Leto 1905
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru.
Kos XLVI. — Izdan in razposlan dne 29. julija 1905.
Vsebina: (Št. 113—120.) 113. Razglas, da se glavni carinski urad II. razreda v Gorici pooblašča carine prosto ravnati s selitvenimi rečmi. — 114 Razglas o izpremembi §§ 64, 74, 90, 105, 108 in 125 evangeljske cerkvene ustave z dne 9. decembra 1891. 1. — 115. Ukaz o izpremembi v aktivitetnih plačah državnih uradnikov, državnih učnih oseb in v vrsto služabništva spadajočih državnih uslužbencev, pqtem v kongrui dušnih pastirjev, ker se je razširil dunajski občinski okoliš. — 116. Ukaz o izpremembi vplačilnih rokov za hišno naj-marino v okraju za pobiranje davka Kladno. — 117. Ukaz o izpremembi vplačilnih rokov za hišno najmarino v okraju za pobiranje davka Cheb. - 118. Razglas, da se glavni carinski urad II. razreda v Moravski Ostrovi pooblašča carine prosto ravnati s popotnimi rečmi, ki se pošiljajo naprej ali za kom. — 119. Razglas, da se je podaljšal rok za dogradbo in začetek obratovanja električne male železnične proge v mestnem okolišu tržaškem in sicer od Goldonijevega trga proti sv. Savi in nazaj na istrski državni cesti. — 120. Razglas o ustanovitvi podružnice glavnega carinskega urada I. razreda Požun v fabriškem zavodu firme P. Westen za emajlirano posodo v Ligetfalu pri Požunu.
113.
Razglas finančnega ministrstva z dne 25. junija 1905.1.,
da se glavni carinski urad II. razreda v Gorici pooblašča carine prosto ravnati s selitvenimi rečmi.
Glavni carinski urad II. razreda v Gorici se pooblašča carine prosto ravnati s selitvenimi rečmi po členu VIII, številka 7, odstavek 1 in po členu IX, številka 1, odstavek 2 in 3 zakona o carinski tarifi z dne 25. maja 1882. 1.
Kosel s. r.
114.
Razglas ministrstva za bogočastje in nauk z dne 7. julija 1905.1.
o izpremembi §§ 64, 74, 90, 105, 108 in 125 evangeljske cerkvene ustave z dne 9. decembra 1891. I. (drž. zak. št. 4 iz I. 1892.).
Njegovo c. in kr. apostolsko Veličanstvo je blagovolilo z Najvišim odločilom z dne 17. marca 1905. 1. na podstavi § 9 v cesarskem patentu z dne
8.	aprila 1861. 1. (drž. zak. št. 41) in v zmislu § 136, 1, te cerkvene ustave najmilostljiveje dodeliti cesarsko potrdilo po evangeljskih generalnih sinodah avgzburške in helvetske izpovedbe v letu 1901., sklenjenim izpremembam §§ 64, 74, 90, 105, 108 in 125 evangeljske cerkvene ustave z dne
9.	decembra 1891. 1. (drž. zak. št. 4 iz 1. 1892.)
(SlOTenlach.)
68
Po tein naj se glasé:
.8 64.
Pravica, voliti župnike in (v primerih, v § 35 posebej imenovanih) vikarje, gre v vsaki občini skupnosti vseh udov, ki imajo glasovalno pravico.
Druge vsi občini pristoječe pravice vrši v manjših občinah, ki nimajo več nego 500 duš, skupnost vseh udov v občinskem zboru, ki imajo glasovalno pravico, v večjih občinah pa, ki imajo nad 500 duš, vrši jih občinski zastop, ki ga voli občinski zbor.
Število udov občinskega zastopa znaša v občinah od 500 do 1000 duš 30—40, v občinah nad 1000 do 2500 duš 40—60, v občinah nad 2500 do 5000 duš 60—80, in v občinah nad 5000 duš pa 80—100.
Večje ali manjše število udov sme na predlog občinskega zastopa, sklenjen z dvetretjinsko večino, odobrili superintendenčni odbor.
§ 74.
Kjer se v kaki občini zaradi krajevnih razmer zdi potrebno, sme prezbiterstvo za opravo teh volitev postaviti posamezne komisije (§41, 6).
V	občinah, ki se razdeté v teritorijalna okrožja ali občinske okraje na podstavi sklepa občinskega zastopa, odobrenega po senijoratskem odboru, se lahko voli občinski zastop tudi po okrajih.
V	ta namen je treba določiti na vsak okraj pripadajoče število občinskih zastopnikov. Število občinskih zastopnikov kakega občinskega okraja mora biti k številu občinskih zastopnikov cele občine v tistem razmerju, v katerem je število duš občinskega okraja k številu duš cele občine.
Občinski udje v vsakem okraju, ki imajo glasovalno pravico, volijo iz svoje srede ustanovljeno število občinskih zastopnikov. Izvoljenci v vseh okrajih tvorijo občinski zastop.
Izpremembo gledé tiste teritorijalne razdelitve občine lahko ukrene občinski zastop s privolilom superintendenčnega odbora.
§ 90, 4, zadnji odstavek:
Za poslance, oznamenjene pod 2, 3 in 4, ki se morajo voliti za vsak zbor posebej, je treba voliti nadomestnike; dovoljeno je, da se kdo zopet voli.
§ 105, 3.
S tem, da prevzame ta urad, se ne izpremeni mesto superintend enta kot župnika svoje občine ; toda on ima pravico do enega superintendečnega vikarja (§ 35 in § 163, 1). izvzemši tiste, kojih okoliš ne obsega več nego deset občin, in ki ni nadalje razdeljen na senijorate (§ 114).
§ 108.
Superintendenčni zbor sestoji..............
3. iz dveh župnikov in dveh posvetnih udov vsakega senijoratskega zbora, ki iih je izvolil izmed svojih udov; kadar obsega senijorat več nego deset župnih občin, se smejo voliti v superintendenčni zbor trije župniki in trije posvetni udje, in kadar ima senijorat več nego dvajset župnih občin, se smejo voliti štirje župniki in štirje posvetni udje;
7. Razen tega pošilja dunajska občina avgzburške izpovedbe, dokler ostane nerazdeljena v dosedanji superintendenčni zvezi, v njen superintendenčni zbor enega duhovnega in enega posvetnega poslanca, ki ju voh prezbiterstvo te občine izmed svojih udov.
Za poslance, oznamenjene pod 3, 4, 5, 6 in 7, je treba voliti nadomestnike; dovoljeno je, da se kdo zopet voli.
§ 125.
Generalna sinoda sestoji:
2. iz senijorja in enega posvetnega poslanca vsakega senijorata, ki ga voli superintendenčni zbor izmed posvetnih udov dotičnega senijoratskega zbora, pripadajočih izpovedbi. Ako pa obsega senijorat več nego dvajset župnih občin, odpošlje v generalno sinodo razen lega še enega duhovnega in enega posvetnega uda, ki ju naj voli superintendenčni zbor. V superintendencijah brez senijoratov je izmed udov superintendenčnega zbora za sinodalnega poslanca izvoliti še enega duhovnika in enega posvetnjaka dotične izpovedbe;
4. iz stalno nameščenega ravnatelja vsakega izpovedbi pripadajočega učiteljskega izobraževališča in iž dveh poslancev, ki ju volijo z relativno večino iz svoje srede vsi stalno nameščeni, izpovedbi pripadajoči učitelji na dotičnih ljudskih in meščanskih šolali.
• Višji cerkveni svet mora v ta namen vsakemu učitelju, ki ima pravico voliti, doposlati imenik vseh učiteljev, kateri smejo biti voljeni, s pozivom, da v določenem roku pismeno imenuje višjemu cerkvenemu svetu dva učitelja, ki ju voli za poslanca, in dva učitelja, ki ju voli za nadomestnika. Po preteku volilnega roka opravi višji cerkveni svet skrutinij in izda po § 8 voljenima volilno potrdilo. Tisti nado-mestnik, ki je dobil večje število glasov, vstopi v prvi vrsti, ako treba.“
Spredaj stoječe se s tem razglaša.
Hartel s. r.
lift.
Ukaz vsega ministrstva z dne 11. julija 1905.1.
o izpremembi v aktivitetnih plačah državnih uradnikov, državnih učnih oseb in v vrsto služabništva spadajočih državnih uslužbencev, potem v kongrui dušnih pastirjev, ker se je razširil dunajski občinski okoliš.
116.
Ukaz finančnega ministrstva z dne 11. julija 1905. 1.
o izpremembi vplačilnih rokov za hišno najmarino v okraju za pobiranje davka Kladno.
Na podstavi zakona z dne 11. junija 1894. 1. (drž. zaL št. 110) o pooblastitvi finančnega ministra izpreminjati vplačilne rokove za hišno najmarino se ukazuje, da je hišno najmarino, ki jo je bilo v okraju za pobiranje davka Kladno po doslej veljajočih določilih vplačevati v četrtletnih, predplačnih, 1. dne januarja, 1. dne aprila, 1. dne julija in 1. dne oktobra dospelih rokovih, v tem okraju za pobiranje davka odslej plačevati v štirih enakih, 1. dne februarja, 1. dne maja, 1. dne avgusta in 1. dne novembra vsakega leta dospelih obrokih.
Enaki vplačilni rokovi naj veljajo po § 7 zakona z dne 9. februarja 1882. 1. (drž. zak. št. 17) tudi za 5 °/on> davek od čistega donosa poslopij, iz naslova stavbstva docela ali deloma oproščenih od hišne najmarino.
Taukazzadobi moč s 1. dnem oktobra 1905.1.
Državnim uradnikom in državnim učnim ose bam, potem v vrsto služabništva spadajočim držav nim uslužbencem, ki imajo svoj službeni kraj v dosedanjih občinah, oziroma občinskih delih naštetih v členu I, odstavek 1 nižjeavstrijskega dc želnega zakona z dne 28. decembra 1904. L (dež zak. št. 1 iz 1. 1905.), naj se počenši od 1. dne ju lija 1905. 1. nakažejo v izplačilo v prilogi c) k za konu z dne 15. aprila 1873. 1. (drž. zak. št. 47) oziroma v § 9 zakona z dne 26. decembra 1899. 1 (drž. zak. št. 255) za Dunaj ustanovljene aktivitetne doklade, ker je po čl. XI omenjenega deželnega za kona s potrdilom novoizvoljenega okrajnega načel nika za XXI. okraj izvršena združitev teh dosedanjih predmestnih občin, oziroma občinskih delov z države glavnim in prestolnim mestom dunajskim.
Od istega časa naprej je samostojnim dušnim pastirjem in pomožnim duhovnikom, ki so nastavljeni v spredaj omenjenih občinah, oziroma občinskih delih, nakazati po razkazu I zakona z dne 19. septembra 1898fl. (drž. zak. št. 176) za Dunaj pripadajočo kongruo in je preračunih tudi pod I, št. 2 lega razkaza navedeni pas od mejne črte novega dunajskega občinskega okoliša.
Gautsch s. r. Hartel s. r. Piçtak s. r. Runda s. r. Schönaich s. r.
Hyland! s. r. Call s. r. Kosci s. r. Iluqiioy s. r. Klein s. r.
Wrba s. r.
Kosel s. r.
119.
Ukaz finančnega ministrstva z dne 15. julija 1905.1.
o izpremembi vplačilnih rokov za hišno najmarino v okraju za pobiranje davka Cheb.
Na podstavi zakona z dne 11. junija 1894. 1. (drž. zak. št. 110) o pooblastitvi finančnega ministra izpreminjati vplačilne rokove za hišno najmarino se ukazuje, da je hišno najmarino, ki jo je bilo v okraju za pobiranje davka Cheb po doslej veljajočih določilih vplačevati v četrtletnih, predplačnih, 1. dne januarja, 1. dne aprila, 1. dne julija in 1. dne oktobra dospelih rokovih, v tem okraju za pobiranje davka odslej plačevati v štirih enakih, 1. dne februarja, 1. dne maja, 1. dne avgusta in 1. dne novembra vsakega leta dospelih obrokih.
Enaki vplačilni rokovi naj veljajo po zadnjem odstavku § 7 zakona z dne 9. februarja 1882. 1. (drž. zak. št. 17) tudi za 5°/0ni davek od čistega donosa poslopij, iz naslova stavbstva docela ali deloma oproščenih od hišne najmarine.
Ta ukaz zadobi moč s 1. dnem oktobra 1905.1.
Kosel s. r.
tis.
Razglas finančnega ministrstva z dne 18. julija 1905. L,
da se glavni carinski urad II. razreda v Moravski Ostrovi pooblašča carine prosto ravnati s popotnimi rečmi, ki se pošiljajo naprej ali za kom.
Glavni carinski urad II. razreda v Moravski Ostrovi se pooblašča carine prosto ravnati s popotnimi rečmi, ki se pošiljajo naprej ali za kom, po členu IX, št. 1, zakona o carinski tarifi z dne 25. maja 1882. I.
Kosel S. r.
119.
Razglas ministrstva za železnice z dne 18. julija 1905.1.,
'da se je podaljšal rok za dogradbo in začetek obratovanja električne male železnične proge v mestnem okolišu tržaškem in sicer od Goldonijevega trga proti sv. Savi in nazaj na istrski državni cesti.
V § 2 razglasa ministrstva za železnice z dne 13. junija 1903. 1. (drž. zak. št. 131) ustanovljeni
rok za dogradbo in začetek obratovanja pravilnotirne male železnice z električnim obratom v mestnem okolišu tržaškem, in sicer od Goldonijevega trga čer Kjarbolo gornjo in Skedenj proti sv. Savi in nazaj na istrski državni cesti do stika z začetnim kosom se je podaljšal do 13. dne junija 1907. 1.
Wrba s. r.
ISO.
Razglas finančnega ministrstva z dne 20. julija 1905.1.
o ustanovitvi podružnice glavnega carinskega urada I. razreda Požun v fabriškem zavodu firme P. Westen za emajlirano posodo v Ligetfalu pri Požunu.
Po poročilu kraljevega ogrskega finančnega ministrstva se je ustanovila v fabriškem zavodu firme P. Westen za emajlirano posodo v Ligetfalu pri Požunu podružnica kraljevega ogrskega glavnega carinskega urada I. razreda v Požunu, ki se je pooblastila ob uvozu zaznamovati v fabriko v pleme-nilnem prometu uvažane pločevine in sirove posode ter ob izvozu odpravljati iz njih narejene izdelke.
Ta podružnica je že začela svoje poslovanje.
Kosel s. r.