih sposobnosti članov skupine. V prvi skupini je znašal za en kos SSE s površino 1.5 m2 približno 20.000 tolarjev. Ta znesek velja za SSE montiran na streho in opremljen z vsemi potrebnimi pločevinastimi obrobami za preprečevanje zamakanja strehe in zbirnimi vodi na podstrešje. Brez obrobje cena nekaj nižja od 14.000 sit. Če pri tem vračunamo tudi nepovratna sredstva, kijih daje za ta namen MGD v višini 7000 sit/m2 oz. 10.000 sit/SSE, vidimo, da nas en SSE s popolnoma primerljivimi karakteristikami kot tovarniško izdelan stane okoli 100 DEM. Tako poceni in tako kvalitetnega kolektorja na naših tleh v preteklosti ni bilo mogoče dobiti, zato je pravi trenu tek za odločitev sedaj, ko sonce že kaže svojo moč. Časa za pripravo ne kaže izgubljati in če bo prijavljenih dovolj kandidatov, bo v kratkem v Trbovljah predavanje strokovnjakov ZRMK-ja na to temo.
Delo poteka v skupini.
Samograditelji, prija veza nove skupine lahko pošljete na naslov ZAG - ZRMK, Dimičeva 12, 61000 Ljubljana s pripisom "za samogradnjo", ali pa se prej oglasite v energetsko svetovalni pisarni na Gimnazijski 22 a vsak torek ali četrtek od 16. do 17.30 ure. Tel.: 27 - 380 (25 - 513 dopoldne).
Zoran Gračner, dipl.ing.
m
.IMI—
Pisma bralcev
Zasavc objavlja odmeve na prispevke v časopisjMŽmnenja bralcev o življenjybi dogajanju v Zasavju^jie^odpisanih pisem ne objavljamo^Bolžina pisem je zariiai prostora omeje-
sem ne objavljamo^Bomna pisem jezajtìdi prostora omejena na največ SO^ipkaiulrvretic^JIredništvo^i pridržuje pravico skrajèatTtekst ali pa beviti daljšega, čebeeiri, da bi s skrajšanem preveč okrnili zanimivo vsebino.
Grahkova hiša
Teologova materinščina
V svojem članku materinščino tako je izmaličil, da Slavisti so planili kvišku kot bi gad jih pičil!
Blackburne
-----^
V Zasavcu št. 18 (18. 5. 1995) je bilo objavljeno poročil o s prvega dela 4. seje Sveta občinelrbovlje.
Ugotavljava, da je potrebno k navedenemu članku podati nekatera dodatna pojasnila glede adaptacije »Grahkove hiše" v Trbovljah.
Ob poplavi, ki je lani prizadela občino Trbovlje, se je naveden objekt skoraj porušil. Samo hitri pomoči članov civilne zaščite se lahko zahvalimo, da ni prišlo do najhujših posledic. Hiša je bila namreč z vseh strani obdana z naraslo hudourniško Trbovelj-ščico, ki je spodjedala temelje objekta, da o drugih posledicah niti ne govorimo.
Po izvedenih najnujnejših varovalnih ukrepih je bil objekt v takšnem stanju in brez minimalnih higienskih pogojev, da je bila uporaba življenjsko nevarna. Lastnika sva bila prisiljena objekt usposobiti za.normalno uporabo, tako stanovanjskega kot poslovnega dela. Adaptacijo izvajamo po izhodiščih Zavoda za spomeniško varstvo, na podlagi urejene strokovne dokumentacije in vseh potrebnih dovoljenj.
Vrednost adaptacijskih del na žalost nekajkrat presega višino potrebnih sredstev, ki sva jih lastnika prejela kot pomoč družbe za sanacijo oziroma odpravo posledic poplave.
Kot pomoč so bila dodeljena nepovratna sredstva:
iz sredstev obrti
362.052.00	tolarjev
- iz stanovanjskih sredstev
231.402.00	tolarjev
Razliko potrebnih sredstev sva morala zagotoviti iz drugih virov, predvsem s krediti. Upava, da sva s tem prispevala k pojasnitvi odprtih vprašanj glede "Grahkove hiše11 v Trbovjah. Predlagava tudi, da pristojni organi občine v eni od naslednjih številk Zasavca, objavi listo prejemnikov pomoči iz naslova poplave, tako da bodo lahko občani primerjali prejeto pomoč z nastalo škodo, s tem pa
bodo odpadla tudi marsikatera dodatna vprašanja.
Vilka in Janez Grahek
Okrnjene pravice delavcev
V	nekaterih zagorskih tovarnah se pojavlja vse več kršiteljev najosnovnejših delavčevih pravic. Tako so v tovarnah normativi tako visoki, da jih le redki delavci dosežejo. Največkrat jim to uspe s podaljšanim delovnim časom, ali pa čas, odmerjen za malico, skrajšajo na minimum. Poleg tega morajo delavci delati dvanajsturni delavnik (večkrat tedensko), saj jih zavezujejo pogodbe, ki jih sklenejo njihovi delodajalci. Plače proizvodnih delavcev pa so pri tem dobesedno mizerne.
Socialdemokrati Zagorja smo prepričani, da delo dobro in kvalitetno opravi le delavec, ki je zanj pošteno nagrajen, da ne dela več kot osem ur dnevno (ostale ure so neefektivne), da izkoristi med delom'30 minutni odmor za malico, ter da načrtuje in izkoristi letni dopust kadar ga želi in ga potrebuje.
Mislimo, da bi se morali vodstveni in vodilni zamisliti ob takem stanju.
OO SDSS Zagorje predsednica Cita Rojko
Cebinova skala drugič
V	Zasavcu smo že 9. februarja letos objavili dopis, v katerem smo opozarjali na Čebinovo skalo v Kisovcu, ki predstavlja veliko nevarnost za tam stanujoče, mimoidoče in predvsem za otroke, ki se igrajo na dvorišču, neposredno pod skalo. V dopisu smo zahtevali, da pristojni v občini ustrezno ukrepajo. Našo pobudo smo pisno poslali tudi županu občine Matjažu Švaganu in predsedniku občinskega sveta občine Zagorje Janezu Vovku.
Doslej ni še nihče storil ničesar, da bi nevarno Čebinovo skalo sanirali in tako zaščitili otroke in mimoidoče. Pobudo ponavljamo in jo razširjamo na saniranje skal ob regionalni cesti na relaciji med
tovarno Siporex in bencinsko črpalko na Izlakah. Pri tem so ogroženi tako pešci kot kolesarji in vozniki motornih vozil.
Zahtevamo, da ustrezno ukrepate in zaščitite občane občine Zagorje in njihovo premoženje ter nas o tem obvestite. Ponovno smo o tem obvestili tudi župana in predsednika občinskega sveta.
Cita Rojko, predsednica OO SDSSZagorje
Zakaj nekaterim ni treba plačevati najemnine
(javno vprašanje županu Leopoldu Grošlju)
Živimo v zelo težkih časih. Osebni dohodki so v večini zelo nizki, tako da skoraj ves denar porabimo za hrano in razne položnice, ki prihajajo po 10. v mesecu skoraj vsak dan. Prav gotovo gre ena povprečna plača samo za stroške, ki pa jih moramo redno plačevati, sicer se utegne zgoditi, da nam pridejo odklopit električno energijo ali pa nam v drugem mesecu, če ne plačamo stanovanja ali komunalne stroške, trgajo stroške od plače.
Vendar pa v občini Hrastnik le ne velja za vse enako. Poznam družino, ki je po rodu srbska, a imajo člani slovensko državljanstvo. Že skoraj 15 let uživajo privilegije pri plačevanju omenjenih stroškov. Ta družina je dobila po raznih vežicah stanovanje oz. hišo z vrtom (hišo je prodal g. Kišek RŠC-ju, tedanji direktor pa je bil g. Ramšak), razen tega pa je oče te družine dobil tudi delo kot hišnik, pa čeprav je bilo več interesentov in to še Slovencev, v Dijaškem domu, katerega hvala bogu ni več. V teh letih, ko je bil zaposlen v tej hiši ni plačeval nobenih stroškov.
Pa še to: hiša je bila razdeljena tako, da je v zgornjem delu stanovala mlada družina, ki pa se je zaradi nenehnega prerekanja odselila. Omenjena družina pa si je po tistem brez vsakega papirja oz. odločbe prilastila še zgornji del hiše. Pred leti, ko so dijaški dom zaprli, so delno prenehali plačevati stroške, razen stanovanja, za katerega še do
danes niso plačali niti tolarja.
Najemniki stanovanj, ki moramo redno plačevati stanarino, sprašujemo gospoda župana Grošlja oz. pristojne, zakaj tega ne uredijo.
Za odgovor smo spraševali na občini Hrastnik, Komunalno stanovanjskem podjetju, na nekdanjem RS C - ju, pa nikjer nismo dobili odgovora oz. povsod so dejali, da niso lastniki te hiše. Ja, kdo pa sploh je, ali še vedno g. Kišek. Mogoče bomo pa pri njemu našli odgovor.
V kolikor se ta zadeva takoj ne uredi pri pristojnih ustanovah, saj vsa ta leta družina v tej hiši uživa privilegije, se bomo ostali pošteni najemniki pritožili kakšni drugi ustanovi oz. bomo poiskali odgovor drugje.
Janja Zanej in vsi ostali prizadeti najemniki stanovanj
Spoštovani!
Pišemo vam zato, ker se v šoli učimo pisati pismo. Dogovorili smo se, da bomo pisali tudi vam. Pismo bomo pisali tudi Radiu Trbovlje, našim vrstnikom v Ljubljani, vodstvu šole in drugim. Radi bi predstavili našo razredno skupnost.
Želimo, da preko vašega časopisa tudi drugi zvedo kaj o nas. Smo tretješolci iz šole Tončke Čeč, kamor sonce najbolj sije - z neba in oči naših učiteljev in učiteljic, ki kar naprej garajo za nas. Smo zelo nemiren in nagajiv razred. Drug drugemu nagajamo, fantje tepejo dekleta. Dekleta se branimo po svojih močeh, največ kar z jeziki. Naša razredničarka Romana je zelo prijazna, čeprav ji pogosto paramoživčke. Kljubtemu smo se že veliko naučili. Zdaj se z njeno pomočjo in pomočjo učiteljice Irme iz OPB z zadnjimi močmi pripravljamo za razna tekmovanja v znanju. Želimo si velikega uspeha, saj znanje nikomur ne škoduje.
V želji, da naše pismo ne bo romalo v koš, vas prisrčno pozdravljamo.
3. b razred OŠ Tončke Čeč, Trbovlje
Nataša Eberlinc
Toplimi,
IjllllCKCII in
IC|Mltil
TOPLINA. Maj. Čudovit mesec pomladi, prinaša nam prebujanje, rast, vedrino, nelnost in razmišljanje o ljubezni, ki je najglobje čustveno dolivljanje šotnega sebe in tistega, ki ga imamo radi. Nič čudnega torej, da ga imenujemo najlepši mesec v letu. Mesec, v katerem smo kot cvet, ki ga nelna majska sapica giblje kot v vetru, kot cvet sredi širnih travnatih poljan, ki čaka, da se bo razprl še en cvet, ko zanju neneadoma ne bo ne sveta, ne travnika, ne vetra, ne dešja in ne sonca. Kot bi obstajala samo zato, da se bosta razcvetela.
LJUBEZEN je neomajana veličina človekovega sveta, ki jo je lepo doživljati in čutiti, neglede na osebnost kakršna smo, na leta, ki jih imamo, na življenje, ki ga živimo. Zanjo ne obstaja nobeno pravilo, nobena definicija. Je prezapletno čustveno dogajanje, ki je ni moč razložiti pr epr osto inje preobsežna v svojem silnem vdiranju v človekovo dušo in telo, da bi jo lahko opisali v nekaj stavkih. Za vse pa vendarle velja, da ob za ljubljenosti mnogokrat izstopimo iz resničnega življenja v nov, drugačen svet, ki se zdi tako prijeten in popoln, da niti morebitne spremljajoče grenkobe ne občutimo v popolnosti. Doživljanje ljubezni je lahko povsem stvarno in realno, lahko je praktično usmerjanje čustev, ker tako hočemo, ali zato, ker bežimo iz osamljenosti. Lahko pa je to doživljanje pristno in iskreno in samo takšno zmore kasneje premostiti korak iz zaljubljenosti v pravo ljubezen, ki skozi čas ne izgublja svojega čara in skozi katero se počasi vrača razum, ki v obdobju zaljubljenosti ne more delovati ali pa ga nemerno nočemo sprejeti. Kako dobrodošla v ljubezeni je nesebičnost, ki dopušča, da v skupnosti dveh vsak zase gradi svoj jaz in se skozi leta oblikuje v zrelo osebnost, kije s seboj in s svojim življenjem zadovoljna. Za mnoge je to pretežko, za mnoge nepomembno. In vendar je še kako pomembno razumeti in dajati tis temu, ki ga imamo zato, da lahko ob tem občutimo svoje lastno življenje.
LEPOTA. Pišem o ljubezni, ker daje vsakemu človeku tisto notranjo lepoto, ki jo zmore dati samo ona. Lepoto, ki odseva navzven tako nevsiljivo in sijoče, dajo nobeno kozmetično sredstvo ne more pričarati. Oči ne potrebujejo ličila, ker se svetijo in žarijo. V našem pogledu je
to liko radosti, kot bi hoteli ženim sam im pogledom zajeti celo življenje. Ustnice ne potrebujejo šminke, ker se nenehno premikajo in oblikujejo v nasmeh. In obleka? Sploh ni pomembno, kaj oblečemo, ker se zaradi lahkotnega gibanja našega telesa zdi, da
JIÌÉI
nam prav vse pristoji, kar ...	nadenemo nase.
SS"»»«*-	Kako malo je
m,	X	potrebno za
'	lepoto in vendar
||g|§|||	\ se v tem malem
skriva veliko. To SSOTSSSiMi	I veligo je prav.
ili»!:«	/	lapraV naSj“z in
/ naš odnos do / vsega, kar nas obdaja in naša zmožnost doseči spr	veličino, ki ji rečemo
'	ljubezen. Morda nam
nikoli ne uspe. Čepa nam » lil uspe, potem vemo, da imamo vse.
Katarina Lavš
lijrn mi slepo
srečo
(odgovor bralcu)
Še sam ne morem verjeti, da se mi je zgodilo tisto, na kar nisem nikoli prej niti v sanjah pomislil. Postal sem hazarder... Mož, ki s temi besedami začenja svoje pismo, prosi za nasvet, kajti "rad bi postal trden v sebi: družina propada, neka silna sila, zasvojenost pa je vedno večja... "
Vse skupaj se je začelo, pravi, čisto nedolžno. Kdaj pa kdaj kakšna srečka, pa stavni listek za loto, tu pa tam partija kart s prijatelji - za majhne vsote. In potem ga je zaneslo v igralnico, kjer je mož nekajkrat dobil. Toda hazard je hazard, je tvegana igra, igra na slepo srečo, ki se seveda lahko konča tako kot pri našem bralcu, ki je, kot pravi, postavli na kocko tudi "vse lepov življenju - dom, družino, otroke" in nenazadnje svoje samospoštovanje, saj se vedno manj ceni, ker ne more uiti iz kroga te zasvojenosti, ker obljublja ženi in sebi, da je s tem konec, pa obljube ne drži.
Kakršnakoli zasvojnostje prav gotovo najprej hudo breme za tistega, ki iz takšnih ali drugačnih razlogov pade v njen objem in se kljub trdnim sklepom ne more izviti iz kroga, ki postaja vedno bolj zaprt in utesnjujoč. Ljudje, tudi stokovnjaki, različno gledajo na zasvojence. Nekateri se zavzemajo za trde, stroge, celo zelo represivne metode in ukrepe. Niso tako redki, ki bi alkoholike, narkomane in tudi tiste, ki z zasvojenostjo Z igrami na srečo delajo gorje svoji družini, po hitrem postopku izključili iz kroga "normalnih, poštenih, delovnih ljudi ". S trdim delom, primernimi sankcijami in nespoštovanjem "pravil igre" bi jih kaj hitro ozdravili, menijo zagovorniki takoimenovane trde roke na področju različnih Zasvojenosti. Seveda pa druga stran poskuša najprej odkriti vzroke, v dolgih pogovorih z zasvojencem storiti le to, da ubesedi vse svoje občutke, da sam oceni resnost posledic, da nenazadnje sam spet uvidi tudi pozitivne plati svoje osebnosti. Človek, ki se znajde v objemu leali one droge, in tudi hazardne igre so lahko ena od drog, ob hazardu, ki mu prinaša izgubo na vseh ravneh, začne izgubljati tla pod nogami.
Na eni strani slepo verjame in upa, da bo enkrat "kocka prav padla " in "potem nikoli več". Po drugi strani pa ga tudi morebitna sreča in dobiček še bolj pritegneta v hazardiranje. Zato je edini izhod v popolni abstinenci. Tu ni popustljivosti v smislu "no ja, en kozarček pri kosilu ", ali pa "tu in tam malo za šalo v igralnico, za majhno vsotico"... Če gre
res za zasvojenost, je popolna prekinitev edino zanesljivo zdravilo. Kako to doseči? S samoobtoževanjem, ki ga zaseldimo v pismu našega bralca, človek ne pride daleč. Le v pregovoru je tistemu, ki prizna, pol odpuščeno. Mož piše, da bi bil rad trden v sebi, da bi rad izpolnil obljubo, ki jo je že ničkolikokrat dal sebi in ženi. Pa ne gre, vedno znova pobegne -kot pravi - "na tisti hudičev kraj". Od česa bežite, časa vas je strah, kaj je tisto, kar vas žene nekam, kjer na vse pozabite, celo na "dobiček ali izgubo"? Morda bi za začetek sebi odgovorili na ta vprašanja. Vsem se kdaj pa kdaj zgodi, da bi radi kam pobegnili, da bi kar poniknili in potem prišli kot nov, svež izvir. Zakaj ljudje bežijo v različne omame, v drogo, alkohol, tudi v hazard in nenazadnje v delo? Je morda vzrok tudi v tem, da ne znajo in zato ne zmorejo osmisliti svojega in življenja svojih najbližjih z odprtostjo, ki se kaže tudi v tem, da zmoremo odkritosrčno spregovoriti o svojih morda nikoli izrečenih strahovih, stiskah? Človek, ki se znajde v objemu zasvojenosti, ga leta bremeni tako hudo, da izniči samega sebe, da izgubi zadnji kanček samozaupanja in samospoštovanja, se sam težko izvleče. In morda bi še enkrat poskušal nekaj opore tudi naš bralec poiskati pri ženi. Če ne drugače, tudi pri kakšnem strokovnjaku. S samoobtoževanjem žal ne bo prišel daleč.

Spoštovane občanke in spoštovani občani Občine Trbovlje!
Ob 1. juniju, prazniku Občine Trbovlje, Vam iskreno čestitava in želiva vse najboljše. Najina želja je, in prepričana sva, da je tudi naša skupna, da bi z uspešnim sodelovanjem ustvarjali dobro življenje
in bivanje vseh občanov Trbovelj.
V imenu sveta občine predsednik
Slavko Potrata
Župan
Janez Malovrh
Nova Avtohiša Renault Malgaj
1. junija ob 15. uri bo otvoritev novega prodajno-servisnega centra Renault v Trbovljah v Gabrskem. Center bosta svečano odprla predstavnik Vlade Republike Slovenije in mama direktorja Franca Malgaja.
Lani so v Malgajevi hiši že praznovali stoto obletnico, kar je takratni gospodar Andrej začel kovaško obrt. Sin Franc je z njo nadaljeval. Z razvojem avtomobilizma je začel razvijati osnovo današnji podobi in ponudbi.
Tudi njegov sin, Franc mlajši, se je pred tridesetimi leti odločil svoje delo in znanje posvetiti avtomobilom.
Pridobil si je zaupanje tovarne Audi in postal eden prvih treh zasebnih pooblaščenih zastopnikov tujega proizvajalca avtomobilov pri nas. Delo je zahtevalo prostorsko in strokovno posodobitev, tehnični napredek pa neprestano vlaganje v najbolj sodobno opremo in strokovno izpopolnjevanje zaposlenih.
Že četrta generacija družine Malgaj je vključena v dejavnost domače hiše. Sin Andrej se je po visokošolskem študiju in diplomi pri Porcheju vključil v dejavnost svojega
očeta.
Možnosti razvoja zasebnega podjetništva so družini Malgaj omogočile uresničiti idejo o zaokrožitvi ponudbe tudi na prodajo vozil. Podporo so našli pri Revozu, leta 1989 je bila podpisana pogodba za servisiranje in prodajo vozil Renault in ta je postavila temelje današnje Renault Avtohiše Malgaj d.o.o. Vzporedno so razvijali tudi program VW in Audi, s katerin je Franc Malgaj ml. svojo dejavnost tudi začel, organiziral pa sin Andrej v drugem podjetju, VW, Audi, SEAT
- Malgaj d.o.o.
Danes dela v dveh podjetjih 23 zaposlenih. Stalno izobražujejo po pet vajencev.
Leta 1990 je družina Malgaj odprla prvi zasebni prodajni salon Renault v Sloveniji. Znanje, strokovnost in skrb za kupca so podjetje uvrstili med najboljše partnerje Revoza in med 50 najboljših zasebnih podjetij v Sloveniji.
Danes odpirajo vrata enega najsodobnejših Renaultovih centrov v Sloveniji. Vanj so vložili dobra dva milijona nemških mark. Pokritih površin je več kot 2100 kvadratnih metrov, razstavni salon v pritličju in mansardi, servis, trgovina. Oprema je najsodobnejša, strokovna ekipa visoko usposobljena, v trgovini velika izbira.
Avtohiša Malgaj nosi ime s tradicijo. Sto let obrti v družini, trideset let pooblaščenega servisa, pet let uspešnega delovanja z Renaultom in Revozom ter otvoritev najsodobnejše Renaultove avtohiše v Sloveniji in številni kupci iz cele Slovenije dokazujejo kontinuiteto kvalitetnega dela v Avtohiši Malgaj.
Občina Trbovlje praznuje svoj praznik v spomin na spopad revirskih delavcev z Orjuno 1. junija 1924. Včeraj so odprli nov stanovanjski objekt na Savinjski cesti in nove prostore Kluba upokojencev Trbovlje. Danes bo v Delavskem domu slavnostna seja sveta občine, kjer bodo podelili občinska priznanja. Popoldan bodo svečano prerezali vrvico na vratih nove avtohiše v Gabrskem, atleti pa bodo tekli svoj prvojunijski in olimpijski tek. Pred praznikom smo obiskali župana Janeza Malovrha in predsednika sveta Slavka Potrato, ki občinski razvoj nekaj mesecev spremljata neposredno, pa ju povprašali o občini danes.
Janez Malovrh: "Zasavje, s tem pa tudi občina Trbovlje, je trenutno eden izmed najbolj ogroženih področij v Sloveniji. Malo dela, dosti nezaposlenih, kritična ekonomija, organizacije v težavah, nedorečeno rudarjenje, ali nova elektrarna ali ne..., cela vrsta problemov, ki naj bi jih začeli reševati. Odločitev v republiškem parlamentu septembra, ali elektrarna da ali ne, bo imela odločujoče posledice. Poleg rudarjenja pa so problemi še drugje. Iskra je sicer kratkoročno sanirana, čeprav je državni denar prispel prepozno. Upam pa, da bodo ta delovna mesta obstala. V velikih težavah je Strojna tovarna. Njena zadolžitev je tako visoka, da za prepotrebne in odločilne investicije ne more najeti kredita. Ta trenutek perspektivne ekonomije v Trbovljah ni.
Obiski za republiškimi vrati bodo potrebni. Določene stvari se že odpirajo, predvsem na cestnem področju. Vključeni so v to povezavo tudi poslanci v parlamentu. Tudi občinski svet je postal zelo konstruktiven in velik uspeh je dogovor, da to ne bo glasovalna mašina za preglasovanje, pač pa so programi skupni in sodelovanje prav tako.
Občina je imela zaradi obveznic iz preteklosti podfinancirane izvajalce v Trbovljah in prav ti so potrebni nekoliko več denaija, če pa v naslednjih letih ne bomo uspeli dobiti več sredstev, bo težko. Za investicije ne bo praktično nobenega denarja. Predlagal sem, in upam, da bo svet to sprejel, da uravnovesimo proračun, saj bi se na ta način morda rešili iz težav. Država res servisira obveznice, vendar je tudi res, da na drugi strani jemlje 40 odstotkov vseh prilivov. Drug problem pa so dolžniki, ki so ves čas v blokadi, pa občina teh sredstev ne dobi.
Vem, da se veliko narediti ne da. Res pa je, da nisem ob prevzemu funkcije dajal nemogočih obljub. Naredili bomo tisto, kar lahko, in če bomo s svetom in v njem kooperativni in delali združno, in vse kaže, da to sodelovanje bo, potem bo mogoče tudi kaj narediti. Sedaj praktično denarja ni. Če pa bomo uspeli realizirati ekološki sklad in sklad stavbnih zemljišč, pa pokriti lansko izgubo, bo v najboljšem primeru ostalo nekaj deset milijonov. Ob tem pa ostaja nekaj odprtih nalog kot asfaltiranje pri pokopališču, ureditev okolice ob urejenem stanovanjskem objektu, v načrtu je razširitev daljinskega ogrevanja, republiški inšpektor zapira deponijo odpadkov, potekajo pripravljalna dela za novo telovadnico, sanacija zaradi lanske ujme.
Sam kot župan in člani v svetu s polno odgovornostjo opravljamo naloge, ki so nam jih dali volilci. Trudili se bomo, da bodo Trbovlje za Trboveljčane, kot smo dejali v obljubah. Prosil bi pa Trboveljčane, da bi imeli boljši odnos do skupne imovine. Že tako je
malo denarja, če pa bomo morali kar naprej popravljati uničeno, bo še toliko težje. Vsakemu je pri srcu lepo, če živi v urejenem mestu. Zelo si želimo tesnega sodelovanja z vsemi občani. Bodimo vsi za to, da nam bo lepše."
Slavko Potrata: "Vsa naša industrija izvira iz rudarjenja. Zniževanje proizvodnje premoga vpliva tudi na ostale, saj podjetja v večini niso našla trga zunaj, prestrukturiranje pa je dolgoročni proces, ki se je nagrmadil na mah. Bistvena razlika med preteklostjo in sedanjostjo bo že, če se bo občina sanirala. Zadnja štiri letaje blokada povzročila probleme pri porabnikih proračuna. Sedaj zadeve potekajo normalno. Niso pa nove volitve prinesle tudi odrešitve, četudi jih je kdo obljubljal ali pa pričakoval. Če se bomo v svetu poenotili, pa naredili konsenz realizacije predvolilnih obljub, bo rezultat viden. Seveda pa bomo morali znati odpreti vrata v republiki.
Glede strankarstva v svetu se zadeve lepo umirjajo, svetniki so s svojimi vprašanji konstruktivni in odgovorni pri odločanju, tudi udeležba na sejah je polnoštevilna, medsebojni
odnosi so zelo kulturni. Sodelovanje sveta in župana je na visokem nivoju. Žal pa občani še vedno niso doumeli, kako malo kompetenc ima občina. V tej stavbi, kjer je občinska uprava, je tudi upravna enota, republiška ustanova, kjer občani urejajo največ zadev, pa še vedno radi rečejo, da so bili na občini, pa niso uredili tega in onega ali pa, da so predolgo čakali na rešitev.
Če bomo med strankami dosegli konsenz glede načrtovanih akcij ne le v letošnjem letu, pač pa tudi v prihodnje, mandat sveta traja štiri leta, in če bomo strpno določili vrstni red izvedbe, pa če bomo lahko tudi vsak v okviru svoje stranke in svojih poslancev v republiki prišli tudi do dodatnih sredstev, lahko pričakujemo, da bomo v Trbovljah kaj naredili. Velik uspeh sedanjega odločanja je usklajen proračun, pri katerem bo financiranje v okviru možnosti. Pričakujemo pa tudi, in to bo nujno, da se bodo v akcije, ki so za Trbovlje nujne, vključila tudi podjetja in občani - urejanje okolja, urejene izložbe, čistost..., to je obveznost nas vseh občanov, ne le župana in sveta. Skupaj lahko veliko naredimo."
Ivana Laharnar
V vročem sobotnem popoldnevu 27. maja so "rolerje" in "skejterje", ki se običajno urijo na ploščadi v Zagorju, izpodrinili mlajši prijatelji - cicibani. Mali korenjaki so skupaj s svojimi starši prišli na Cicibanov Živ žav, zaključek akcije Naj ciciban Zasavja.
Z akcijo je Zasavc pričel januarja letos. Slike malih nadobudnežev smo pričeli objavljati prvi teden v marcu ter jih objavljali
vse do konca aprila. Cilj natečja je bil, da so cicibani svojo navihanost in simpatičnost predstavili tudi bralcem Zasavca. Bralci ste z izpolnjenimi in poslanimi kuponi pripomogli, da smo to soboto lahko proglasili Naj cicibana. Naj ciciban Zasavja za leto 1995 je postal Gašper Lesar in uredništvo Zasavca mu ob tem čestita. Kljub temu, da smo natečaju pridali rahle tekmovalnosti, pa moram poudariti, da so vsi naši cicibani naj naj. Prav zaradi svoje igrivosti, navihanosti, s katero nas razveseljujejo sleherni dan, pa si gotovo zaslužijo pozornost. Vse sodelujoče cicibane, bilo jih je kar 112, smo povabili na Cicibanov Živ žav in se za njih še posebej potrudili.
In kaj si želijo tisti, katerim smo namenili soboto popoldne? "Čim več takih prireditev". Na Živ žavu je vsakdo našel nekaj zase.
gisfiwc

Naj ciciban, Gašper Lesar
Nekdo je prišel zaradi Moni, drugi samo na podelitev, spet tretji zaradi čarovnika. Kakorkoli že, naši najmlajši so se dobro zabavali.
ffi
Vsi cicibani, ki so se udeležili prireditve, so dobili darilo, prvih dvanaj st pa še dodatno darilo, paket lego kock. Zadovoljen smeh in dobra volja so potrdili razigrano doživetje. Živ žav sta vodili vzgojiteljici Karmen Lindič in Lili Sačič iz Trbovelj. Cicibanki Aisha in Nour sta zapeli tri pesmi, eno celo v materinem jeziku - sudanščini. Iz otoka Taka Tuka je prišla v družbo malih navihančkov Pika nogavička, s seboj pa je pripeljala še dva klovna. Prav posebno vzdušje je otrokom pričaral čarodej Martin Forte iz Trbovelj. Otroci pa so navdušeno pozdravili tudi pevko Moni, ki je veselo prepevala svojim malim prijateljem.
Vsega tega prav gotovo ne bi bilo brez pomoči sponzorjev, ki so s finančnimi in materialnimi sredstvi omogočili izvedbo prireditve. Prav posebno bi se ob tej priložnosti zahvalila generalnemu pokrovitelju prireditve Občini Zagorje ob Savi, ki je s finančno pomočjo veliko pripomogla k izvedbi.
Sponzorji pa so še: IGM Zagorje, KODAG Zagorje, Splošno gradbeno podjetje Trbovlje, Vina Šmartno PE Zagorje, Fructal Ajdovščina, Dom starejših občanov Izlake, Oberč d.o.o. Zagorje, Mladinska knjiga Zagorje, Trgovina Mojca Oštir iz Trbovelj in Zasavc d.o.o.
V imenu cicibanov se posebej zahvaljujem tudi trgovini Mojca Oštir iz Trbovelj, ki je za 12 finalistov prispevala bogate nagrade in bon za 5000 tolarjev, katerega je podarila izžrebanemu bralcu, ki je glasoval zacicibane.
Romana Benko Foto: Tomo Brezovar
Nova pot po Logarski dolini
Pred dnevi je izšla nova knjižica v žepni obliki z naslovom Pot po Logarski dolini. Knjižica ima 30 strani, v njej pa je opisana nova pot od začetka doline do slapa Rinke v dolžini sedem kilometrov. Pot, ki so jo na novo uredili, vodi izletnika po ravnem in se blago vzpenja. Obiskovalec se z Logarsko dolino srečuje na nov način. Za pot ne potrebuje veliko, le dobro voljo, odprte oči, ušesa in glavo. Tudi dobra obutev je koristna. Malico in osvežilno pijačo vzamamo s seboj po potrebi. Ni paslabo, če imamo s seboj tudi fotoaparat in daljnogled. Med potjo se srečujemo s travniki in cvetjem, gozdom, živalmi, raznimi rastlinami, vodami, kar pa je nadvse pomembno, srečujemo se zmirom. Naravaje kot odprta knjiga, danes opazimo eno, naslednjič drugo zanimivost. Pozimi je pot zanimiva tudi za tiste s tekaškimi smučmi. Logarska dolina d.o.o. je pripravila in izdala omenjeno brošuro z namenom, dajo planinci in izletniki uporabijo čimvečkrat. V brošuri so tudi kratke in jedrnate informacije o izviru Savinje, o gozdu, pticah, divjadi, redkem drevju, oglarjih, bukovju, melišču pod Planjavo... Knjižica je tudi bogato ilustrirana.
T.L.
Klub prijateljev Mrzlice
Na naš priljubljeni zasavsko savinjski planinski vrh Mrzlico radi zahajajoštevilni ljubitelji planinskega sveta, ne le ob nedeljah, pač pa jih je vedno več tudi med tednom, bodisi popoldan ali dopoldan. Oskrbnica Anica Korošec je vsakega zelo vesela in slehernega tudi dobro postreže. Po sklepu zadnjega občnega zbora PD Trbovlje pa so pred kratkim ustanovili klub prijateljev Mrzlice. V planinskem domu na Mrzlici je na voljo za te ljubitelje in pogoste obiskovalce posebna vpisna knjiga. Na prvi strani je napisana pesem v čast Mrzlice, nato pa so napisana kratka pravila. V drugem delu knjige je prostor za vpisovanje pesmi, verzov, kratkih misli, aforizmov, ki se nanašajo na Mrzlico, v zadnjem delu pa je prostor za vpisovanje raznih pripomb, izjav... Pridružimo se temu klubu.
T.L.
Štiri desetletja koče na Prehodavcih
Lani 22. avgusta je poteklo 40 let, odkar je bila odprta Zasavska koča na Prehodavcih. Zgradila so jo zasavska planinska društva v
letih 1952 -54. Od leta 1956 dalje to kočo upravlja in vzorno skrbi za vsakoletno oskrbovanje, obnavljanje in dograjevanje zgradbe kakor tudi potrebnih naprav Planinsko društvo Radeče. Domala vsako leto zgradijo ali obnovijo kakšen del zgradbe ali poskrbijo zanadomestilo izrabljene opreme. Tako so lani uredili v bližini koče novo zajetje
pitne vode in zgradili vodovod do koče. V gorskem svetu je pomanjkanje vode v planinskih kočah že kar kronično, posebno ob velikem obisku planincev. Zato je zagotovitev zadostnih količin vode ena temeljnih nalog gospodarja neke planinske koče ali doma. Pri tem moramo vedeti, da so Prehodavci v Julijskih Alpah nad prvim izmed Sedmerih triglavskih jezer. Radeški planinci in tamkajšnja podjetja skrbno gospodarijo in pomagajo k uspešnemu poslovanju te koče.
T.L.
Prostovoljno delo na Mrzlici
Planinsko društvo Trbovlje, ki ima svoj planinski dom na Mrzlici, pogosto organizira prostovoljno delo na tem priljubljenem vrhu in postojanki. Zato k delu ne vabijo le svoje članstvo, pač pa tudi druge ljubitelje planinskegasveta. Dosti je najraznovrstnejših opravkov, od zunanjega urejanja okolice in poti, pa do raznih strokovnih opravilna električni napeljavi, vodovodu, pleskanju, obnovi strehe ...
Odstranjevalec klopov
Planinci pa tudi drugi izletniki se na svojih planinskih pohodih in izletih pogosto srečujejo s klopi. Ugrizi tega zajedalca so često nevarni, posebej po ze znanem klopnem meningoencefalitisu. Temu pa se je zadnja leta pridružila se lymska borehoza. Pravočasno in pravilno ukrepanje je zelo pomembno. Na Švedskem so razvili in patentirali posebno pinceto, ki omogoča učinkovito ukrepanje v primeru ugriza. Dobi se pri podjetju Carex, Prečna 4 v Preboldu.
T.L.
Na srečanje borcev in izgnancev
TrboveljskaZveza borcev je 19. majapripravilav avli DD Trbovlje srečanje svojih članov ter članov društvaizgnancev. Na tem srečanju je sodeloval Moški pevski zbor DU Trbovlje pod vodstvom Alberta Ivančiča s krajšim koncertom partizanskih pesmi. Srečanje so zelo poživile tudi domače mažoretke pod vodstvom Eme Zalezina ter ansambel Jantar iz DPD Svoboda Dobrna.
T.L.
Veseloigra • Praznični obisk v domu upokojencev
Prejšnji torek je bil v Domu upokojencev Franc Salamon Trbovlje nekoliko drugačen kot vsi ostali dnevi.Ob prihodu v jedilnico se je pogled ustavil na postelji, nočni omarici, jedilni mizici; bolniška soba v malem, sredi jedilnice. "Kaj bo pa spet?" so se spraševali oskrbovanci, ko so prihajali h kosilu.
Postavljeni so bili instrumenti, mikrofoni, zvočniki. Posedli so h kosilu, ki pa je bilo drugačno. Spremljala ga je lahkotna glasba. Igral je trio Marija, Franci in Metod - zunanji sodelavci skupin za samopomoč. Oskrbovancem se ta dan ni mudilo po opravkih, niti k počitku. Čudo, nobeden ni bil utrujen, čakali so, medtem prepevali pesmi. Poslušali so lahkotno domačo glasbo in medtem pričakali obiskovalce - oskrbovance in zaposlene v Domu upokojencev Polde Eberl-Jamski iz Izlak. Odigrali so veseloigro "Praznični obisk v domu upokojencev". Igralska skupina šteje 9 članov iz vrst delavcev in oskrbovancev, vodi pa jo Boris Drenik.
Kaj je igra predstavljala? Dve oskrbovanki, ki imata vsega na pretek, sta tudi z vsem zadovoljni, pogrešata pa obiske svojih dragih domačih. Pozabljeni, brez obiskovalcev, samevata že pol leta. Saj so včasih prišli, vendar tedaj....
Utrinki: "Igra mi je bila všeč, doživeto odigrana, v vsem je bila prikazana žalostna resnica. Solza se mi je utrnila ob misli, da se jim res vedno mudi. Želimo si, da nam naši domači prinesejo košček zunanjega utripa," je povedala Zora Sotlar.
Štefka in Silva pa sta dodali: "Odigrano je bilo resnično življenje, opazno tudi na našem oddelku."
Želja mnogih je bila, da bi si igro ogledali tudi njihovi svojci.
Marija Sajovic, delovna terapevtka
Na Jelenčarjevi peči
Planinska skupina PDT pri Društvu upokojencev Trbovlje je pripravila v torek, 30. maja, zelo zanimiv izlet na Jelenčarjevo
peč (783 m). Ta točka je malo znana in še manj obiskana. Nahaja se onkraj Podmeje na savinjski strani. Udeleženci so odšli na pot ob 7. uri zjutraj od Doma Svobode, nato pa so mimo znane Lize nadaljevali pot nekaj časa po cesti proti Vrhem, kmalu zavili desno na Jelenco in dalje na Jelenčarjevo peč. Tudi ta izlet je bil kot nalašč primeren za udeležence, ni bil predolg, pa tudi ne prenaporen. Izletnike je vodil Vinko Pfeifer.
T.L.
Srečanje upokojencev Slovenije
Zveza društev upokojencev Slovenije pripravlja s svojim organizacijskim odborom tudi letos srečanje upokojencev Slovenije. To bo letos 22. junija ob 10. uri na "snežnem stadionu” SK Branik pod Pohorjem ob robu Maribora. ZDUS vabi vsa društva upokojencev Slovenije in preko njih vse člane te organizacije, da se udeleže srečanja bodisi posamično ali v skupinah. Za vse udeležence bo obrok hrane stal 500 sit (golaž s kruhom, spominska skodelica, žlica in spoznavni znak). S spoznavnim znakom bodo razni popusti v Mariboru pri prevozih z avtobusom, po žičnici na Pohorje... V kulturnem programu bodo sodelovali številni kulturniki, tudi iz Zasavja.
T.L.
Republiško tekmovanje balinarjev
V četrtek, 15. junija bo na štiristeznem balinišču BK Radovljica republiško tekmovanje upokojencev balinarjev. Začelo se bo ob 8.30 uri. Pravico udeležiti se tega tekmovanja imajo vse regije, torej tudi naša zasavsko posavska regija. Na tekmovanju v Trbovljah dne 10. maja je med šestimi ekipami društev upokojencev zmagala ekipa DU Trbovlje. Vseh Skupaj bo tako tekmovalo dvanajst ekip. Vsaka ekipa mora ob prijavi plačati akontacijo v znesku 5.000 sit.
T.L
Moj oče je bil velik prijatelj ptičkov. Zelo rad je zgodaj, še v temi, hodil v gozd in poslušal ptičke, ki so se začeli prebujati in je vsak zapel drugače. Vedno je govoril, kako lepo je to poslušati. Nekega jutra je stal pod visokim drevesom in opazil, kako je stara šoja odletela iz gnezda. Iz radovednosti je splezal na drevo in zagledal v gnezdu tri mladiče, dve samici in enega samčka. Vzel je samčka in ga dal v žep suknjiča, da je lahko splezal z drevesa. Ko je ves srečen prinesel ptička domov, sem takoj iz shrambe prinesla kletko, jo očistila, v predalček nasula drobnega peska in jo odnesla v kuhinjo. Tako je dobil ptiček svojo hišico, mi pa še enega člana v svojo družino. Oče je od mesarja prinesel domov malo ostankov, ki mu jih je dal mesar za ptička. Mesar ga je še vprašal po ptičkovem imenu, ker ga ni imel, je predlagal, naj bo Rajko. Od tedaj smo ga vsi klicali le Rajko. Tudi ptiček se je odzival nato ime. Oče ga je navadil, da mu je jedel iz roke. Zjutraj je letal ven na okno in se proti večeru skozi malo okno vračal v kuhinjo.
Nekega jutra, ko je bil ptiček zunaj, smo slišali, da ga nekdo kliče po imenu. Ko smo ga pozneje iskali, ga nismo našli dva dni. Tretji dan, ko smo bili pri zajtrku, je priletel na okno in zaklical: "Rajko!" Vsi smo se smejali, oče pa je rekel, da še ni slišal šoje govoriti. Soseda Milka je večkrat prišla k nam po zelenjavo. Ko jo je Rajko zagledal, jo je vedno poklical po imenu. Tudi brata Poldeta je klical in ga budil ob točno določeni uri. Naš Rajko je tudi kradel, kar je očeta zelo jezilo, saj je nabrane stvari nosil domov. Ko smo ga opazovali, smo ugotovili, da nakradene stvari hrani tudi na kozolcu. Nekoč smo našli za cel pehar stvari, ki smo jih vrnili sosedom.
Rajko se je zelo rad kopal v škafu, ki je stal na soncu. Nekoč pa so sosedje skopali jamo in v njej gasili apno. Rajko je mislil, da se lahko tudi tam kopa in je poginil. Zelo nam je bilo hudo za njim, saj nam je bil vveliko veselje. Tudi očetu so tekle debele solze po obrazu.
Lipovšek Angela iz glasila Jesen življenja
V soboto, 27. maja, se je ob pol osmih zvečer pričel zaključni koncert projekta mednarodnega srečanja pevcev MPZ Vesna ter avstrijskih glasbenikov - dekliškega pevskega zbora Groftlobming in Big banda iz Leobna. Projekt je zastavil dirigent MPZ Vesna Rihard Majcen, uresničil pa ga je ob pomoči zagorske občine in Vesnanov.
Najprej seje s petimi pesmimi predstavil MPZ Vesna piod vodstvom Riharda Majcna. Repertoar je zajemal skoraj same novitete, in sicer odmevno Glorificamus Te skladatelja Eugena Butlerja, There Is No Rose Ronalda Centerja, Duo Seraphim Ludovica da Vittorie ter
Po nastopu dekliškega zbora so zadoneli bobni Big banda in s tem naznanili začetek predstave kabarejskega šova. Ob glasovih deklet iz GroBlobminga in pod vodstvom Bernda Bodlerja je Big band zaigral dvanajst skladb v lahkotnem tempu, naj naštejem le nekaj poslušalstvu najbolj znanih: Cabaret, My Way, Memory, Tequila...
V končnici nastopa so se avstrijskim glasbenikom pridružili še pevci MPZ Vesne ter skupaj zapeli štiri pesmi: Swing Low, Rodg-ersovo Edelweiss, Come On Let’s Sing A Song in Neigen sich die S tunden Lorenza Meierhoferja ter koncert zaključili s prijetnim voščilom v
Kdaj rože cveto slovenskegakomponista Jakoba Ježa.
Dekliški pevski zbor GroBlobming iz Avstrije je poslušalstvu predstavil šest pesmi. Dve instrumentalni skladbi (cimbale, piščal, kitara) z avstrijskimi folklornimi motivi: Polko von den Pack in Kirchberger Mazur. Dekleta so pela pod taktirko Irmgard Gfoller.
nemškem in slovenskem jeziku.
V stekleni dvorani Delavskega doma so nato Zagorjani z banketom pogostili avstrijske prijatelje, ravnateljica gostujoče šole Hermine Pusvald in zagorski župan Matjaž Švagan pa sta v znak prijateljstva in medsebojnega sodelovanja izmenjala simbolični darili.
Jaša Drnovšek
Pt* koncertu je sledil banket, ki sose ga udeležili tako gostje kot domačini. Razvili
kar se je zatem Z organizacijo pričelo
5 pevci smo vložili veliko truda v priprave na mednarodno srečanje, po končanem gostovanju avstrijskih gostov pa bomo skušali
.tVMrqxke straniamo že dobìltludt |||Ì|||
Veljko Toman razstavlja
Do 12. junija si lahko v avli Delavskega doma v Zagorju ogledate dela akademskega slikarja Veljka Tomana.
Toman, kije bil leta 1944 rojen v Splitu, je 1971. leta diplomiral na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Štiri leta pozneje je na isti Akademiji diplomiral na tretji stopnji restavratorstva. Za svoje delo je od leta 1970 naprej prejel več kot 40 nagrad in priznanj tako doma kot po svetu. Toman je lani sodeloval na slikarski koloniji na Izlakah. In kot o.bljublja organizator Nande Razboršek, ga bomo na Izlakah srečali tudi letos. (T.P.)

ZABEL^O
Hrastnik Trbovlje
Članice ŽPZ Svoboda Dol, pod vodstvom Elizabete Jakšič so imele 25. maja v kinodvorani svoj letni koncert, kjer so zapele tako ljudske kot umetne pesmi. Pesem Ena ptička so posvetile spominu naRadovanaGobca, njihovega prijatelja. Kot gostje so nastopili člani godalnega ansambla GŠ pod vodstvom prof. Petra Napreta. Še posebej je navdušil solist Nejc Zupanc. Program je povezovala Manja Goleč.
Ženski kvartet Plavica je 28. maja gostoval v Slovenski vesi na Madžarskem. Pevke so šle tja na povabilo MePZSvobodaTrbovljein seudeležile znanih Porabskih dnevov.
Mladinska zbora Dolske šole sta 28. maja nastopila na21. mednarodnem mladinskempevskemfestivalu v Celju.
F.M.
Na Občinski reviji otroških in mladinskih zborov, ki jo organizira ZKO Trbovlje je nastopilo devet pevskih zborov:	Cici zbor VVZ
Trbovlje, zbor OŠ Trbovlje, zbor OŠ Tončke Čeč (prilagojeni program), zbor OŠ Tončke Čeč (1. - 5. razred), OŠ Trbovlje (1.-4. razred), OŠ Tončke Čeč (4. - 5. razred), OŠ Ivan Cankarja (od 1. do 5. razreda), Dekliška vokalna skupinaMPZ ter Mladinski pevski zbor Trbovlje.
Mešani pevski zbor Svoboda, pod vodstvom Alenke Ramšak je 28. maja gostoval na Madžarskem in se tokrat že tretjič udeležil Porabskih dnevov. V goste sojih povabih pevci slovenskega pevskega zbora Avgust Pavel iz Zgornjega Senika v Porabju.
T. L.
Hrastnik - Moški pevski zbor Svobodah pod vodstvom VanjaTomc, privabi na svoje letne koncerte veliko
obiskovalcev. Letos so se v drugem, lahkotnejšem delu znašli v gostilniškem okolju, kjer so navdušili poslušalce.
F.M.
®§i¥®j|!ii Ila,!® piai®!®
Od 25. do 28. maja je v Celju potekal 21. Mednarodni mladinski pevski festival ( MMPF), na katerem so tekmovali pevci iz osmih držav: Rusije, Romunije, Bolgarije, Madžarske, Češke, Slovaške, Italije in Slovenije.
Predsednik festivala dr. Maks Tajnikar je v programski knjižici med drugim zapisal: "... Zato, mladi pevci, tekmujte, pokažite, kdo je boljši, a ne pozabite ostati pri tem mladi in povezani z najzahtevnejšo evropsko tradiciji. Take vas potrebuje sorodni svet!..." Vsekakor je razveseljivo, da se poletu 1991, vojni v Sloveniji, festival spet uspešno nadaljuje.
Petčlanska mednarodna glasbena žirija s predsednikom profesorjem Edvardom Goršičemje štiriindvajsetim tekmujočim zborom podelila šest priznanj, sedem bronastih plaket, tri srebrne plakete in sedem zlatih plaket. Zbor iz Madžarske ni bil ocenjen. Sicer je tekmovalo pet otroških pevskih zborov, šest dekliških, osem mladinskih in pet
mladinskih mešanih pevskih zborov.
Iz Zasavja sta Slovenijo na tekmovanju predstavljala Mladinski pevski zbor pod vodstvom Ide Virt in Mlajši mladinski pevski zbor Glasbene šole Zagorje, ki ga vsa leta uspešno vodi Franci Steban. V težki mednarodni konkurenci tekmujočih pevskih zborov si je zbor iz Zagorja prislužil število točk za zlato plaketo.
Franci Steban je pevce na tekmovalni trenutek pripravljal sistematično, načrtno in kontinuriano več kot leto dni. Ob osvojitvi zlate plakete pa je povedal, da so bili vsi pevci resnično pripravljeni. "Sposobni so bili maksimalne koncentracije v najbolj odločilnem trenutku in se tako plasirali do odličja peščice evropskih pevskih zborov." Zbor in zborovodja uspešno nadaljujeta tradicijo kvalitete, saj so bili tudi lani na republiški reviji mladinskih pevskih zborov v Zagotju ocenjeni kot najboljši zbor v svoji kategoriji. Ob osvojitvi Zlate plakete si seveda zaslužijo vse čestitke.
T.P.
Mlajši mladinski pevski zbor Glasbene šole Zagorje
Romanje v Novo Štifto
V soboto,3. junija ob 18.30 uri bo v župnijski cerkvi Svetega Petra in Pavla v Zagorju premiera 1. in 2. dela dokumentarnega filma Romanje v Novo Štifto (Bog se je nasmehnil, ko je ustvaril to deželo).
r
Parnasova pota
ureja Franci Lakovič
Iris Benko
Tam nekje
Tam nekje je sen, ki gaje imela.
In tam je krik, nikoli izkričan.
Tam nekje so sanje v vetru, od mladih misli mlade vzete.
Pa ni bilo ne želje ne prostora in ne časa za njene sanje.
Le enkrat nekoč nekje bila je dana drobcena ji luč.
Luč življenja iz drugega sveta. Bila je srečna, ker bil ji dan je on.
Nežno gaje poljubila, kot mati poljubi otroka.
Potem odšla j e svojim sanjam naproti.
Lansko leto je minilo petindvajset let, odkar je s svojo glasbeno kariero začel Edvin Fliser. Edvin, ki izhaja iz glasbene družine (oče je bil violinist, sestrična priznana operna pevka), je namreč začel prepevati že pri šestnajstih letih. Ansambel mladih fantov se je imenoval Boemi, z njimi pa je sodelovala tudi znana slovenska pevka - Marjetka Falk. Po Boemih so prišli na vrsto Rdeči dečki in verjetno se prav te skupine še vedno spomni marsikateri starejši ljubitelj glasbe. Nato je prišel na vrsto prvi del njegovega samostojnega delovanja in kar pet zmag na takratni Slovenski popevki...
V tem smislu bi lahko nadaljevali do konca našega članka. Uspehov, ki jih je zabeležil Edvin Fliser, je enostavno preveč za vrstice, ki so nam tedensko odmerjene. Omenimo le še ta podatek iz njegove bogate biografije, da
Dolska fešta
Ja, čisto koristno si je bilo ogledati dolski žur prejšnjo soboto. Prisotni smo si lahko ogledali dva "mlada upa" in slišali nekaj novega materiala Orlekov. Začeli so Bob Rockovci iz Kisovca. Nekaj bolj ali manj posrečenih rockovskih klasik so sadovi njihovega komaj enoletnega dela. Če bi bil malo hudoben, bi napisal, da počasi prihaja čas, ko bodo morali fantje naštudirati tudi kaj svojega. No, ker pač nisem hudoben, to ne bom napisal !(?) Mogoče velja isto za litijsko mlado skupino Kurčlus (ali nemara Kurcšlus ali nemara Kure Šlus). Fantje so velik potencial. Čeprav domačim metalcem niso časi prav nič naklonjeni, se ne dajo. Ace Of Spades so zaigrali tako dobro, da se jih ne bi sramoval niti Lemmy, oziroma gospod Kilminster. (Mimogrede pevcu in basistu skupine Motorhead baje pripisujejo izum izraza Speed Metal.)
Zvezde večera so bili seveda Orleki. Vse po starem, še vedno so No. 1! Pa tudi če ima bobnar na nogi mavec, pa tudi če ima pevec zaradi dretja iz prejšnjih dni (rahle) težave z glasom. Orleki so na Zlati noti 94 ostali brez nagrad, vendar se očitno ne sekirajo preveč. Baje dosti igrajo in baje imajo dosti prisrčnih stikov s pokrajinskim štabom TO. Jure Tori, klaviaturist bo na služenju še dva meseca. Orleke poleti čakata menda celo dva koncerta v tujini, in sicer v Benetkah in Bruslju? V glavnem, če vas ni bilo na Dolu, pripišite sami sebi, da ste zamudili prijeten žur.
J. N.
je prvo lastno skladbo (evergreen Njen) napisal leta 1981. Od takrat pa do danes seje podpisal pod več kot stopetdeset pesmi! Tako zabavnih kot narodno-zabavnih. Tudi pel je pri nekaterih ansamblih (Slovenski odmev.
Alpski kvintet. Mak...). Vendar se zdi, da Edvin vedno znova išče nove izzive.
Tako se zadnjih deset let ukvarja predvsem z mentorstvom mladim. Zanje seveda piše tudi pesmi in jim nasploh pomaga pri prvih korakih (omenimo samo Sanjo Mlinar).
Seveda njegova kariera zaradi tega ne trpi. V zadnjih šestih letih je izdal štiri kasete. Zadnja, z naslovom 25 zlatih, je izšla lansko leto.
Skorajda vse pesmi na B strani so posvečene še eni Edvinovi ljubezni - Veseli jeseni. V kratkem bo izšel tudi njegov CD. In kako je z nastopi? Skorajda povsod ga spremljajo člani skupine Kristali iz Rogaške Slatine.
Fantje so bili velikokrat v tujini in ni čudno, da seje Edvin odločil prav zanje. Zasavčani smo jih v Trbovljah nazadnje videli 1. maja, žal brez Edvina. Edvin pa obljublja skorajšnje
snidenje z nami. Prihodnji mesec. _	Kristali so Edvinova spremljevalna skupina.
Tomaž A. Stojs
M
ZAPLENJENO V VIDEOTEKI NANO
i a
ZAPLENJENO V VIDEOTEKI NANO
ÀddAMs FAMily VaIues
(Paramouni ' VTI, ZDA 1995)
Nadaljevanje sage o Addamsovih vsebuje vse tisto,karjeproducentanjenegapredhodnika (Scott Rodin) prepričalo, da se izplača posneti sequel. V bistvu je sequel od predhodnika celo boljši, v večini zahvaljujoč izpiljenem scenariju Paula Rudnicka (seveda izdelanem po predlogi likov Charlesa Addamsa). Igri nosilcev glavnih vlog (žal pokojni Raul Julia - Gomez, Anjelica Houston - Morticija, Christopher Lloyd - stric Pester, Christina Ricci - Wednesday, Jimmy Workman -Pugsley) pa tako ali tako že v prvem delu ni bilo kaj očitati.
Film se začne z Morticijino najavo, da bo rodila. Takoj, zdaj. Nakar po bolečinah polnih užitka (zanjo) v svet pokuka tipičen predstavnik Addamsovih. Puberi. Že ob rojstvu ima pretirano bujne črne lase in brke. V se kaže, da sta Wednesday in Pugsley nanj na nek način ljubosumna (no ja,
mogoče se obnašata v skladu z družinsko tradicijo?), saj se ga skušata znebiti na (za njuna leta) prav prisrčne načine (met skozi okno, uporaba giljotine...). Ne glede na neverjetno liberalno vzgojo, se Morticija & Gomez rahlo zamislita in skušata zadevo zgladiti. Zato pošljeta otroka v kamp poln nasmejanih otrok. Bljak. Kaj hujšega!
Obenem se doma pojavijo novi problemi. Stric Pester se hoče poročiti (pa čeprav še ve ne dobro, zakaj ima tisto reč med nogami). Izvoljenka njegovega srca (?) je na novo prispela Pubertova varuška, ki sliši na ime Debbie Jelinsky (Joan Cusack). Punca je bistvu razvpita morilka & honorarna varuška in bi po nekakšni izkrivljeni logiki čisto sodila v družino, vendar skuša svoje ubijalske ambicije uresničiti znotraj družine...
Režija Barryja Sonnefelda je odlična, ob filmu pa velja orrieniti še nominacijo Kena Adamsa za oskaija (Art Direction). Vredno ogleda. Ocena: *** 1/2.
Tommy
Pride povabilo, na katerem piše: "Spoštovani! Vabimo vas na podelitev glasbenih priznanj Zlate note '94, ki bo na Bledu, tega in tega, tam in tam. Svojo morebitno udeležbo potrdite na telefonsko številko..." Zlata nota? Kaj je že to? Aja, slovenski Grammyji. Mogoče bo pa zanimivo. Le zakaj ne? Telefon v roke. "Halo, Orleki, greste na Bled? Greste? Super. Ješekaj prostora za mojo malenkost? Ja, prevoz rabim. Kdaj? V četrtek ob pol petih? Dobro. Velja." Pa pojdimo.
Pred Festivalno dvorano na Bledu je bila 25. maja nepopisna gneča. Vse kar je pomembnega (in nepomembnega) v naši zabavni glasbi je bilo tam. Pa obilo "firbcev". Na vratih lep sprejem, obvezen aperitiv (šampanjec). Z Orleki se podamo za najbližji šank na sok, že se oglasi prijazen glas iz zvočnikov, naj se napotimo v dvorano. Gremo noter. Pred vrati se srečam z Darjo. "Kako je bilonalrskem?" "Fenomenalno," odvrne, "tole torbico sem kupila, pa en klobuk so mi podarili. Kar tako. So rekli, da se mi poda." Povprašam jo po tremi. "Kakšna trema neki. Saj takšnih
stvari sem že vajena. Oprosti, noter moram." In že je ni več. "Hojla, Matjaž, kako kaj Chateau? Boste dobih kakšno nagrado?" Matjaž seveda upa na najbolje, mimogrede pa doda, da je zadnje čase veliko v naši soseščini. Mična dolgolaska, po rodu iz Litije, odobravajoče prikima. Poglej, tamle je pa Ali En. "Kako si frajer? Tvoja plošča mi je všeč." "Fak, a si vidu' kaj so nar'dil? Nazaj v dvorano me ne pustijo. Le kaj si upajo? Ne grem se več." In se res ni šel. Najprej je zavrnil nagrado.nekaj ur kasneje pa seje "pobliže" (beri s pestmi) pomenil še z Janom Plestenjakom. Kot otroci.
V dvorani je prepovedano slikati. Še posebej so prepovedane bliskavice. Kako pa bomo prišli do slik? Lepo počakati do konca, nato bodo nagrajenci na voljo. Nekaj sokov kasneje se tega ni držal nihče več. Žeja je huda stvar, še posebej, če je v dvorani vroče, zato se napotim na hodnik, po sok seveda. Še en znan obraz. "Deja, kdaj bodo Karaoke spet v Trbovljah?" Deja nima pojma. Sicer pa je vsa sijoča in sveže zaljubljena. Vsaj moj občutek je takšen. Podkrepi ga mladenič, ki spremlja Dejo kot njena lastna senca Tudi Vinci je prisoten. Seveda, saj je dobil nagrado za najboljši videospot. "Vinči, lahko slikam?" Nič nima proti. Res ne
vem, zakaj ljudje govorijo, da je važen. Prav "fejst" fantje. Poglej poglej, tudi Mojca Mavec je tukaj. Ne pravijo zastonj, kako je prisrčna Saj, samo ko bi Roko rocka vodila malce bolj "odraslo". Nazaj v dvorano in kmalu je konec. Prižgejo se luči, gremo na zasluženo večerjo. Na koncu, preden se z Orleki podamo domov, z Vito Mavrič na hitro zapojemo še refrenček njene pesmice Pigalle. Motorje prižgan, Mitja poženi...
P.S. Zgornji zapis vam je poskušal prikazati , "ozadje" prireditve Zlata nota '94. O nagradah nisem pisali. In če koga zanima, kako je biti med ljudmi, ki se nam vsak dan smehljajo s TV ekranov, prihajajo v naše domove prek radijskih valovov, s časopisi... Nič posebnega. Ko si tega vajen, je tako, kot bi šel na izlet v Zgornji Duplek. Name je še naj večji vtis naredil general Janez Slapar. Zakaj? Še nikoli nisem bil bliže nobenemu generalu, kaj šele, da bi mu segel v roko...
P.S. Slike iz žura pa prihodnji teden!
Tomaž A. Štojs
Nagrada v Trbovlje
Evo, še en cedejček je oddan. Glede na preprostost odgovora sem kar malo razočaran zaradi števila dopisnic. Ja, tudi več jih je že prišlo. Zdi se mi, da Soul Asylum niso tako znani kot bi človek pričakoval. Res je, da nimajo statusa
megazvezdnikov, vendar to ne pomeni, da njihova glasba ni vredna poslušanja. Sicer pa ima vsak svoj okus. Pravilni odgovor, da gre za pesem Runaway Train ste lahko kar nekajkrat prebrali ob predstvitvi CD plošče. Torej naloga ni bila preveč
zahtevna. Pisanje dopisni cepa se je najbolj splačalo
Uredništvo Žuriramo seveda čestita nagrajenki. CD skupine Soul Asylum je nekje na poti če ne že kar na cilju. Lep pozdrav!
J.N.
Festival računalništva
Od 12. do 15. maja je na fakulteti za elektrotehniko in računalništvo potekalo že 19. državno tekmovanje srednješolcev v računalništvu. Kot se spodobi, so prisostvovali tudi predstavniki Srednje šole za elektrotehniko Zagorje, ki sicer presenetljivih vrhunskih rezultatov v izjemni konkurenci niso dosegli, so pa vsaj spoznali, kako takšno merjenje moči sploh poteka in kar je še pomembneje, na katerem področju bo potrebno znanje dopolniti, saj kot so v šali (morda pa tudi zares) dejali, da pridejo prihodnje leto zmagat.
Prvi dan je bilo na sporedu srečanje mladih raziskovalcev in zagovor njihovih nalog. Naslednje jutro so se v pisanju in razumevanju računalniških programov ločeno po skupinah pomerili srednješolci in tudi učenci osnovnih šol (letos že desetič). V nedeljo seje odvil veliki finale.
Takšna srečanja so zelo pomembna in tudi nujna, pa ne le zaradi motivacije mladih, ampak tudi zavoljo ogromnega števila predavanj in predstavitev, zanimivih za vsakogar, ki se jih tudi letos ni manjkalo. Seveda pa brez zapletov ni šlo, zakaj izkazalo se je, da je celo na računalniški fakulteti težko najti računalnik, kije "menda" neizogiben člen v predstavitvi dosežkov mladih raziskovalcev (organizatorji so na to kar pozabili); začutiti pa je bilo, žal, tudi nekakšno (morda se motim, četudi moje mnenje ni osamljeno) "diskriminacijo" dijakov neljubljanskih šol, katerih so se hoteli nekateri profesorji kar po hitrempostopku otresti. Kakorkoli že, te težave so odpravile neverjetno bogate nagrade glavnega sponzorja, kar bo zagotovo prihodnja leta privabilo še več mladih nadobudnežev. Zmagovalci si bodo sedaj končno za kratek čas oddahnili, kljub temu pa seveda ne pozabljajo, daje v teku že nova dirka računalniškega ustvarjanja in priprav na nova tekmovanja - v njej so, upajmo, tudi zasavski računalničarji.
Rado Fele
Maturanti se poslavljajo
Res je, maturantje se poslavljajo in zadnje dni pred njihovim odhodom iz srednješolskih klopi bo res zelo zanimivo. Na stenah že visijo najrazličnejši plakati, na katerih lahko preberemo mnoge prepovedi in ukaze. Vas zanima, kakšne?
Kot prvo - ekonomci so že postavili pogoj, kaj jim bomo morali ubogi tretješolci kupiti, da bomo prišli do ključa, ki nam odpira vrata za vstop v četrti letnik. Petinosemdeste lučk Magnum bomo morali kupiti. In v sredo bo v telovadnici potekala predaja ključa.
Kot pa je že znano, ne bomo smeli en teden vsi srednješolci (razen četrtošolcev) nositi določenih barv. Modra, črna, bela, siva, vijolična - to so barve, ki bodo naslednji teden za nas prepovedane. Kaj bomo oblekli, tudi ne vem? Saj drži, da mora biti neka tradicija, ampak da bomo hodili v rumenih in zelenih mikicah? To je pa tudi malo kruto, se vam ne zdi. Vendar bomo morali to pretrpeti in vemo, da se bomo drugo leto tudi mi tako obnašali.
Sedaj bo na sporedu tudi vsakodnevno prepevanje med odmori, pa tudi vožnja z vozom je nekaj tradicionalnega, in četrtošolci upajo, da jim bo uspelo dobiti voz, da bodo lahko prepevali tudi po Zasavju, tovarnah...
...kajti potem bodo vsi sedli za knjige in se pripravljali na zaključni izpit oziroma maturo. Zato jim pustimo še en teden veselja, enkrat bomo tudi mi na njihovem mestu.
Saša Grobljar


Mladim
Zasavcem

llBntavlii.™« rta rtan,.« n^vl^nfcin sestavki s sole
Ivana CankarjiuNiččudnega. Poslali so veliko prispevkov.

pri loteriji Če ne kupiS srečke, tudi zadeti ne moreš ničesar.
m e si

šeneotijavljamo.Prispeijenamrečmaloprepozno^Šolsko
„
ili:
nes
H?»:?
I>i bilo.
__________fr


Pomlad
Pozimi so roke - smuk - v žep, zdaj pa vsak najstnik komaj čaka, da se mu ponudi priložnost, da prime ljubljeno osebo za roko. Fantje zasujejo dekleta z neizmernimi količinami nerodne ljubezni.
In tu je tudi gospa s hriba, ki sem jo pozmi vedno videvala s črno kapo na glavi. Veter mrši njene lase, ki so med zimo precej osiveli. Toda to gospe ne moti, pridruži se dvema sosedoma, ki klepetata na pločniku. Trojica je videti zelo živahna, tudi roke jim ne mirujejo. Le o čem govorijo? O križih in težavah? O pokojnini? Morda o cenah? Saj ni pomembno. Lepo pa je videti ljudi skupaj. Upokojenci ne korakajo več tako hitro in z zavihanimi ovratniki drug mimo drugega in tudi pozdravi niso več tako mimogrede. Vse pogosteje si vzamejo čas in pomodrujejo o marsičem. V parku sedejo na klopco, edino, ki še ni čisto polomljena. Čez čas pa jih prežene pomladni veter, ki j e le še malo preoster za posedanje. Zakorakajo po stezah in med hojo nenehno migaj o z jeziki in rokami.
Ana Perpar, 6. a OŠ I. Cankarja, Trbovlje
Moja sestra Lucija
Moja sestra Lucija je stara dvanajst let. Hodi v peti razred.
Ima veliko nalog, zato nima veliko časa. Hodi v glasbeno šolo in k mažoretam. Igra naflavto. Čeprav ima mnogo obveznosti, ima čas tudi zame. Pomaga mi za šolo ali pa seigramo. Sestrico Lucijoimam zelo rada.
Nika, l.b, OŠ I. Cankarja
Opis brata Andreja
Andrej je že velik fant. Hodi v osmi razred. Ima svetlo rjave lase in sivo zelene oči. Andrej ima psico. Ime ji je Alfa. Zelo rad se Andrej vozi z motornim kolesom. V levem ušesu ima zlat uhan. Rad poslušamodemo glasbo. Ve veliko o avtomobilih.
Borut, 1.b, OŠ I. Cankarja
Moja družina
V našidružini živimo: ati, mami, sestrica Nika in jaz. Ati se vsak dan vozi v službo v Šmartno pri Litiji. Mami hodi v službo v Ljubljansko banko, sestrica Nika pa hodi v vrtec Kekec. Jaz pa hodim v L b razred OŠ Ivana Cankarja. Med vikendom, ko smo prosti, pa vsi radi hodimo v hribe in na kopanje, pozimi pa na smučanje.
Klara Jordan, 1,b, OŠ I. Cankarja
Potovanje okoli sveta
Opisala vam bom potovanje okoli sveta. Šele sedaj sem opazila.
kako je zemlja onesnažena in kdo joonesnažuje. Sevedajetočlovek.
Moja pot seje začela v Slo veniji. V Krškem seje moj pogled ustavil na jedrski elektrarni. Ta ogroža vsa bližnja mesta in naselja in tudi reko Savo, ki teče mimo. Srečala sem tudi Šoštanjsko in trboveljsko termoelektrarno, ki tudi zelo onesanažuejta zrak. V Sloveniji pa tudi drugod sem opazila veliko neurejenih smetišč.
V Evropi je naj več industrij e ob zgorjnem toku reke Ren. Žveplov dioksid, ki nastajapri izgorevanju premoga in nafte, se z vodnimi kapljicami spaja v žveplovo kislino in nastane kisel dež. Ta škoduje gozdovom, poljščinam in življenju v rekah in jezerih. Ena od mnogih onesnaževalk Rena je tudi tovarna avtomobilov (barve, laki..). Odplake industrije in velikih mest zastrupljajo reke. Še pred nedavnim so bile te biološko mrtve. Duisburg - pristanišče ob Renu je zelo onesnaženo zaradi nasičene industrije (kemična, kovinska, avtomobilska...).
Načrtovana in "divja" industrializacija sta zapustili v pokrajini globoke rane: j alo višča, odlagališča in ogromna mestna smetišča, brezobzirno uničevanje kmetijskih zemljišč, odmiranje gozdov.
Ko smo z letalom preleteli del Evrope, so se iz velikih središč dvigali dimniki in onesnaževali zrak.
Ko smo se peljali preko velikih kanjonov ob reki Colorado, so me razmetane gore razvedrile, venda mijejeklarna v Betlehemu (ZDA) pokvarila veselje. Velike jedrske elektrarne ob večjih mestih (New
York, Croton, Albany, Atucha, Chichago) onesnažujejo vodo in ogrožajo okolico. V Rusiji pa je onesnaževanje doseglo vrh. Najbolj ogrožena je ruska reka Volga, mati vseh rek. Industrija ob njej sezačnezrudnikomrjavega premoga. Tu reka spira premog. Ob Ribinskem jezeru ji hidroelektrarna spremeni temperaturo. Potem si sledijo tovarne: kemične, nafta, jeklarne, železarne - vse te spuščajo vanjo veliko svinca in ostalih, ljudem in ribam škodljivih snovi.
Ko na rafineriji zažigajo nafto, nastaja žveplov dioksid, kije zelo strupen,Zato so vbližnjih naseljih pogosta pljučna oboljenja in telesne okvare. V Rusiji se ljudje že bojijo, da so zastrupljene ribe v Volgi, kajti Volga je zanje vir življenja.
Na Japonskemje veliko rafinerij nafte, ki uničujejo ozračje. Še danes so tu vidne posledice eksplozije prve atomske bombe.
Naš avion že leti čez Afriko. Tu ni razvite industrij e, zato tudi še ni onesnaževanja. Toda Afrika je velikanski trg in trgovci že poskušajo prodati tiste izdelke, ki jih razviti svet noče več.
Spet smo doma. Polna sem lepih, a še več "onesnažujočih" vtisov. Mislim, da bo z našo Zemljo nekaj resnično narobe, če ne bomo ukrepali. En sam ne more storiti veliko. S skupnimi močmi pa lahko storimo marsikaj. Samo preiti je treba od besed k dejanjem.
22. april, dan zemlje, je več kot primerna priložnost.
Tina Bantan, 7.b OŠ Ivana Skvarče, Zagorje
■PR! VIDRGARJU' 2IBERT JOŽE s.p.
0>c S
čoto: M, Gorjanc C 5383 y '<
SLipVENlJA ■
Vw w»p^L g |2X>a
~ MlS - NASA.
FAN Čl MOD K____^
NA SELAH 1?
DOL PRI HRASTNIKU
________________y
vrsta SPOT Rudarja, je tedi ekipa dečkov ZRC kategorijiigraicevrojenihleta I980innilajSih. Rudarja zasedla tretjernesto vdrtavi. Na tiaalu	NajboljSi posamezatk zaključnega trinurja je
državnega prvenstva v Ljubljani so od	bil OroS Rozman (Slovan), med vratarji je
--	--v -,	J__ -1^ v.	piparvi	--1 ^----J5X	----- r ~y>—x
I||||1E11Ì1ÌÉ1Ì|IÌH ZRC' Rudarja Rok'1'eržan. bi se lahke	sejiče organizacije	K.-.nčn. ./kup.čck zajavskiR rakotnettuh
:J:J
:
kk^k'jZx'Z-xJR'jl'j:-'.k:':j::
Trbovlje * Tako kot kadetska rokometna LaSko s 17:15 in tako postali državni prvaki v
Trboveljčanih naslopilr Je Celjani, Ribničani izstopal Gregor Čudič (Pivovarna Učko), in pa gostitelj prvenstva Slovan. Prav z največkrat pa seje mU strelce vprsal igralec
marsikaj naučili, so igralci trenerja Toneta	nadobudnežev sla torej dve tretji (kadeti SPOT
Medveda igrali prvo tekmo. Že v 6. minuti se	Rudarja in starejši dečki ZRC Rudarja) ter
je poškodoval eden najboljših igralcev : Denis	četrto mesto ekipe Dol Ahs-R med mlajšimi
iArličpar j|..Bil seveda velik Handicap za	dečki. To je vsekakor uspeh vred
bolj zbrani in zmagali s 25:22. Teržan je v tej ki se je /. letošnjim četrtim mestom članske tekmi dosegel 7, Milinkovicf,, Dobravc pa 4	ekipe Rudis Rudarja kot prva od zasavskih
zadetke- V drugi tekmi je Pivovarna Laško z	ekipmh športov uspela u vrst.ti v Evropo odkar
enako razliko odpravila Inles, končni izid pa je je Slovenija samostojna dr biva. bil 10:16. Ker seje igralo na izločilni sistem, je Tretje mesto med dečki rojenimi leta 1980 lo pomenilo, da sc bosta v tekm, za tretje mesto	in mlajšimi so osvojili Primož Lukšič, Tadej
pomerila ZRC Rudar in Inles. V prvem delu je Kern, Tomaž Tašker, Bojan Kojundžič, bilo srečanje izenačeno, po odmoru pa so	Kdis Lemezovic, Rok Teržan, Vili	Knez,
Teržan (9 golov),Miiinkovič in Vranešič (po	Elvis Brkič, Predrag Milinkovic,	Miha
6) inDobravc{4) napolnili ribniško mrežo in si	Vranešič, Danijel Dobravc, Den.s	Arhe,
Z zmago s 27:21 priigrali bronasta odličja.	Danijel Stanojevič in Rok Herman.
Sledilo je še finalno srečattje med Celjaiti m
Slovanom, ki so ga dobili .graia Pivovarne	Sašo Fabjan

NOGOMET
Šestica v mreži Elana
Zagorje - Elan 6:0 (4:0)
Trbovlje, štadion Rudarja, gledalcev 300, sodnik Zimstein, strelci: 1:0 Grčar (10), 2:0 Hadžič (24), 3:0 F. Krajnc (29), 4:0 Petrušič (29 - 11 m), 5:0 Petrušič (62), 6:0 Herman (90).
Zagorje:	Hace, Kurež,
Borštnar, Kranjc, Buovski, Uranič, Kern, Hadžič, Barič (Poglajen), Petrušič, Gerčar (Herman).
Elan: Vasic, Črnivec, Mrak, S. Mesojedec, Veličanin, Kroni,
B. Mesojedec, Verman, Kavšček, Sever.
Kot naslov bi lahko zapisali tudi "Zagorski stroj melje naprej", kar bi bilo zelo prikladno. Kajti ni slučaj, da so Zagorjani v dveh tekmah zmagali z gol razliko 11:0. Marsikdo bi takoj dodal, da je to lahko, ko pa so igrali s trenutno najslabšima moštvoma v 2.1igi. Vendar pa, kdor se vsaj malo spozna na nogomet ve, da to ni lahko. Sicer pa so se igralci Elana v usodo vdali že pred srečanjem, kajti v Trbovlje so dopotovali le z 10 -imi (?) igralci.
Samo srečanje se je začelo z izredno ofenzivo Zagorjanov.
Tako je Kurež dvakrat odlično centriral, vendar Barič oz. Uranič nista bila dovolj natančna. V 10. minuti je spet Kurež lepo podal doGrčarja, ta paje močno streljal, žoga pa seje od obeh vratnic odbila čez golo vo črto. V 24. minuti je Hadžič izredno lepo streljal s kašnih 16 -ih metrov, vratar Vasic paje že drugič klonil. Dve minuti zatem je poskušalKern, vendar je zadel prečnik. V 29. minuti pa sta padla kar dva zadetka. Najprej je F.Krajnc po zmedi v obrambi Elana z glavo lepo matiral Vasica. Takoj v naslednjem napadu rumenih paje obramba v 16- meterskem prostoru podrla Petrušiča, kije bil tudi prepričljiv izvajalec najstrožje kazni. Zadnji je v prvem polčasu poskušal Uranič, ki pa je za las streljal mimo gola.
V drugem polčasu so se igralci Elana razživeli in tako je moral
Hace v 53. minuti po strelu Černivca prvič resneje posredovati. V 62. minuti je Poglajen lepo podal do Petrušiča, ta pa je rutinirano poslal žogo v mrežo in dosegel že svoj drugi zadetek. Dve minuti kasneje je Kern močno streljal a zadel vratnico. Očitno mu boginja Fortuna tokrat ni bila naklonjena. Nato so po vrsti poizkušali igralci Elana, dvakrat Sever in Kavšček, vendar je bil Hace vselej na mestu. V zadnji minuti pa je Herman z 10 - ih metrov streljal, vratarju paje žoga z rok med nogama ušla v gol. Tako je Herman dosegel svoj prvi prvenstveni gol za Zagorje.
Na lestvici se položaj ni bistveno spremenil, ledajeNafta naredila "kiks" doma, ko je le remiziraa z Dravo. Tako lahko Zagorjani malo bolj sproščeno odpotujejo na Ptuj k Dravi. Seveda pa bodo morali paziti, bolj kot na rezultat na poškodbe in kartone, ter na razne spletkarije.
P.M.
Pošteno in uspešno
Solinar - Rudar 1:1 (0:0)
Piran, igrišče pod mestnim obzidjem, gledalcev 150, sodnik Kos (Prevalje), strelca: 0:1 Holešek (55), 1:1 Gregorič (79).
Solinar: Kapun, Gabrič, Radešič, Kariš, Simič, Miličevič, Gregorič, Dulaj, Hvastja, Durmič, Ipavec.
Rudar: Dizdarevič, Kirbiš, Kurež, Zaimovič, Kic, Turšič, Rižner (Žibret), Sotenšek, Holešek, Breznikar, Borštnar (Ranzinger).
Že pred tednom dni z zmago proti Radečanom so varovanci trenerja Milana Ocvirka napovedali, da je dolga kriza mimo. To so potrdili tudi na težkem gostovanju v Piranu. Hkrati so dokazali, da igrajo pošteno, brez vsakršnih kalkulacij. Z razpletom v tej tekmi so bili lahko zelo zadovoljni tudi v taboru "papimičarjev", ki so tako pred odločilnima tekmama ostali v dobrem položaju glede obstanka v ligi. Rudarje vnajlepšemmestu

naše obale v izredno toplem vremenu zaigral zelo dobro. Prevladoval je cel prvi polčas, medtem ko je bila trenerjeva taktika v nadaljevanju nekoliko bolj previdna. "Zeleno-čmi" so namreč pobudo prepustili domačim in se opredelili za nasprotne napade. Po enem izmednjih so celo povedli. Junak derbija z Radečani, mladinecEdi Borštnar (tokrat j e prvič v karieri tekmo začel) si je priboril žogo, nato pa lepo podal v sredino, najboljšemu strelcu trboveljske enajsterice Igorju Holešku pa ni bilo težko zadeti v polno. Domačini, ki se krčevito borijo za obstanek v drugi ligi, so nato seveda zaigrali na vse ali nič in 11 minut pred koncem izenačili. Uspešen je bil Gregorič, ki je najprej zadel prečko, v drugo pa le premagal najboljšega posameznika srečanja. Rudarjevega vratarja Adnana Dizdare-vica. Trboveljčani so se tako drugič to pomlad z gostovanja vrnili s točko. Upajo, da bo približno tako tudi v nedeljo, ko bodo s tekmo v Turnišču zaključili z letošnjo sezono.
S.F.
Katastrofalni
sodnik
Radeče papir - Domžale 0:0
Radeče, igrišče v Radečah, gledalcev300, sodnik Kokol (Lj).
Radeče papir:	Kelenc,
Glinšek (Cetin), Mitič, Kapušin, Trebše, D. Guček, Janev, Kačičnik, Drobne, Pirc, D. Guček (Milidragovič).
Domžale: Grešak, Avguštin, Jug, Stefanovič, Petkičič, B. Deisinger, Vončina (Završan), Dimc, Samardžič (M. Deisinger), Koprivec, Cvijanovič.
Moštvi sta si priigrali kar nekaj priložnosti za gol, vendar pa so bili napadalci zelo neučinkoviti. Radečani so imeli več od igre, gostje pa so bili iz hitrih proti napadov zelo nevarni. Zanesljivi obrambni vrsti obeh moštev, zanesljiva vratarja in katastrofalno slabo sojenje sodnika Kokola so bili glavni krivci, da gledalci niso videli gola.
F.Č.
V znamenju vratarja
Litija - Bilje 1:1 (1:0)
Litija, igrišče Litije, gledalcev 150, sodnik Blatnik (Lj), strelca l:0Mele(35), 1.1 Fanangel(83).
Litija: Grošelj, Karamarkovič, Mele, Živkovič, Džaferovič, Čuk, Zajc, Begič, Žlak, Lajovic (Račič), Agatič.
Bilje:	Pelos, Gregorič,
Faganel, Škrlj, Furlan, Spahič, Ivkovič, Blaško, Džordževič, Grgič, Štekar.
Uvod bi se lahko glasil tudi Litija - vratar iz Bilj 1:1. V 10. kolu, torej v zadnji tekmi pred domačimi gledalci je gostujoči vratar začaral svoja vrata. Domači ga razen v 35. minuti, ko so lepo izvedli prosti strel, niso do konca več premagali niti iz najbolj ugodnih priložnosti. Gostje so na 1:1 izenačili pred koncem srečanja, potem, ko je Grošelj odbil zaporedna strela na vrata, tretjega, Faganela, pa ni mogel več zaustaviti. Sicer pa kot smo že omenili obilica priložnosti in neverjetni vratar gostov. Prav nič se ne bi zmotili, če zapišemo, da bi bil rezultat lahko tudi 5,6:1 za domače, toda kaj če ...
Domači so tokrat nstopili v popolni postavi, vendar pa celega srečanja ni mogel odigrati Račič, ki gaj e med tednom uj eia angina. Naslednji, zadnji nasprotnik so
Jesenice, Litijane pa le slabi oz. nepričakovani rezultati v zadnjem kolu pripeljejo v morebitne kvalifikacije.
S.K.
TENIS
Riosi Rudar zmagal
Trbovlje - V tretjem kolu II. republiške lige je Riosi Rudar doma zabeležil visoko zmago. Z 8:1 so premagali ekipo Kamnika. V nedeljo pa so gostovali v Ljubljani pri ekipi Svoboda Vič in ponovno zmagali, tokrat s 6:3.
V III. ligi pa sta zasavska predstavnika dosegla polovični uspeh. Izlačani so izgubili v Novem mestu s 5:1 in doma zmagali z Brežicami s 4:1, Litija paje doma premagala Radomlje s4:l in zNovim mestom izgubila z rezultatom 5:0.
M.H.
ATLETIKA
Maraton Treh src
Trbovlje - Največja športno rekreativna prireditev pri nas je Maraton treh src. Preko 2500 tekačevj e nastopilo v teku cicibanov, ml. pionirjev, trim tekačev na 10 km, malem maratonu na 21 km in na velikem maratonu dolgem 42,195 km, kije obenem štel tudi za državne naslove. Heda Kotar (Ultra Urbanija) je bila na 21 km teku najboljša med
veterankami, njen mož Bojan Kotar pa je bil 14. Radovan Skubic je v pravem maratonu zasedel odlično 4. mesto med veterani. Na 10 km sta teklajure Berčon in Janez Drnovšek -Dama, žal pa o njuni uvrstitvi ni podatkov. Med ml. pionirji je zmago na 500 m dosegel Vulnet Misimi, Zečija Misimi paje bila 4. Larisa Kuzmič je na teku na 800 m med pionirkami dosegla 9. mesto.
V četrtek, 1. junija bo na stadionu Rudarja poleg Olimpijskega teka na 4 in 10 km še Prvoj unij ski tek, ki se bo pričel ob 17. uri. Na njem bodo tekli cicibani, st. cicibani, ml. in st. pionirji, po dva razreda v skupini na progah od 550 m do 1.000 m. Ob 18. uri pa bo skupni start Olimpijskega teka, ki bo ob popolni zapori cest potekal od stadiona, do križišča Dimnik in nato po C. oktoberske revolucije do Hit Marketa, preko parka do občine in nato med bloki Sallauminesa nazaj na stadion.
Bele olimpijske majice bodo dobili vsi udeleženci in še certifikat OKS, ob plačilu startnine 200 tolarjev, pa si bodo izržrebali še nagrde številnih pokroviteljev: Dnevnika, Kolinske - Dentagum in Softy, Fructala, Leka, Pivovarne Union - Sola, Kozmetike Kahne, Stik -Avtotehne, Spota, Gradexa, Slovenskih novic, LB Banke

Litija - Že v prejšnji štvilki smo vas obvestili, da so učenci OŠ Litija so postali državni prvaki v malem nogometu. Na finalnem turnirju, kije bil na Ptuju so se pomerile štiri najboljše ekipe. Lilijani so se najprej izgubili z Ljutomerčani, nato pa premagali OŠ Novo mesto in še domačine s Ptuja. Na končni lestvici so imeli Lilijani enako število točk kot Novomeščani, vendar pa so zaradi zmage v medsebojnem srečanju Lilijani osvojili prvo mesto. Najboljši igralec turnirja je bil učenec OŠ LitijaMetod Juvan. Zmago pa so si priborili še: Jan Kolenc, Dalibor Jozič, Elvir Macanovič, Mitja Jovanovič, Brane Podlogar, Marko Klančar, Marko Voršič, Rok Brodar, Gregor Mohar, Arnes Handanagič in Goran Perič, vodila pa sta jih Dušan Razboršek in Peter Štrlet. Tokrat pa vam jih predstavljamo še v sliki.
S.K.
Zasavje, Zavarovalnice Triglav, Rudisa, Henkel Zlatoroga, CZ, Knjižnega hrama. Zlatarstva Trbovlje, IBT -ja, Eurotradea in še mnogih. Prijave bodo sprejemali do pol ure pred pričetkom tekmovanja.
P.K.
KOLESARSTVO
Rok Čeme prvi na Geoss -u
Litija - Prizadevni člani kolesarske sekcije TVD Partizan iz Litije so letos že desetič zapovrstjo pripravili kolesarski vzpon na geometrično središče Slovenije. Progaje bila dolga 17 km z višinsko razliko 440 m in je potekal iz Litije do Spodnjega Hotiča v strnjeni koloni, saj je bil
pravi start v Spodnjem Hotiču. Preko 200 prijavljenih tekmo valcev j e glavni pokrovitelj Lesna industrija Litija obdarila z
majicami, najboljši trije v moški ter ženski kategoriji pa so prejeli lične pokale. Naj starejši tekmovalec je bil starosta
slovenskega rekreatvinega kolesarstva 79 - letni član KD Rog Milan Žirovnik, medtem, ko je bil najmlajši devetletni Anže Šušteršič iz Litije. Tudi najštevilčnejša družina, družina Zakrajšek, je prejela posebno priznanje. Pri ženskah je bila z več kot desetimi minutami prednosti (natančno 26 minut je potrebovala do cilja) najboljša Majda Miklič, druga je bila Irena Kozjek, tretja pa je bila Maja Sonc. Pri moških j e zmagal Rok Černe (17,41 min), drugi je bil Janez Grandan, tretji pa Marko Bokalič. Že omenjeni najstarejši udeleženec Milan Žero vnik pa j e za po t potrebo val vsega 32 minut.
S.K.
SMUČANJE
Pregledali delo
Dobovec - Člani Smučarskega društva Kum Dobovec, so se v soboto 20. maja 1995 zbrali na 44. rednem letnem občnem zboru društva, kjer so pregledali rezultate svojega dela v minuli sezoni in sprejeli program dela za novo sezono. Zelo zadovoljni so z vzgojo mladih smučarjev saj so uspešno organizirali začetne in nadaljevalne tečaje na smušišču v Trotovniku.
N a tekmovalnem področj u dosegaj o zelo dobre rezultate predvsem v mlajših kategorijah in so že dve leti zapored najuspešnejši med zasavskimi klubi. V svojih vrstah imajo odlično smučarko Špelo Volaj, ki ji je poleg vrste drugih priznanj prismučala tudi




M
naslov državne prvakinje med cicibankami.
Z večjimi težvami se srečujejo na finančnem področju, saj kljub obilici prostovoljnega dela, ki ga vlagajo člani SD komaj skrpajo sezono. Rezultati, kijih dosegajo mladi tekmovalci jim nalagajo nove obveznosti, pa tudi finančne potrebe, zato si želijo pridobiti dodatne sponzorje in donatoije, ki bi jim omogočili ponovitve oz. izboljšanje uspehov tudi v prihodnjih sezonah.
J.K.
PON ■ DO - KWAN
Uspešen nastop
Zagorje - V soboto, 27. maja j e bil v Ormožu pod pokrovitelj st-vom Kickboxing zveze Slovenije drugi turnir za državno prvenstvo v semi contactu. Tekmovanja sta se udeležila tudi pon - do - kwan kluba iz Zagorje in Izlak. Zagorjani so na tekmovanje odpotovali kar z avtobusom, saj je nastopilo kar 21 tekmovalcev iz tega kluba. Domov pa so prinesli kopico dobrih uvrstitev. Dino Kopušar je v kategoriji do 40 kg osvojil odlično tretje mesto. Še posebej je razveseljivo, ker je Dino nastopil prvič in to v zelo močni konkurenci. Tudi Tibor Dolinšek je v svoji kategoriji
osvojil 3. mesto, Izlačanka Violeta Horvat je bila med deklicami prav tako tretja, saj je v borbi za vstop v finale izgubila s kasnejšo zmagovalko.
Med mladinci do 48. kg so zasavski tekmovalci osvojili kar vsa tri prva mesta. Miloš Rozman iz Izlak je bil najbolj ši sledila pa sta mu Zagoijana Klemen Buzina in Andrej Bertoncelj.
V kategoriji do 71 kg je prese-ntilPrimož Bračič, kije v svojem drugem nastopu za državno prvenstvo premagal prav vse nasprotnike in osvojil 1. mesto. Svojo prvo zmago je med mladinkami dosegla tudi Katja Vrtačnik.
Za tekmovanje med člani pa bi lahko zapisali, da je vse "po starem". Mitja Železnik in Kavšek sta bila v svojih kategorijah znova nepremagljiva in oba sta zasluženo osvojila prvi mesti.
Nastop tekmovalcev iz Zagorja in Izlak lahko ocenimo kot uspešen, nasledanja večja preizkušnja pa Zagorjane čaka v soboto, 10. junijana Dunaju,kjer se bodo z nasprotniki pomerili na enem največjih tekmovanj v Evropi v semi contastu. Na žalost pa se ga zaradi šolskih obveznosti ne bo udeležila ekipa v najboljši zasedbi.
S.B.
ivrzisniK tsozic&v

___	_m V
iHOttcICIZOlP
.
fx:;:!
::::::::::
reditev (.Jintcr Kržišnik ie sklonil novo
- Kižišnik je
ni
MM,
Radenska, kt
lili™
_______________
KOŠARKA
Mladinci: Rudar - Iskra Litus 64:75 (34:48)
Pionirji: Iskra Litus - Kov. sav. Polzela 70:48 (35:22), Zagoije - Novo mesto 92 60:43	(30:26), Helios
Domžale - Rudar 69:29 (45:11), Rudar- Novo mesto 40:50 (8:17), Črnomelj -Zagorje 29:39 (19:21), Idrija - GD Hrastnik 49:47 (13:27), GD Hrastnik - Nova Gorica 55:37 (27:25);
Pionirke: Slovan - ŽKD Studio Jun Jang 42:43 (21:18).
Trening tekme
kadetinje: ŽKD Studio Jin Jang - ŠD Šentvid 54:59 (30:28); - ml. dečki: Iskra Litus - Črnuče 128:28.
Mini košarka - dečki:
Iskra Litus - Ledine 32:14, Košarkarska šola D. Hauptman -Zagorje 23:20, Ledine - Zagorje 29:31, Iskra Litius - Koš. šola. Dušana Hauptmana 56:21.
MALI NOGOMET
Trim liga Hrastnik - I. liga: Juventus - Ljiljani 1:4, Steklarna - Čvek 0:6, Šd Čeče- PP Hrastnik preloženo. Trenutni vrstni red: Ljiljani 6, Juventus 4, ŠD Čeče 4, Čvek - Chichago 4, Steklarna 4, PP Hrastnik o točk;
- II. liga: Gamsi - P. Vaka 6:1, KS Dol - Steklarski frisi 1:4, M. Koprivnik - Čebelica 1:1.
Trenutni vrstni red: Gamsi 7, M. Koprivnik 5, Čebelica 5, Steklarski frisi 4, KS Dol 1, P. Vaka 1 točka.
Trimliga Zagorje -1. liga: ŠD Čolniše - Inž Šarbek 4:4, Izlake I - Merli 4:1, Šentlam-bert - Malo po malo 5:8, Buldožer - Pizzerija Tingi Tangi 2:5, ŠD Mlinše - Antimon Atrans 1:3, RTV Trbovlje -L'muhy 1:3.Trenutni vrstni red: Inžiniring Šarbek 35, ŠD Mlinše 124, Izlake 123, Malo po malo DL 22, ŠD Čolniše 21, Tingi Tangi 18...;
II. liga: Tapi-Izlake 110:3,
AC Mikolič - Amaco 1:2, ŠD Mlinše n - Avtomaterial AS 4:0, ŠD Prapreče - Ford Hribar 2:1, Varnost -Trgovina Čop 1:7. Trenutni vrstni red: Amaco Condor 29, AC Mikolič Polje 27, Ford Servis Hribar 25, Optika DL Contact 22, Izlake n 19, Trgovina Čop 16...;
- IH. liga: Gami hotel -Gostišče Maček 2:0, Gamsi
-	NLP Eurotrade 3:6, ETI EE
-	Trgovina Mojca 0:6, Avto Mac - Bistro Tina 3:5, ŠD Mlinše III - ŠD Prapreče II 3:0, Tima - Gambrinus 2:5, Behar-Nideni l:3.Trenutni vrstni red: Trgovina Mojca 40, Ni de ni 33, ŠD MLinše III 30, Behar 30, Bistro Tina 29, Gambrinus 24, Tima 20, Gami hotel 20...

Hrastnik - 24. maja se je v klancu Marno, zaradi neprimerne hitrosti in prekratke varnostne razdalje, pripetila lažja prometna nezgoda, v kateri slabila udeležena voznica K.T. in voznik B.T. Voznica se bo srečala s sodnikom za prekrške.
Zagorje - 26. maja okrog 1.00 ure so policisti v Stopah opazili karambolirano Zastavo 101. Ugotovili so, da je voznik trčil v hišo. na kar gaje odbilo na levi breg, kjer je vozilo tudi zapustil. Policisti bodo izsledili voznika in ga prijavili sodniku za prekrške.
Trbovlje- 26. maja ob 16.20 uri so bili policisti obveščeni o prometni nesreči, ki seje zgodila v Ključevci v Trbovljah. Nemški državljan C.E. je zaradi sekanja ovinka z motornim kolesom trčil v nasproti vozeče vozilo, ki ga je vozila A.H.. Ta je pripeljal bolj po sredi vozišča. Tujec se je lažje telesno poškodoval, na vozilu A.H. pa je nastalo za okrog 50.000 tolarjev materialne škode. Obravnava prekrška je stekla takoj.
Trbovlje - 27. maja ob 4.05 uri je D.M. z motornim kolesom padel na križišču na Trgu revolucije. Zaradi neprimerne hitrosti je drsel po telh kar 82 metrov. Ni se poškodoval, le motorje oškodovan zaokrog 200.000 tolarjev. Policisti so ugotovili, daje D.M. vozil pod vplivom alkohola.
Zagorje - 28. maja ob 7.00 uri je voznik stoenke K.F. v Potoški vasi zaradi neprimerne hitrosti zapeljal s ceste. Z vozilom je udaril najprej v odbojno ograjo na mostu in pri tem izpulil nosilni stebriček, na kar je padel v potok. Njegova sopotnica M.A. se je v nesreči hudo telesno poškodovala. Zoper lažje poškodovanega K.F. je podana ovadba.
Trbovlje - 28. maja ob 18.12uri
so bili policisti obveščeni o prometni nesreči na Savski cesti. Voznik, kije vozil iz smeri Trga Franca Fakina proti Gabrskem, je peljal proti prehodu za peščce in bil premalo pozoren na otroke, ki so bili na njegovi desni strani. Nekaj metrov pred prehodom mu je z desne na cesto pritekla šestletna deklica, ki jo je zadel z bočnim prednim delom. V nesreči se je deklica lažje poškodovala. Voznik bo šel k sodniku za prekrške.
Kradejo kot srake
Izlake - V trgovini na Izlakah je neznanec ukradel prenosni telefon in tako lastnika oškodoval za tisoč nemških mark. Policisti še zbirajo podatke.
Hrastnik - Delovodja gradbišča pri jami Ojstro je 22. maja obvestil policiste, da je neznanec med vikendom odtujil pet kosov drenažnih plastičnih cevi, dolgih pet metrov. Policisti še zbirajo obvestila.
Zagorje- 22. majaje K. K. povedal policistom, da mu je nekdo iz garaže ukradel gorsko kolo. Policisti so osumljenca našli in izvajajo potrebne ukrepe.
Zagorje - 23. maja sta dva mladoletnika iz vozila, parkiranega pred gostiščem Kum, lastnika L.S, ukradla 100 nemških mark in nekaj šilingov.
Trbovlje - B.B. je 23. maj policistom prijavil vlom v osebno vozilo. Neznani storilec mu je ukradel fotoaparat z električnim flešem, vreden okoli 65.000 tolatjev.
Trbovce - V večernih urah istega dne so policisti prijeli otroka in dva mladoletnika iz Trbovelj, ki so bili osumljeni omenjenega dejanja, vloma v Glasbeno šolo Trbovlje in tatvine kolesa z motoijem. Zoper otroka so podali poročilo na državno tožilstvo, zoper mladoletnika pa
Z bencinom se je zažgal
Trbovlje - 26. maja okrog 19. ure so se trije šestnajstletniki Damjan, Marjan in Tadej zadrževali v rovu Terezija ob Koloniji 1. maja. Tam sta Marjan in Damjan izmenoma njuhala bencin iz petlitrske plastične ročke. Ko je Damjan drugič vdihoval bencin, mu je ročka padla na tla. Pri tem se je polil z bencinom po oblačilih. Da bi zakril sledove po bencinu, je Matjan politi bencin zažgal. Gorečo vžigalico je odvrgel, preden se je Damjan umaknil. Tako je ogenj zajel Damjanova oblačila. Prijatelja mu nista mogla pomagati. Šele pozneje je mimoidoči iz vozila potegnil gasilni aparat in Damjana pogasil. Damjana so odpeljali v trboveljsko bolnišnico, kjer so ugotovili daje utrpel 80 odstotne opekline tretje stopnje. Takoj so ga odpeljali na kliniko za plastično kirurgijo v Ljubljano. Zoper Matjana bo podana kazenska ovadba.
J
_	-j.	_	.	-
iiis
:i


uporabljajo pri svoji
kazensko ovadbo na oddelek za mladoletnike pri državnem tožilstvu.
Zagorje - 27. maja je neznanec ukradel mobitel iz tovornjaka, lastnika K.B.
Zagorje - Istega dne so otroci prijavili patrulji na terenu, da sta jim dva neznanca ukradla kolo. Policisti
so K.U. in Č.M. našli, jima zasegli kolo in proti njima vložili ovadbo.
Potres je bil
Zasavje - Tudi Zasavčane je 22. maja potreslo. Prvič ob 13.20 uri in močneje drugič, ob 14.52 uri.
Aufbiks
Pretekli teden so ga na veliko lomili možje in ljubimci.
jji Š.M. iz Zagorja je 22. maja ob pol noči policistom potožila, dajo pretepa bivši mož Š.V., s katerim še vedno spita pod isto streho. Veste, zakaj sta se sprla? Š. V. - ju ni bil všeč Š.M. - jin način obešanja perila. Aufbiksar predlaga, naj si Š.V. v prihodnje sam pere gate in jih tudi sam suši.
23. maja po kosilu je A.D. iz Trbovelj poklicala policiste, da doma razgraja njen pijan mož. Policisti so ga prišli opozorit, pa ni zaleglo. Čez dobro uro je žena ponovno klicala policiste, češ sedaj je začel pa že razbijati. Tistikrat so ga modri le odpeljali s seboj in ga zadržali do streznitve.
jfc R.M. iz Zagorja je dva dni podobno trpela. Njen moški K. M. ^P se je vrnil domov pijan in potem rogovilil vse naokrog.
Sitnim možem, sledijo vročekrvneži. Kaj hočemo, ob tako nepredvidljivih vremenskih razmerah, se marsikomu tudi "odtrga".
>}'- Kako posipavati cestno bankino v Kolku - je bilo vprašanje, A okrog katerega sta se 23. maja bodla Hrastničana T.F. in H.S. Bodla zares, saj se je T.F. z vilami spravil na soseda.
ij1	K. A. je dva dni zatem očitno kupil novo gramofonsko ploščo.
Kakorkoli že, pesmi, ki jih je poslušal, so mu morale biti zelo pri srcu, saj je jakost tako privil, da je vse Hrastničane okrog "pometalo" s postelj.
Ji- Naslednji dan pa je držalo Hrastničana L.J.. V gostišču Henri ^P je hotel piti alkohol, pa mu ga natakarica ni dala, ker je posumila, da je pod vplivom maliganov. Tipček je skočil v trgovino, si tam nabavil in tudi popil, kar je želel, se vrnil na teraso gostišča in razbijal kozarce. Podrepni gost K.F. je L.J. primazal zaušnico, on pa nazaj.
Jl- Na prireditvi, Id je bila 28. maja v zagorskem Delavskem ^P domu, sta se stepla O.S. in T.B.. Pokale so šipe.
Pred barom Biser v Trbovljah je 28. maja malo čez polnoč obležal J. B. Zaskrbljeni so ga zre Šilcem od peljali najprej v zdravstveni dom, potem pa še v bolnišnico in ugotovili, daje le pijan.
Jj1 Čez dve uri je bil J.B. že na nogah in je v stanovanjskem ^ bloku, kjer stanuje, glasno naznanil, da prihaja domov. Prišli so policisti, on pa ne bodi reva, je pokazal, da zna tudi judo, karate oziroma je pogledal kar nekaj filmov Ninje. Policisti so morali uporabiti "strokovne pripomočke", da so se ubranili in ga odpeljali s seboj do streznitve.

0	a al
JLI0 pi
^uttapartiji 3
Leži severno od Banfgalora, pet ur vožnje s kombijem. Nekaj deset let nazaj je bila to nepomembna vasica, a ko si jo je za svoje glavno bivališče izbral veliki indijski guru Sai baba je začela naglo rasti in se širiti v celo mesto.
Ko so bogati verniki iz celega sveta dobili tukaj odrešitev svojih tegob, je začel pritekati denar, s katerim so zgradili letališče, ogomen kompleks ašrama s stanovanjskimi soseskami in paviljoni, svojopoš to, uradi, trgovinami, jedilnicamiin vsem, kar spada v neko zaključeno urbano celoto. Tako se tukaj vedno nakaj podira in gradi na novo. Domačini imajo zaposlitev, cele trume beračev -vseh vrst in kategorij - pa ustrezne pogoje za opravljanje svojega poklica. Malo nižje ob cesti stoji osnovnain srednja šola, veliko športno igrišče s telovadnicami in observatorijem. Na vzpetini stoji muzej vseh verstev sveta, nedaleč stran pa je bolnišnica, v kateri opravljajo menda tudi najbolj zahtevne operacije srca. Pri ogledu bolnišnice, so nam predlagali prostovoljno krvodajalsko akcijo z opombo, daje pri Indijcih ponavadi od dvajsetih krvodajalcev šest do osem pozitivnih na HIV. V naši skupini trenutno ni imel nihče odvečne krvi.
Dodelili so nam golo sobo, z oknom brez mreže proti komarjem, z določenimi pravili obnašanja, tako da sem že prvo noč prespal v hotelu
Dharmasalam, kjer sem ostal naslednjih dvanjast dni. Vodji naše skupine sem razložil, da ne mislim organizirano sodelovati pri molitvah (daršani) in petju (badžanju), ampak bom to počel po svojem urniku. Nekako smo se dogovorili in začel sem uživati blaženi mir hotelske sobe. Pohajkoval sem po mestu, kupoval prva spominke, klical na Radio Trbovlje, slikal motive in hodil jest v indijsko menzo, ki je bila v ašramu. V ašramu imajo tudi menzo za zahodnjake, a mi ni odgovarjala, ker je bila preveč evropsko vegetarianska. Alkohola, rrresa in drugih dobrot pa v celem Putthaprtiju ni moč dobiti. Prvič v življenju sem se šel obrit k uličnemu brivcu in ta je delo dobro opravil, ker sem še vedno živ. Po mestu se sprehajajo turisti iz vsega sveta: iz Argentine, Avstralije, Amerike, celo iz Poljske, a vseeno je največ Italijanov, tako da trgovci in berači že obvaldajo jezik naših sosedov. Tako so tekli prvi dnevi tukaj, dokler se nisem odločil, daje čas za obisk pri Sai babi.
Peter Brečko
Glavna rezidenca Sri Sai Babe.
^
Zahvala vsem sponzorjem in prijateljem, ki so na kakršenkoli način omogočili to potovanje: Zasavc, Servis čiščenja Lamovšek Izlake, Grafex Izlake, ETI EE Izlake, Eurotrade Zagorje, LB Zasavje d.d. Trbovlje, Studio moderna Zagorje, Rent a car Juvan Zagorje, Zavarovalnica Tilia Zagorje, Elektroprom Izlake, G&EKS Kisovec, Trgovina Ivnik Slavi Kisovec	^
Pred d vem mesecema so se z daljšega potovanja po Afriki vrnili štirje popotniki: Marko in Matevž Lenarčič iz AO PD Trbovlje in Vojko Stanovnik ter Ludvik Petek. V svojem dvanajst dnevnem potovanju so premerili ogromne razdalje. Njihov prvi cilj pa je bil - stopiti na naj višji vrh Afrike - Kilimandžaro, ki je visok 5895 metrov. Domačini ga sedaj imenujejo Uhuru. Ta gora je vulkanskega značaja tvorijo pa jo trije
vrhovi - Kibo, ki je najvišji, Sira in Mavensi.
Skupinaje preko Dunaja in Londona z letalom britanske letalske družbe pripotovala v Nairobi, glavno mesto Kenije 27. februarja. Z avtom so nato prepotovali 400 km do Arushe in nato še do izhodišča Kilimandžara, ki je v nacionalnem parku Tanzanije. Po ureditvi vseh formalnosti in plačilu taks, so morali za tridnevni vzpon skozi divjino najeti domačine. Spotoma so prenočevali v tamkajšnjih planinskih kočah, ki so jih planinci postavili ob poti na Kilimandžaro. Ker je monsunsko obdobje nastopilo prej kot običajno, so bili vso pot izdatno namočeni od dežja in snega. Pravijo, daje sneg tako gosto padal, da so poti komajda še sledili, kajti vsaka'stranska pot je nedovoljena, predvsem pa zelo nevarna. Ob poti so srečevali nekatere planince, ki so se še pred zadnjimi hudimi strminami gore vračali, brez, da bi poskušali stopiti

Zasneženi vrh Kilimandžara se dviga nad tanzanijsko planoto.
na vrh. Našim štirim je to uspelo. Vrh gore je kot nekak odsekan stožec z ogromnim kraterjem, polnim snega in ledu. Ob robu kraterja pa so posamezni vrhovi gore. Izkušnjam in vztrajnosti vseh štirih gre pripisati, da so v zelo težkih razmnerah stopili na najvišji vrh Afrike v Tanzaniji.
Ob povratku so si ogledali še tri tamkajšnje nacionalne parke, ki so zelo čisti, skrbno urejeni in bogati z levi, sloni, žirafami, zebrami, opicami in drugimi živalmi. Tu vlada neverjetna disciplina, ki jo skrbno goje in se ji podrejajo tako domačini, vodstva parkov kakor tudi izletniki.
Tine Lenarčič


M
Srednja šola za Elektrotehniko in gostinstvo iz Zagorja je ena izmed mnogih tovrstnih v naši državi, vendar v Sloveniji še zdaleč ne ostane neopažena. Učenci obeh smeri se vedno znova in znova dokazujejo na različnih tekmovanjih in drugih prireditvah. Prejšnji teden so pripravili zaključek letošnjega leta, ki si ga je bilo vredno ogledati.
Nekaj dni pred zaključkom so se dijaki poklicnih šol elektro smeri pomerili na tekmovanju na Srednji šoli tehniških strok Šiška v Ljubljani. Udeležila sta se ga po dva učenca iz poklicnih elektro šol v Sloveniji, sodelovali pa so tudi predstavniki Hrvaške in Madžarske. Iz zagorske šole sta se ga udeležila Franci Draksler in Dejan Resnik. Tekmovanje je potekalo v dveh delih (teoretičnem in
Prav tako pa so dejavni dijaki gostinske smeri, kuharji in natakarji. V zaključnem letniku morajo pripraviti izredni obrok. Letos so se odločili za hladno - topli bife. Vsejedi, ki so jih pripravili v petek, so naredili sami pod mentorstvom učiteljev kuharstva in strežbe. Nekatere jedi so pripravili po lastni recepturi ali pa so le-to priredili. Tako so ponudili odlično aranžirane in še bolj okusne jedi kot so mini
zakljčni izpit. Šolo zapuščajo s pridobljenim znanjem. "Letos je to res izredno pridna generacija", je njihovo znanjepotrdil profesor natakarstva Silvester Laznik. Dijaki kuhajo pod mentorstvom Marije Žunk.
Okrog 15 natakarjev in približno dva razreda kuharjev je lahko res zadovoljnih, saj imajo vsi možnost dobiti mesta za priparavništvo oziroma delovna mesta. Po kuharjih in natakarjih je v
praktičnem). Na praktičnem delu so morali učenci sestaviti usmernik, ga umeriti in izmeriti njegovo karakteristiko. Po tekmovanju pa so si skupno ogledali sejem učil. Vsak sodelujoči je dobil digitalni merilni instrument, najboljši pa še druge bogate nagrade.
Sredi maja je na fakulteti za elektrotehniko in računalništvo potekalo že 19. državno tekmovanje srednješolcev v računalništvu. Kot se spodobi, je prisostvovalo tudi 9. predstavnikov elektro šole iz Zagorja. Njihov mentor je Sandi Volavšek. Presenetljivih rezultatov niso dosegli, saj je bila konkurenca huda, so pa vsaj videli, kako tovrstno rneijenje moči sploh poteka. Ti dijaki pa so dejavni tudi sicer, saj se vsak petek srečujejo pri računalniškem krožku, kjer naj bi se naučili in izpopolnili svoje znanje s področja programiranja.
V sklopu prireditev iz projekta Evropska hiša je bilo tudi tekmovanje dijakov tehniških šol z naslovom Ustvarjam, torej sem. Tudi tu so sodelovali dijaki Srednje šole za elektrotehniko in gostinstvo Zagoije. To so bili Rok Gonda, kije izdelal osciloskop, Jože Celestina, ki je predstavil GAL programator ter Bojan Kosi, ki je izdelal posebno vezje. Dijaki so za svoje dosežke in sodelovanje dobili diplome.
sarmice, šunka v testu, pečene in nadevane piščančjekrače, prekajeni losos, s vinjskaribica s suhimi slivami, zraven pa veliko različnih sladic. Na predstavitev so povabili profesoije učitelj skega zbora, naj višj e preds ta vnike občine Zagorje, med njimi je bil tudi župan Matjaž Švagan, in ravnateljice zagorskih osnovnih šol.
S to predstavitvijo se dijaki zaključnih letnikov poslavljajo od šole, čeprav jih čaka še
zadnjem času veliko povpraševanje. Na šoli se oglašajo predstavniki gostinskih podjetij in zasebni gostinci, ne samo iz naše regije, ki imajo z mladimi gostinci zelo dobre izkušnje in tovrstne kadre še kako potrebujejo. Razpis za vpis za šolsko leto 1995/96 za poklica kuhar in natakar paje podaljšan do septembra, ker je še nekaj prostih mest.
Marjeta Drnovšek

Tomo Brezovar
Daleč sta Sudan in Madagaskar. Mladi teh dežel se često podajo na študij v neznani svet. Tudi Seif in Ghislaine sta dala pot pod noge pred petnajstimi leti. On v najbolj razvito republiko takratne Jugoslavije in na študij ekonomije v Maribor, ona pa v Romunijo in njeno Bukarešto na študij prava. Danes sta ob njiju še Aicha in Nur in vsi štirje živijo v Trbovljah v Žabji vasi.
Ghislaine (Žislen)inSeif sta se srečalav Mariboru. Ona je bila napoti domov in Maribor je bil le vmesna postaja. Zagledala sta se drug v drugega in čez čas je prodala karto. Nikoli več ni videla doma, on tudi ne. Žislen je imela študij prava že za seboj, Seif pa je moral svojega še končati. Vpisala se je v šolo slovenskega jezika in s časom sta oba ugotovila, da sta se našla, kot temu pravimo. Doma jima niso
zamerili. Otroci se lahko, ko so odrasb, odločijo po svoje. "Moj oče namaje pisal, daje to najina odločitev. Upam pa, da bom svoje še kdaj videla in tudi Madagaskar. Tudi moji niso bili nikoli tu, si pa pišemo", je razložila Žislen.
Seif je vMariboru končal ekonomsko fakulteto. V Sloveniji ni bilo treba plačati šolnine in le stroški za preživetje so bili. "Tuji študenti smo se učili slovenščine in srbohrvaščine, v teh jezikih je bila v večini literatura, za drugo stopnjo pa sem diplomo lahko pisal v angleškem jeziku," je razložil Seif svoj študij.
Priti v drug svet, kjer je drugačna klima, so druge navade, hrana, ljudje, namah brez svojih, konec dijaških let - veliko naenkrat in včasih težko. Toda tega se navadiš.
'Težko je bilo v začetku. Tudi z jezikom ni bilo enostavno, saj so profesiotji predavali ne glede nato, ali smo mi razumeli ali ne." Počasi pa je le šlo. "Petnajst let sem v Sloveniji in v tem času še nisem bil doma. Obiskal pa meje brat in vesela sva bila, ko sva se videla. Seveda si želim videti svoje, toda sedaj je tu družina, otroci, delo, pa je pot domov kar zaprta.”
In kako je pot mlado družino zanesla v Trbovlje? Ko je tudi Seif končal študij, študentski dom ni mogel biti več dom zanje. Prav v vojnih dneh so se podali v Ljubljano. Nur je bila še dojenček pri mamici v "kengumju", dveletnaAjšaseje očeta držalaza roko, nahrbtnike sta imela na ramah in potovalko v rokah. "Shčerama sem stanovalapri nunah, Seif pri menihih. Potem je prijateljica Saša iz Trbovelj o nas brala v
časopisu in nam prijazno ponudila začasno bivanje v Ravenski vasi. Nato smo dajali prošnje in dobili opuščeno stanovanje v Žabji vasi."
Stanovanje je bilo res zapuščeno, ni bilo šip na oknih, ni bilo vrat v stanovanje, toda bilo je in neizmerno sta ga bila vesela. Na tla sta položila stiropor, pa odeje sta imela in potem je Seif uredil domovanje s pomočjo dobrih ljudi seveda, takrat je
začasno delal pri Venetu, in v tem stanovanju so skoraj tri leta. V si štiije pravijo, da so tu srečni. Čeprav sta bila prej zakonca vsak v svojem domu vajena velikega udobja Tudi v študentskem domu staimela velik komfort. Toda tu so skupaj, družina so.
Seif dela v neki firmi v Ljubljani kot prevajalec -ekonomist. Tja se vozi vsak dan. Za tujce se najde delo, tudi če je visoka brezposelnost. Kot prevajalec tujec lahko dela Arabski, angleški jezik - to rabijo. Zna šest jezikov. "Zaradi temne polti nisem bil v Sloveniji nikoli odrinjen. Lepo so me sprejemali. V glavnem. Tu pa tam najdeš koga v večini pašo dobri. Celo zgodilo se mi je v Mariboru, ko me je nekdo zbadal, da gaje močno dregnil Slovenec in ni dovolil, da me ponižuje."
Ajša in Nur v akciji, ki kmalu preide v objem.
Konec je bilo domačegajezika, malgaščine (Žislen pravi, da ne madagarščine) in sudanskega jezika "Ves čas se pogovatjamo slovensko. Zanimiveje, da tudi ljubkovalnih besed, ki jih mati izreče svojim otrokom, nisem nikoli govorila v svojem jeziku, vedno v slovenskem. S Seifom se pogovarjavatudi v angleščini." Ona zna še francoščino, saj je bil to na Madagaskarju obvezni jezik od vrtca naprej, tudi nemščino. Ajša in Nur pa za sedaj govorita le slovensko. Se bosta pa naučili tudi drugih jezikov, le dovolj veliki bosta morali postati. Znata pa pesmico v malgaškem in sudanskem jeziku. Očka zvečer pove pravljico, pa jo potem prevede, da vesta za vsebino. Tudipisavojimajepokazal,paje težkadajekaj. "Če zjezikom ne živiš, se marsikaj izmuzne", sta bila oba istega mnenja. "Klicalasem sestro, papravi, kako, da ne znaš več jezika. Raje pišem, delam manj napak," je opazila spremembe zaradi premajhnega stika s svojim jezikom. Žislen še ni bila zaposlena, razen preko študenta in pa kdaj mimogrede kaj prevede in inštruira, če je potreba. Prošnje je dala po Zasavju, v Ljubljani, pa ni bilo nič.
Sedaj živi ob nas v Žabji vasi temnopolta družina, Žislen je državljanka Madagaskarja, Seif Sudana, Ajša in Nur pa sta še brez državljanstva. Vloženo imajo prošnjo za stalno bivanje, pa odgovora še niso dobili. Vsako leto torej zaprosijo za bivanje pri nas. Ko sta odšla od svojegadoma, sta bila vejena različnih družinskih razmer. On patriarhalnega načina, kjer ima moški vedno prav, onaodprtegain svobodnega življenja, kjer je ženska izjemno spoštovana. Kako stato uskladila med seboj? Sploh se nista dogovarjala, sta dejala, kar samo od sebe je prišlo, da so vsi člani v njuni družim enakovredni.
Ajša že hodi v malo šolo, Nur pa k mlajšim sredinčkom. Veliko prijateljev in prijateljic imata.
Nttrina najboljša prijateljica je Neja. "Igrava se, praznujeva roj strti dan. Mami me uči pesmice in bere mi pravljice. Zelo rada pa imam Ajšo, ampak se včasih malo spreva, ker mi nagaja.”
"Ker Nur nagaja Lahko mamico vprašaš. Moja irajboljša prijateljica pa je T amara Imam tudi prijatelja Jerneja in vse punce srno mu zbežale, ker nas je hotel poljubiti na lice. Pa nas je bilo sram pred dragimi. Najlepše pa je, da sva z Ntrrko prijateljici."
Ajša in Nur se počutita Slovenki, čeprav Ajša že čuti razliko, pa včasih pravi: "Mami, pojdimo k tebi domov, da bom videla babico." Čuti, da nekam spada "Ne marata pa naše hrane. Včasihkaj skuham, pa ne spravim pri njima v promet. Imata pa radi krpompir, pa kislo zelje. "Jaz krompir, "pravi Nur. "Jazpamakarone", jedoslednaAjša "V vrtcudobro kuhajo. " Ajša bo šla jeseni verjetno že v prvi razred. Hodi paludi v glasbeno šolo, kjer se uči klavirinpoje v pevskem zboru. Pri tovarišu Romanu se predaja športu, z Gogo hodi v planine, tudi plavati se že uči. Nur pa bo morda vse to kmalu počela. Le malo mora še zrasti.
V sudanskem in malgaškem jeziku sta mi ob mojem slovesu zapeli pesmico, potem pajeNurvzela svojo odejico, Ajšapazajčka, prijatelja za lahko noč.
Ivana Laharnar
Tao Heaiing je sistem samopomoči za preprečevanje in zdravljenje bolezni in stresa, z njim se lahko pozitivno vpliva na vse aspekte življenja. Ključni pojem je življenjska energija Chi, ki se s preprostimi vajami vzburi in pomnoži. Življenjska energija kroži po meridianih - energetskih kanalih - skozi telo in podpira zdravje, vitalnost, uravnoteženost in ustvarjalno ter duševno izrazno moč.
Energetske blokade so vzroki bolezni. Preveč ali premalo energije v enem telesnem delu vodi v bolezni na prizadetem mestu in obremenjuje celotno telo. S prebujanjem življenske energije Chi se naučimo premagovati to neravnotežje. V taoističnem učenju je vsak glavni organ povezan z enim od petih elementov - les, ogenj, zemlja, kovina in voda. Značilnosti vsakega organa so opisane s takšnim odgovaijajočim sistemom: k srcu spadajo ogenj, poletje in rdeča barva, zdravo srce ima opravka z navdušenjem in toploto. Letni čas posameznega organa pomeni čas, ko ta organ vlada drugim in ima naj večjo aktivnost.
Po taoističnem mišljenju ni mogoče ločiti telesa, duše in duha. V kitajski medicini velja, da lahko tako negativna čustva kot so jeza, strah ali krutost kot tudi preveč pozitivnih čustev, preveč veselja, vznemirjenja, poškodujejo organe in povzročijo bolezni.
N a začetku bolezni stoj i energetski prob lem. Pri mnogih problemih pogosto traja leta predno se manifestirajo kot telesna bolezen. Najprej se lahko takšni problemi kažejo kot energetske bolokade ali energetske izgube in vodijo k neuravnoteženosti v določenih telesnih delih. Če to neuravnoteženost opazimo pri njenem prvem pojavu, imamo še veliko časa, da to lahko korigiramo. Za mnoge ljudi razdraženost ali negativna čustva niso bolezen. Taoisti pa tukaj vidijo začetek energetskega neuravnoteženja, prav tako kot slab ustni in telesni zadah signalizirata začetno oslabljenost ali poškodovanost jeter, ledvic ali želodca. Togost vratu lahko izvira iz neuravnotežene srčne energije, močan telesni duh iz napačnega delovanja ledvic, ki ne izfiltrirajo več pravilno odvečno vodo iz telesnih tekočin. Strahopetnost in strah lahko nastaneta z neuravnoteženjem v pljučih, bolečine v hrbtu z neuravnoteženjem v ledvicah in mehurju. Tako lahko razložimo številne poškodbe z energetskim neuravnoteženjem v določenih telesnih delih.
V modernem svtu raste odvisnost od materialnih vrednot, ki nas vedno močneje privlačijo: od mamil, zabav, uslug in nenaravne prehrane. Preprečevalni ukrep lahko vadimo z ohranjanjem Chi, ki ga tako pomnožimo in ga preoblikujemo. Priblokadah
in reduciranem energetskem dotoku so organi slabo preskrbljeni s Chi in tako se trdno zasidra slab Chi, bolna energija organov ali meridianov. Če seveda nimamo nobenega kontakta z našim notranjim svetom, potem se teh notranjih sprememb komaj kaj zavemo.
Moramo se naučiti, kako ohraniti Chi, ga pomnožiti in preoblikovati, tako da lahko razpolagamo z dovolj energije, s katero lahko premagamo blokade, ojačamo obrambne moči in preprečimo bolezni. Vaje taoističnega sistema nam pomagaj o do srečnega in zdravega življenja. Prav tako z njimi ohranimo svoje zdravje, vitalnost in življenjsko radost vse do starosti, ne da bi nas nadlegovale bolezni.
Le zdrav človek je v položaju, da lahko pomaga soljudem. Mnogi učenci so brez problemov opustili kavo, alkohol, droge in druge oblike nujnih zabav, ko so pričeli resno vaditi in negovati ter ojačevati svoje organe in čutila.
ZbfAvje je n^jboljŠA investicija
Veliko ljudi uporabi svojo življensko moč za služenje denarja. To gre lahko tako dolgo, dokler se energija ne izčrpa in se ne pojavijo težave. Potem dajejo ves svoj denar za

bolnišnice, operacije in zdravila. Ti ljudje običajno rečejo, da niso imeli časa zase in so vse življenje samo delali, ko gredo v pokoj, pa se pričnejo bolezni. Posvetite zato vsak dan sebi vsaj pol ure do ene ure na dan in videli boste, da pridobite nazaj veliko več in da bodo vaše sposobnosti in veselje do življenja narastli. Negativna energijaje glavni vzrok za energetsko neravnotežje v telesu. Če se to pojavi pri enem družinskem članu, bo prišlo do prebuj anj a negativnih čustev tudi pri ostalih pripadnikih družine in s tem je moteno energetsko ravnotežje v celotni družini.
Pozitivni vpliv sckswAlncgN življcnjA
Neharmonija v seksualnem življenju zakoncev lahko zelo škoduje družinskemu ži vij enju. Organi in žleze tvorij o glavne izvore seksualne energije, njihovo zdravje podpira zato tudi zakonsko srečo. Stres, onesnaženje okolja, zastrupljanje s cigaretami, alkoholom in še številne druge omejitve, ki nam jih daje življenje, kradejo človeku njegovo energijo organov in seksualno energijo.
Chi nstVArjN harmonijo in svobobo
Harmonična in miroljubna energija v enem človeku lahko doprinese, da se ustvari ravnotežje Chi energije drugega. V si ekstremi ustvarjajo energetsko neravnovesje in motijo mir ter svobodo. Za družino je potrebna petkratna svoboda: svoboda duha, duše, telesa, organov in svoboda čutil. Pri taoistih velja, da prevelik hrup škoduje ušesom in njim pripadajočim organom, ledvicam in mehurju in s tem se prebudi strah ter zmoti občutek svobode. Preveč hrane in pijače škoduje vranici in neposredno tudi jetrom, kar pelje k razdražljivosti in jezi ter škoduje družinskemu miru. Če se preveč gleda televizijo ali veliko filmov, potem trpijo oči in s tem tudi jetra in žolčni mehur, to povzroča izgubo energije in slabi celotni organizem. Preveč gibanja ali dela škoduje kitam, preveč skrbi živčnemu sistemu.
Oslabljenost organov, čutil in živcev ima lahko marsikakšen negativni vpliv na posame-znika in tako tudi pelje do veliko problemov v celotni družini. Če se kljub temu gre do korena problemov in se skupaj vadi taoistične metode kot j e notranji smehlj aj, šest zdravilnih zvokov in taoistična samomasaža, potem se ustvari pomoč in energija družinskih članov se lahko izmenja in harmonično združi.
Tekst in foto: Barbra Renčof
RENT - A - CAR, AVTO KLEPARSTVO, AVTOVLEKA, AVTOLIČARSTVO, PRODAJA BARV
11...'
Roman Kržišnik Selo 65, Zagorje, Tel: 0601/63 399
Nudimo vam hitre in kvalitetno opravljene storitve z uvoženimi materiali. Ličarska priprava suhi sistem in ličenje v peči. V času popravila popust pri Rent a car-ju:
* osebna vozila * kombi za prevoz potnikov in blaga
AVTOSERVIS ŠPAJZER
Partizanska 51, 61420 Trbovlje, tel
Uradni zastopnik CITROEN in
vozila

eShb
FIAT
: - prodaja vozil CITROEN in : - : uradni pooblaščeni servis ;
-	prodaja o rio. : rezerv, delov: in dodatn
-	prodaja transportnih in dostavnih vozil iz programa PORTER PIAGGIO in IVEGO
NA ZALOGI - DOBAVA TAKOJ :
x* :
060
e op
1/2
rème
295
AX... že od 1.288.100 SIT AX diesel TRD 1.5 ...1.522.300 SIT ZX ... že od 1.803.340 SIT XANTIA ... že od 2.693.300 SIT KOMBI JUMPER ... že od 2.677.500 SIT
Za vse kupce, ki bodo svoja vozila zamenjali 2 do 30.6.1995 priznavamo 100.000 SIT ^	popusta pri nakupu novega
<£	Citroenovega vozila.
UGODNO:
wsxMwmaBEa t tma -i a -
mSBawl^BS UINO 1.01.e ...
(model 95) PUNTO
DELOVNI ČAS: vsak dan od 7.00-15.00, sobota od 8.00-123 CIMOS INTERNATIONAL
ze za
13.000 DEM
od 16 000 DEM
12.00
INTEGRAL zagorje d.o.o.
Tel.: 61 018,64 032,61 284

............■■'•s
%#
POTOVANJA - IZLETI
LENTI	3.6.1995	1.650,00 SIT
PLIBERK-ZAVODNJE	10.6.1995	1.550,00 SIT
LENTI	17.6.1995	1.650,00 SIT
LENTI	1.7.1995	1.650,00 SIT
PLIBERK	7.7.1995	1.150,00 SIT
TRST	6.7.1995	1.700,00 SIT
Pokličite ali oglasite se, radi vam bomo svetovali, in se potrudili, da boste z nami zadovoljni.
ivtmaiNf	wtwaiN»^ wwoaiNt^
r
N
y Mariih

”Ì90
MARUTI 800 DX - MESTNA ZVEZDA DODATNA OPREMA: KLIMA NAPRAVA, CENTRALNO ZAKLEPANJE, ELEKTRIČNI POMIK STEKEL, ALARM
Pooblaščeni prodajalec
GRIČAR d.o.o., Potoška vas NH, Zagorje ob Savi, tel.: 65-200,62-063.
KREDITI R+ll'/i STARO ZA NOVO POSREDNIŠKA PRODAJA
POOBLAŠČENI SERVIS AVTOSERVIS RAZPOTNIK Cesta 20 julija 26, tel.:06Qj/61-246
UGODNA PONUDBA BOSCH PROGRAM, AKUM0 LATO RJI, BRISALCI, FILTRI, SVEČKE AVT0AIARMI BOSCH.
J
XwX-X'X'X'X-X’XwXvX'



' J

r Mali oglasi v Zasavcu bodo še naprej zastonj. Izpolniti morate leT _ priloženo naročilnico in jo poslati na naslov Uredništva Zasavca, Cesta -I ZO.julija 2c, 61410 Zagorje ob Savi. Objavili bomo le male oglase (največ 20 I - besed), kjer bo napisan točen naslov pošiljatelja. Brezplačno objavljamo -I le male oglase za nakup ali prodajo osebnih stvari. Omrežno skupino I ■ pišemo takrat, ko je ponudnik iz druge omrežne skupine, ne iz 0601.	■
PARCELE, VIKENDI, GARAŽE prodam Tel.: 20 - 713.
Garažo z urejeno doku-Parcclo na Kleku 200 m2, in mentacijo pod Ribnikom v montažno garažo na Ribniku Trbovljah ugodno prodam. Tel.:
za brezplačni mali oglas
Tekst:
Moj naslov:
d.o.o.
podjetje za založništvo, marketing in trgovino
Cesta 20. julija 2c, 61410 Zagorje o/S tel.: 0601/64 250, 64166; fax: 0601/64 494
ulične
prodajalci zaobrnete ZAGORJA ob Savi
II
Pisne prijave pošljite na naslov Zasavc d.o.o.: Dodatne informacije dobite po telefonu:
-

22-413 zvečer.
Vikend pri Ribniku pod tenis igriščem v Trbovljah prodam. Tel.: 22 - 413 zvečer.
Manjše posestvo v Polšniku (primerno za vikend) prodamo v celoti ali po parcelah. Sončna lega. Tel.: 22-908 med 15. in 17. uro.
VOZILA
Vugo 45 letnik 1987 ugodno prodam. Tel.: 71 - 827 od 7. do 15. ure, Darja.
Hyundai 1,3 GLS, kovinsko sive barve, letnik 1990, registriran do 17. 8. 95 prodam. Tel.: 41 -102, 43 - 322.
Suzuki Swift, 1.3 GL, kovinsko sive barve, letnik 93 ugodno prodam. Valentin Kadrijevič, C. 9. avgusta 106, Zagorje.
Vugo 55, koral, letnik 1989, prevoženih 48.000, bele barve prodam. Tel.: 77 - 144.
Hrošča 1200 J, letnik 76 v voznem stanju, neregistriran prodam. Tel.: 41 - 391.
Motor za Z 850 in za 126 P prodam. Tel.: 63 - 101.
OSTALO
barvni televizor Riss letnik 1983 prodam. Vse skupaj za 20.000 sit. Tel.: 44 - 458.
Športni voziček Chicco, Cam otroški stol s hojco, otroški avto sedež in vgradne rolete 140 cm (2 kom) prodam. Tel.: 26 - 724 do 14. ure, Nenad.
Francosko posteljo 160 x 200 cm dobro ohranjeno prodam. Tel. : 24 - 741.
Purane težke 8 kg prodam za 2800 sit/kom, purice težke 8 kg prodam za 2600 sit/kom. Tel.: 42 - 297.
Kupim karto za premog za 25.000 sit. Tel.: 43 - 754
Kovinska garažna vrata 2 x 2,6 m prodam. Tel.: 62 - 147.
Strešno okno 80x112 cm, popolnoma novo prodam za 25 odstodkov ceneje. Tel.: 41 - 978.
Belo kozo, drobno mlekarico -41 na dan, prodam. Tel.: 62-441.
Teličko simentalko staro 12 tednov ugodno prodam. Tel.: 25 -443.
1000 kom nove strešne opeke ugodno pordam. Tei.: 25 - 443.
Inštruiram nemščino in francoščino. Tel.: 73 - 719.
C 64 z disketnikom, dvema joystickoma, literaturo in 100 disket prodam za 250 DEM .Tel. : 23 - 312.
C 64 kot nov, z originalnim barvnim monitorjem, disketnikom, joystickom, miško, tipkovnico in igricami prodam. Tel: 22 - 924.
Mlatilnico in slamoreznico ugodno prodam. Tel.: 25 - 443.
Kavč dvosed, raztegljiv v posteljo, dva fotelja in kocko.

™,M.27r
Zaposlimo natakarico za
Tel.: 26 - 226 po 15. uri.


J


aSMRTNrCE
vsak dan m^O. do 15. ure po tatofoaa:
- WUl/id ttóUlii i-j m
NAMOČNIKl ZASAVCA


ELEKTROINSTALATERSTVO
FRANCI VIDMAR
61411 IZLAKE IZLAKE 11 tel./fax: 0601 - 74 - 014 mobitel: 0609 -629- 014
TRGOVINA
"N
rullo
Kisovec, Naselje na šahtu 31, tel.: 0601/71 427, tel.fax. 71 827 Litija, Ljubljanska cesta 9, tel.: 061/883 158
- itisoni širine 2, 4 in 5m, tekači raznih širin in vzorcev
J&Beretta
k*

-	topli podi širine 2, 3 in 4m
-	karnise vseh vrst
^tKALARD
AER$4EC
-	zavese iz VELANE
-	barve akril, jupol, barve za les in kovino
-	robimo itisone, tekače in razne preproge po ŽELJI
gorilniki olje - plin
plinski kombinirani kotli - stenski in talni kombinirane peči olje plin regulacijska avtomatika
klima naprave za poslovne in stanovanjske prostore
---------------------------1
-	pooblaščeni servis, dobava in montaža
-	svetovanje
-	obročno plačilo
-	kredit
r
- polaganje, brušenje in lakiranje parketa, plute in ostalih lesenih podov
- pestra paleta tekstilnega blaga meterskega in dekorativnega blaga
PLAČILO JE MOŽNO NA VEČ OBROKOV.
VABI VAS trgovina	v Kisovcu in Litiji.
Vsak dan od 700 do 1 900, ob sobotah 700 do 1300
Podjetje za svetovanje, inženiring in trgovinsko posredovanje
Cesta ZO.julija 2c, 61410 Zagorje Telefon: 0601 64 611; fax: 64 660
VKLJUČITE SE V INTERNET!
Internet deluje na podlagi protokola za nadzor prenosa (TCP/IP). Sam protokol TCP/IP lahko uporablja različne obstoječe protokole (Ethernet, X.25,...), kar omogoča vključevanje lokalnih mrež, v samem Inernetu pa so na voljo še številne ostale storitve:
*	elektronska pošta z dosegom po celem svetu
*	protokol FTP za prenos datotek
*	mrežni datotečni sistem NFS
*	sistem konferenc Usenet
*	multimedijski informacijski servis WWW
*	iskanje datotek v mreži Archie, Gopher in Veronica
*	porazdeljeno izvajanje programov
*	izvajanje programa na oddaljenem računalniku s prikazom na lokalnem računalniku
Pokličite nas vsak delavnik od 7. do 15. ure!
ž	' N
KZl poslovalnico M€D€fl
tel.: 0601/73 696
Na zalogi kolekcija
ženski in moški sandali športni copati platnena obutev natikači
pregibna obutev Kopitarna Sevnica modne torbice
UGODNO:
*	startarke otroške ... 550,00 SIT
*	ženski sandali ... 2.881,00 SIT
*	moški in ženski natikači ... 924,00 SIT
*	modne torbice ... 2.940,00 SIT
UGODNI PLAČILNI POGOJI
ODPIRALNI ČAS: od 8.00 do 19.00 ure; ob sobotah od 8.00 do 12.00 ure!
VABUENI!
^	l.l.l 11 l.l l.l.l.l.l l.l.l l.l.ll l.l.l.l.l.1,1.1,1.UiU I l.ll l.l I l.l I.....J.
\l A l/				ŠKOTSKI STROKOVNJAK ZA PREHRANO, NOBELOV NAGRAJENEC ZA MIR LETA 1949 (JOHN BOYD)		NAKUP BLAGA	GRŠKI BASNO- PISEC	UMORJENI PREDSEDNIK EGIPTOVSKE DRŽAVE	FILMSKA IGRALKA DAGOVER	Z'	IZGUBLJENI GENIJ	ELZA BUDAU	ZLATKO ČERJUL	GRŠKI KIPAR	FRANCOSKI PISATEU (CLAUDE)	MESTO V NEMČUl (STEKLO)
				AM.FILM. IGRALEC (RYAN)						SLOVENSKI IGRALEC (DANILO)						
				MESTO OB DRAVI						KLEMENT JUG						
	lpM|		1	►												
	X. V'			►								DEL KOLESAR- SKE DIRKE	JAPONSKA OBUKA BUDIZMA			
													GOZDNI ČUVAJ			
DEŽ. KI SPROTI ZLEDENI NA VEJAH, POLEDICA, BABJE PŠETO		PETER USTINOV			AVST. POROČEVALSKA AGENCUA				ROMUNSKI PISATELJ, FILOZOF (MIRCEA)	SLSUKAR- KAVOVK						
		NORV. POLITIK GER-HARDSEN								AM .ZVEZNA DRŽAVA(GL M.TOPEKA)						
					ALBERT PAPLER											
S							PREGOVOR				HAVBICA, KANON				PRITOK LABE V NEMČIJI	KNJIGA ZEMUE-VI DO V
							TONE KRALJ									
filmska IGRALKA ULLMAN				POGAČICA V MEDICINI							ALENKA GODEC			SLAVKO AVSENIK		
				PRITOK DRINE V SRBIJI												
														STTIlgEV*		
RIMSKI PESNIK					VRSTA MOČNATE JEDI	ZAGOZDA					STALNI TROPSKI VIHAR					
						ANGLEŠKI PEVEC (ADAM)										
RATORKA							STAR GERMAN				POVRŠINA					
											PEŠNITtV RUSKEGA PESNIKA LERMON- TOVA					
	SLOVENSKI PEVEC (MIRAN)						EVIN PARTNER V RAJU					SLOVENSKI PESNIK (MIHA)	STRAST, POŽE- UENJE			
													PLEME, RASA			
AVTOR: DREUEL	DAN V TEDNU	ZG OR. DEL STOPALA					FR.MISLEC (RENE)									
		SADNI ŠKODLJIVEC					KRAJ V SAVINJSKI DOUNI									
																
OTROŠKO VOZILO						LOUIS ADAMIČ			SLOVENSKI OPERNI PEVEC BARONIK	ANGLEŠKI UTERARNI KRITIK RICHARDS					AMERIŠKI IGRALEC DULLEA	MESTO V EPIRU V GRČIJI
						VERA ALBREHT										
				SLOVEN. PEVKA (JOŽICA)						REKA V ZAHODNI MAKEDONU						
				GRŠKA ČRKA						BALERINA PAVLOVA						
PEROCI			LETNI GOZDNI POSEK					NAJVEČJI PRITOK REKE REN					SKALAV MORJU			
			NAGE SIMONČIČ					ROBERT OWEN					EDMUND HILLARY			
NAJVEČJI 'PESMK ALIGHIERI						scalnIca					ZEMEU- SKONAD- GLAVIŠCE					
PRVI PARTS KI KRALJ						VZGOJNA USTANOVA					AMERIŠKI PISATELJ (JOHN)					
NAGRADNA KRIŽANKA
Rešitev nagradne križanke pošljite do 7. 6. 1995 na naslov:
UREDNIŠTVO ZASAVCA, Cesta20.julija2c, Zagorje ob Savi spripisom "Nagradna križanka” (fotokopij ne upoštevamo). Pri žrebanju bomo upoštevali le modre ovojnice.
Nagrade, ki vas čakajo:
1.	nagrada: Videokaseta Koktajli in mešanje pijačin dve prazni kaseti,Videoservis Boris Zalokar, Trbovlje
2.	nagrada: Videokaseta Koktajli in mešanje pijač, Videoservis Boris Zalokar, Trbo v Ije
3.	nagrada:	Videokaseta
Koktajli in mešanje pijač, Videoservis Boris Zalokar, Trbovlje
Izžrebanci nagradne križanke 18/95
1.	nagrada: Blago v vrednosti 4.000 SIT, Trgovina Mojca Litija, Branka Mravljak, Planinska c. 14, Dol pri Hrastniku
2.	nagrada: Blago v vrednosti
2.500	SIT, Trgovina Mojca Litija, Vesna Kovač, Pod ostrim vrhom 38, Trbovlje
3.	nagrada: Blago v vrednosti
1.500	SIT, Trgovina Mojca Litija, Mirko Rus, Trg revolucije 2/A, Trbovlje
Vsem izžrebancem čestitamo!
Nagrade lahko dvignete na uredništvu časopisa Zasavc, C. 20. julija 2c, Zagoije, do 8.5.1995. Če se po nagrado ne morete oglasiti osebno, nam sporočite po telefonu in vam bomo nagrado poslali po pošti.
Rešitev nagradne križanke 19/95:
SITAR, PRAVILO, ALO, OKLENITEV, RODODEN-DROM, CAN, METROPOLIT, ANKE, ADEA.IAN, TEN, RETTI, LEK, UMEK, LEITNER, REKORD, KNEŽE-VINA, AL, RAEN, AA, ITAL, OPILEK, OSNOVA, PROTA-GONIST, AN, EL, REVOLU-CIONAR, MAKAREV, AR, EIRE, STOL, CA, PROD.

ISf
\M !J/					SESTAVIL DAMJAN KOVAČ	STANOVALKA V ISTI HIŠI	PRAPREBI- VALCI APENIN- SKEGA POLOTOKA	VOZNIK MOTORJA	NAKIT, OKRASJE	STARO- JAPONSKA PRESTOL- NICA	TROPSKA PAPIGA
					PEVKA VODOPI- VEC						
					HRVAŠKI POUTIK IN PUBLICIST KERŠOVAN						
vHv \'\	7 1'jI					PROZNO DELO OBMEJNA KONTROLA						
				CELOVI- TOST SMUČARKA BOKAL							RISBA JK
	PRIKUHA H GLAVNI JEDI		POO- NOŽ1- ŠČE						PROIZVOD V OPEKARNI	SKAKALEC V DALJAVO STEKI Č	
MESNA JED							NABIT DELEC DRŽAVA V INDUI				AMERIŠKA VESOLJ- SKA ZVEZA
MAMA						ŠVICARSKO SMUČARSKO SREDIŠČE					
JUNAK IZ STRIPOV FORD						ZID ROBERT REDFORD					
IZ ŠIB SPLETENA POSODA								KONJSKI TEK			
KARENINA					RENATE MOSEN- LECHNER			PESNICA NEGRI			

HOROSKO?
OVEN Nagnjeni boste k samopomi-lovanju in smiljenju samim sebi. Tudi na kritike boste dokaj burno reagirali, največkrat z užaljenostjo. V ljubezni boste preračunljivi. Št.: 10.
BIK Lažje se boste postavili zase in znali boste reči "ne", ne da bi potem imeli slabo vest. V ljubezni boste na vse gledali bolj razumsko, zato bi se lahko kaj zapletlo. Št.: 24.
DVOJČKA V ljubezni boste dokaj egoistični, saj boste videli zgolj sebe, kar bo partneija spravljalo v nejevoljo. Kljub vsemu bo vaša samozavest v tem času na precej majavih nogah. Št.: 5.
RAK Želeli boste pomagati ljudem, ki so v težavah. Čeprav imate dobre namene ni rečeno, da bodo tudi posledice takšne. Raje razmislite zakaj se toliko ukvarjate z drugimi. Št.: 7.
LEV Cilje imate jasno postavljene predse, le realizacija ni tako preprosta. Prav zato boste precej nepotrpežljivi s seboj in okolico. V ljubezni bo obveljala vaša. Št.: 19.
DEVICA Prijatelji vam bodo v tem času veliko pomenili - zlasti v vlogi poslušalcev in svetovalcev. Razmišljali boste o svojih preteklih dosežkih in jih poskušali ovrednotiti. Št.: 14.
TEHTNICA Dokaj pasivni boste in spremenljivega razpoloženja. Do partneija boste kar preveč nestrpni, čeprav za to nimate pravega razloga. Št.: 33.
ŠKORPIJON Partner vam bo v oporo, zato boste skušali prosti čas preživeti z njim. Zdelo se vam bo, da nekaterih stvari ne morete spremeniti, zato boste postali brezbrižni. Št.: 8.
STRELEC Odnosi z domačimi se bodo zaostrili, zato boste stike navezovali predvsem z drugimi ljudmi - zlasti tistimi, ki vam bi utegnili tudi poslovno priskočiti na pomoč. Št.: 9.
KOZOROG Sami s sabo boste v dokaj harmoničnem odnosu in tako vam bo tudi svet videti lepši. Vaša samozavest se bo povečala in tudi pričakovanja do partnerja ne bodo pretirane. Št.: 17.
VODNAR Brezskrbno se boste posvečali predvsem zabavam in užitkom. Delo in druge obveznosti boste pustili ob strani, a vam ne bo žal. Le partnerja ne puščajte preveč samega. Št.: 2.
RIBI S seboj ne boste pretirano zadovoljni, a kljub temu ne boste našli ne volje ne moči za spremembo. Pazite, kam usmerjate svojo energijo, dane bo potrošena povsem nekoristno. Št.: 25.
Reénve Križanke zsmMe.
rebusa in anagrama beale našli na strani 41
_________ '_____________
x-x-:

pmmmtmm
MS
r	“77	ì
Obvestilo pnreditBljBm
danam najka.M.cj« d« poncdelj^ sporočile bodo pripravili prireditev, kdaj bo in kdo bo sodeloval na njej. Objave na tej strani bodo brezplačne. Upamo, da
v z™?	^
J_____________________________a
Kulturne prireditve
RAZSTAVE
Trbovlje- Vinko Hrovatič, član Rdik Dadasa, razstavlja v prostorih RSH.
Trbovlje - V Knjižnici T oneta Sdiškatja v T rbo vljah, razstavlja svoja dela, slikarka Tanja Radej iz Krškega.
Trbovlje - V Batičevem salonu Revirskega muzeja Trbovlje je do konca junija, razstava orožja.
Trbovlje - Od 26. maja do 8. junija si lahko v Likovni galeriji ogledate slikarsko razstavo Severine Trošt Šprogar.
Zagorje - V gostilni Košenina so na ogled dela udeležencev Ex tempora 95.
PROSLAVE
Trbovlje - V Mestnem parku T rbovlje (za občino) bo 6. junija ob 18. uri Proslava dneva izgnancev.
Šentgotard - V soboto, 3. junija ob 10. uri pri gostišču Maček bo proslava ob 50. letnici zmage nad okupatorjem, silami OSI in
konca dmge svetovne vojne.
FILMSKO GLEDALIŠČE
Zagorje - 6.6. ob 21. uri v DD Zagorje, filmsko gledališče. Vrteli bodo film Izbruh (am. triller).
IZLETI
Trbovlje - Planinsko društvo Tibovlje organizira v soboto, 10 junija, skupinski izlet na Krim in Slivnico. Prijave sprejemajo v društveni pisarni.
SLAVNOSTNA SEJA
Trbovlje - V DD Trbovlje, bo 1. junija ob 11. uri, slavnostna seja občinskega sveta ObčineTrbovlje zgosti, ob občinskem prazniku občine Trbovlje. Kuiturni program bodo izvedli učenci osnovnih in srednjih šol ter glasbene šole Trbovlje.. Podelili bodo tudi prvojunijske nagrade.
OTVORITEV
AVTOMOBILSKEGA
SALONA
Trbovlje - 1. junija bodo slavnostno odprli ob 15. uri, novozgrajene prostore Avtohiše Malgaj v Gabrskem.
OTVORITEV
STANOVANJSKEGA BLOKA
Trbovlje - V petek, 2. junija ob 12. uri. bodo odprli stanovanjski blok SPO na Savinjski cesti v Trbovljah,
Športne prireditve
NOGOMET
Trbovlje - 4.6. ob 16.30 uri: Zagotje - Nafta.
MALI NOGOMET
Razpored občinske trim lige - spomladanski del
I.	liga - V. kolo: petek. 2. junija na igrišču Čeče: Steklarna - Liljani oh 18. uri; PP Hrastnik - Čvek-Chicbago ob 18.50 uri; ŠD Čeče -Juventus ob 19.30 uri.
II.	liga - V. kolo : na igrišču Log: Mexsico - Gamsi ob 18. uri; KS Dol - Vakaob 18.50 uri ; Čebelica - Steklarski Frisi ob 19.30 uri.
PRVOJUNUSKI TEK
Trbovlje - Atletski klub Rudar Trbovlje, dne L junija ob 17. uri organizira Prvojunijski tek po cestah in naseljih Trbovelj s startom in ciljem na stadionu ŠD Rudar. V tek bo vključen tudi olimpijski tek.
r				
				11
	Zdravstveno varstvo:	telefonskih številkah.	služba na tel.: 061/329-	
	24 - umo dežurstvo v	Lekarne: 24 ur je dežurna	290.	
zdravstvenih domovih:		lekarna v Trbovljah (tel.: 21-	Petrol:	Hrastnik,	
Hrastnik (tel.: 44-006),		110)	Izlake: sobota od 7. dc	
Trbovlje (tel.: 26-322),		Veterinarska služba: Vse	13. ure, nedelja in prazniki	
Zagorje (tel.: 64-644),		informacije za zasavske občine	zaprto, Trbovlje: sobota	
Litija (tel.: 061-881-855).		dobite na telefonski številki	od 6. do 20. ure, nedelja	
	Zobozdravstvo: De-	985 (center za obveščanje	in prazniki pa od 7. do	
žurna zobna ambulanta je		Trbovlje).	13. ute, Zagorje: sobo-	
'	v vseh treh zasavskih	Elektro služba: Dežurna	ta, nedelja in prazniki od 1	
zdravstvenih domovih od		elektro služba poteka	7. do 13. ure, Litija: vse	
7. - 19. ure. Ob sobotah v		dopoldne in popoldne do 22.	dni od 7. do 20. ure,	
Hrastniku in Trbovljah od		ure v elektro centru v	Radeče: sobota od 7. do	
7. - 13. ure, v Litiji od 7. -		Trbovljah na tel. št. 21-134 in	16. ure, nedelja od 7. do 1	
	19. ure. Informacije dobite	na elektro upravi v Ljublja-	13. ure.	
na zgoraj navedenih		ni, kjer je stalna dežurna		
				J

!.-1. ODŠLA BOM ŠE TO NOČ - Anja Rupel (4)
2.	- 2. PANDORINA SKRINJICA (remix) - Avla Bard (3)
3.	-3.YOU-Stonnitra (5)
4.	-/.PRISLUHBI Ml-Darja Švajger (1)
5.	-4. VEDNO-Dadi (2)
t,-4. BABY BABY-Corona (3)
2.	- 2. METAK - Vlatka Pokos (5)
3.	-/. BE MY LOVER - La Bouche (1 )
4,	-5. BACK F0R GOOD - Take that (2)
5,	- 3. TOTAL ECLIPSE OF THE HEART - Nicki French (4)



	
i		i
'i	1
^ b Mol naslovz	1
I* '	1	
■ Glasovanje po dopisnicah na naslov; RadwTftxMkTnjswbode Ila, 61420 "nbovlje I do lori« v tekočem te*u Na sporedu ob ponede$* od 12.00 do 12.45.
I
•mm:

mmuim
09.00	KORISTNE INFORMACIJE, 12.00 SATELITSKI PROGRAM, 18.00 KORISTNE INFORMACIJE, 20.15 REZERVIRANO: ZELENA DOLINA (VODI DUŠANKA SFILAR) ali IZZIVI ŽIVLJENJA (VODI BARBRA RENČOF) ali S N OOP Y LIVE (VODI DEAN HOLQali DANNY PREROKUJE (VODI DANIJEL Š MID-DANNY), 21.15 SATELITSKI PROGRAM
PETEK 2.6.1995
12.00	SATELITSKI PROGRAM 18.00 KORISTNE INFORMACIJE, 20.15 ŽEBLJIČKI, 21.15 FILM TEDNA,
23.00	SATELITSKI PROGRAM
‘
13.00	KORISTNE INFORMACIJE, 16.00 MLADINSKI PROGRAM, 17.00 SATELITSKI PROGRAM
PONEDELJEK S.6. Tfl96
09.00	KORISTNE INFORMACIJE 12.00 SATELITSKI PROGRAM. 18.00 KORISTNE INFORMACIJE,20.15ŠPORTNA ODDAJA, 21.15 SATELITSKI PROGRAM
TOREK 6.S.1995
09.00	KORISTNE INFORMACIJE 12.00 SATELITSKI PROGRAM, 18.00 KORISTNE INFORMACIJE, 20.15 KONTAKTNA ODDAJA (VODI KARMEN Š. RAJEVEC), 21.15 SATELITSKI PROGRAM
09.00	KORISTNE INFORMACIJE 12.00 SATELITSKI PROGRAM, 18.00 KORISTNE INFORMACIJE, 20.15 FILM TEDNA (PONOVITEV), 22.00 SATELITSKI PROGRAM
ATV SIGNAL LITIJA
Č -6. 995
20.00	VIDEO BOOM 40 -
zabavnoglasbena oddaja ZLTV SLOVENIJE, TEDNIKA KAJ IN ANTENE
rClfcTv
20.00	INFORMATIVNA ODDAJA, 20.30 PONOVITEV VIDEO BOOM 40
10.00VKLOP VIDEOSTRANI, 16.00 TV KOPER
10.00	VKLOP VIDEOSTRANI,
16.00	TV KOPER
POREDEUEK 5.8.T9I5
20.00ATV ŠPORT- ŠPORTNA ODDAJA LITIJSKEGA ŠPORTA IN ŠPORTNIKOV, ENKRAT MESEČNO KONTAKTNA ODDA JA Z GOSTI IN ODPRTO TEL. LINIJO, 20.30 INFORMATIVNA ODDAJA - PONOVITEV PETKOVIH INFORMACIJ Z DOPOLNITVAMI
10REK 6.8.1905
20.00	IZ PONUDBE ZLTV SLOVENIJE, 21.30 PONOVITEV ATV ŠPORT
SREDA 7,5,1995
20.00 IZ PONUDBE ZLTV SLOVENIJE
ETV ZAGORJE
'
20.15	PETEK NA ETV
«LULUMK A.«. .»STO
9.00	PONOVITEV PETKOVE ODDAJE
‘
20.15	SREDA NA ETV •
ETV IZLAKE
20.15	ČETRTEK NA ETV
mtK Z.6.1395
18.00	PETEK NA ETV
HtUtLJA 4,0. 1995
11.00	PONOVITEV PETKOVE ODDAJE
RADIO TRBOVLJE
jctdtcv
6.00	-8.00 JUTRANJI PROGRAM, 8.00 - 14.00 PROGRAM MAJ, 14.30 POROČILA, 14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.00 SER VIS NE INFORMACIJE, 16.00 INFORMATIVNI PROGRAM,
16.45	OBVESTILA IN EPP, 17.00 LITIJSKO OKENCE, 18.45
6.00	- 8.00 JUTRANJI PROGRAM, 8.00 - 14.00 PROGRAM MAJ, 14.30 POROČILA, 14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.00 SERVIS NE INFORMACIJE, 16.00 INFORMATIVNI PROGRAM,
16.45	OBVESTILA EPP, 17.00 CICIVRTILJAK, 18.00 ODDAJA O KULTURI. 18.45 POROČILA,
19.00	NOČNI PROGRAM
TOREK 6J.1995
6.00	- 8.00 JUTRANJI PROGRAM, 8.00 - 14.00 PROGRAM MAJ , 14.30 POROČILA, 14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.00 SERVISNE INFORMACIJE,
16.00	INFORMATIVNI PROGRAM, 16.45 OBVESTILA, EPP,
17.00	ŠPORT, 18.45 POROČILA,
19.00	NOČNI PROGRAM
SREDA 7.6.1991
6.00	- 8.00 JUTRANJI PROGRAM, 8.00 - 14.00 PROGRAM MAJ, 14.30 POROČILA, 14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.00 SERVISNE INFORMACIJE,16.00 INFORMATIVNI PROGRAM,
16.45	OBVESTILA IN EPP, 17.00 KONTAKT, 18.00 UPOKOJENCI MED NAMI, 18.45 POROČILA,
19.00	NOČNI PROGRAM
a a_____

Uganka 1
19.00 NOČNI
l

6.00	- 8.00 JUTRANJI PRO-GRAM, 8.00-14.00 PROGRAM MAJ, 14.30 POROČILA, 14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.00 SERVIS NE INFORMACIJE,16.00 INFORMATIVNI PROGRAM,
17.00	MLADINSKI VAL, 18.45 POROČILA, 19.00 NOČNI PROGRAM
SOBOTA 3.6.1935
8.00	- 14.00 PROGRAM MAJ IN IZBOR POPEVKE TEDNA, 14.30 ČESTITKE, SERVIS, 14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.00 SERVISNE INFORMACIJE,16.00 INFORMACIJE IN POVABILA,
16.45	OBVESTILA IN EPP, 17.00 SOBOTNO POPOLDNE, 19.00 NOČNI PROGRAM
NE0HJA 4,6,1995
8.00	- 9.00 DOBRO JUTRO,9.00 IZBOR VIŽE TEDNA, 10.00 Z VAMI SO..., 11.00 TEDEN JE ZA SAMI 1200 SERVISNE INFORMACIJE, OBVESTILA,
13.00	ČESTITKE POSLUŠALCEV, NEDELJSKO POPOLDNE,
19.00	NOČNI PROGRAM
Zaprli so jih glej, pa «iso nič storile,
...............................fcSs
pustili so jim ključ,
pa niso pobegnile.
11


Uganka 2
grom in strela buta vanj-
-
kdo ga ne pozna.
(■«»«lovi
I. junij: Justin;
2. junij: Erazem;
3. junij: Karel Lwanga;
4. junij: Bert, Filip; Binkošti;
5.	junij: Marija;
6.	junij: Norbert;
7.	junij: Robert.
I	cSRfpcy :sn(|3}| I
I	-z	|
•	 ci:,“w«',v!
| 'm "V M V M 'VWSO» 'VN3J.S | ■ ‘NV1V 'M34SV TXVW 'NOI 'VtfVEO . ‘ HK1V Ni'V.l.t ) H,.)'V	>IV Ml >.l.(>	|
I 'VNOIMfS -{.o,.« «z «WM* | |	J0.WH |
t:z........................... “	=.:• - - ».• r; r :i
... «-«i k   .............• * * / wi”	“z10^ z m rrrn: «   «**
—........................................................................................
to, drugič ono, potem bi ,pel radi aeka, vedeli... Hud.čjc tok«
1rlA<liA UrOtilkA	župuniivati, sapčlovek pon,h, r,M ra/pok^ijivega c.,,:,, da
JZ» AS K A IvTOrlllvA	!.,/laga i:i la/kiga. namesto da bi vl^dui.
Zna biti, da bo Janez Drnovšek nasledil Janeza Vidmarja na čelu	Trbovey.ki župan Janez M^ovrh ,e je za te oktona^ v
nesojene občine in še vedno kraj evne skupnosti Izlake. Dobro obveščeni sklepajo, dani naključje, da seje še predsednik vlade Janez Drnovšek prejšnji teden vsaj dvakrat oglasil na Izlakah. Ko seje drugič, je sedanji predsednik Janez Vidmar zapustil Izlake in šel v hribe pod Zasavsko sveto goro odpirat gostilno. To, da je gostilna njegova, po mnenju našega vira ne zmanjšuje simbolike dogodkov.
Zt>rAVje
Beli Revir nam je sporočil, da sicer v Zasavju še niso zasledila nikogar, ki bi bil okužen z moderno ebolo, opažajo pa, da se stopnja obolevnosti povečuje. V Hrastniku je zaskrbljujoče stanje nekega Modulusa, znanega predvsem po belih knjigah in dobrih pojedinah. Iz trboveljskega občinskega sveta prihajajo zaskbljujoče vesti: že dlje časa se jim ni oglasil svetnik Samo. Upajo, da ne gre za zdravstvene težave. V Zagoiju pa ima gospod T.G. težave z bolečinami v ramenih. Menda od trepljanja, ker se je zadnjič po televiziji razkuril nad Pučnikom.
prvem krogu. Vendar volitei seveda vedo, da je bila znigga j pičla, zato mu naprej mečejo tudi takšne malenkosti kot je tista, da pri nakupu pisarniškega pohištva svetnikov ni vprašal za
nasvet, kakšne barve naj bo njegova miza in ali naj bo stol vrtljiv, ker. da zakaj pa so svetniki, če ne zadajanje nasvetov.
Litijski Mirko Kapljajo s skoraj 57 odstotki med ptepričlji veje izvoljenimi Župam. Vendar mn tudi to ne zadošča, da bi imel pri vladanju ljubi mir. Tega ima le zagorski župan Matjaž
Svaganti je z 68 odstotki in Štirimi promitami rekorder. In
čeprav na videz med tijnuani nobene iu/.iikc. oba sta pteptičijivo
izvoljena župana, je volilnih L W odstotka razlike hudičevo pomembtnh
:  	v ra »n	.
..W	v z*	.
vse so njegove pravice. Samo Še ena malenkost: v zagorskem poslovniku imajo posebno poglavje, naslovljeno z Razmerje
'SC SMipai pajv
Da v prihodnje novi župani ne bi bili presenečeni nad tem,
koliko oblasti jim gre, bi veljalo stvari natanko določili-V zadnjem, tretjem razredu bi bili župani, izvoljeni v d rngem kmgu. Oblast teh županov bibita skrčena kot naj Jonke, ki so se pomotoma kuhale z belim perilom. V srednjem,
drugem razredu bi bili župani, ki so v prvem krogu nabrali med 50 in 60 odstotki: njim gre tajnica in službeni avlo. V najvišjem, prvem razredu bi bili tisti z več kot dve ma tretjinama glasov: te bi bilo ljudstvo dolžno glasno pozdravljati
z "Dober dam gospod župan!" To pa je tudi vse, kar bijim lahko rekli. Seveda bi bil tu še de lux razred, zanj pa bi morali župani prepričati kar devet od desetih vol ilcev. Mjìho va oblast bi bila brez časovnih meja, očetje pa bi jo prenašali na svoje
Janez Malovrh, Matjaž Svaga., in Leopold Grošelj vneto	MiU '|	Rdeči Rev,r
razpravljajo o tem, ali ima kdo realne možnosti, da se v
bližnji prihodnosti prebije do naslova de lux župana.
mm:
ZGODNJA URA. OBZORJE
ALBOR. EL HORIZONTE ENTREARBE SUS PEST ANj Y EMPIEZA A VER. QUE
EST AN SOMBR
NA POL ODPIRA SVOJE VEKE
■JJEULEDA. KAJ? IMENA.
.
A SO NA PATINI

V
DELACOSAS.
RADIO TRBOVLJE 98.1MHz
&
TRBOVLJE
UKV
stere«
FM
Trg svobode I la, 61420 Movlje «el.:+386 601 26 333,26 056 21 358, fax: +386 601 26 228
STVARI.
RADIO TRBOVLJE 98.1MHz
cc.
<
o
3
CC
3]
C
D
>
GOSTINSKO
PODJETJE
RUDAR p.
o.
3J trg revolucije 26 TRBOVLJE
Gostinsko podjetje RUDAR
*	Hotel RUDAR (NOČNI KLUB petek, sobota)
*	Plzzerija RUDAR bivše kegljišče v hotelu v kateri vam ponujamo raznovrstne pizze
*	Pivnica ZLATOROG KLUB
*	Bar FONTANA
vsak dan ponujamo sveže pecivo
*	Slaščičarna ZANZIBAR
*	Slaščičarna KEKEC
*	Restavracija ZASAVC
dnevna ponudba svežih jedi in specialitet
*	Gostilna KLEK
dnevna ponudba svežih jedi in specialitet
*	Bistro 75
dnevna ponudba svežega peciva
*	Bife KOLODVOR
*	Bife ZASAVJE
VAS VAGÌ V SVOJI lOKAtE.
VESEUMO St VSAKEGA VAŠEGA OBISKA, POTRUDILI SE BOMO. DA BOSTE 2 NAMI ZADOVOLJNI IN DA BOSTE ŠE RADI PRIHAJALI V NAŠE LOKALE!
BIFE "JACK BAR" 1
PIRC BOJAN s.p.
Trg borcev NOB 5 61431 Dol pri Hrastniku tel.: 0601/22-315
|
ODPRTO vsak dan
od 12h do 23h
NFTTFT IA

1
I
li
1
I
II
li
■
||
li
M
Celje - skladišče
/O Banka Zasav^s
Trbovlje
5000002442,20
Ljubljanska banka - Banka Zasavje d.d., Trbovlje
5 pomočjo PIM-a -
čaše osebne identifikacijske številke -lahko dvignete gotovino na 5 bančnih avtomatih V Zasavju in na Več kot 200
po celi Sloveniji ob kateremkoli času.
v
Ce ga še nimate, zaprosite zanj čimprej V Vaši enoti banke.
COBISS o
LB Banka Zasavje d.d., Trbovlje - banka, ki dela z ljudmi - za ljudi.
i
S«
li
li
II
I
I
i
NAROČILNICA
| ZASAVC, Cesta 20. julija 2c. Zagode ob Savi I	tel.: 0601/64 250, 64 166; fax: 0601/64 494
Naročam časopis ZASAVC
| Ime in priimek	i ii i/i 0 i Z'i/ /
I
Datum ircijstva
........
kraJ ■ • ■ .......................... poštna št:!.::.".:, .	v
ulica................................. telefon
datum
podpis . . , .
NAROČNINO BOM PLAČEVAL:
^	sproti, trimesečno, polletno (ustrezno obkroži)	. ^