G e o g ra fs k i v e s tn ik , L ju b l ja n a , L IX (1 9 8 7 ) OB ŠTIRIH D ESETLETJIH SLO V EN SK EG A PRIM O RJA V O K VIRU SFRJ JU G O SLA V IJE U D K 949.712:911.3(497.12 - 15) ” 1947 - 1987” = 863 U D C 949.712:911.3(497.12 - 15) ” 1947 - 1987” = 20 OB ŠTIRIDESETLETNICI Z D R U Ž IT V E SLO V EN SK EG A PR IM O R JA S SLOVENIJO Igor V r i š e r * O b štiridesetletnici združitve Slovenskega P rim orja z m atično S lovenijo je n ed ­ vom no prilika, da obudim o spom ine na te dogodke in da se hkrati ozrem o na družbe­ na gospodarska dogajan ja , na dosežke in neizpolnjena pričakovanja , ki jih je ta to li­ kanj zaželjeni in težko pričakovani te r nadvse težko p ribo rjen i akt prinesel tem u delu Slovenije in celotni Sloveniji. * Priključitev Slovenskega p rim orja k SR Sloveniji je po tekala v treh fazah. P ros­ lavljam o sicer form alno prik jučitev , ki je bila op rav ljena 15. 9. 1947 po tem , ko je bil na pariški m irovni konferenci 10. 2. 1947 sklenjen m irovni sporazum z Italijo . Z njim so se vsaj delom a uresničila h o ten ja slovenskega naroda o nacionalni združitvi, ki so bila javno izrečena v sklepih p lenum a O F 16. 9. 1943 in v sklepih A V N O Ja v Jajcu 29. 11. 1943. Izničena je bila rapallska pogodba od 12. 11. 1920, k i je prepustila Italiji T rst, Is tro , G oriško in R eko (T IG R ) te r Z ad a r in nekate re o toke . D a sm o to dosegli, je bila predvsem zasluga narodnoosvobodilnega bo ja , vstaje na p rim orskem in zm a­ govitega pohoda IV. jugoslovanske arm ade in IX. korpusa m aja 1945. B rez tega bi bile slovenske in jugoslovanske zahteve po združitvi prav gotovo m alo upoštevane ali pa sploh neupoštevane ob nenaklon jenosti zahodnih zaveznikov in manjši za in teresi­ ranosti Sovjetske zveze. Naj spom nim o, da je po II. svetovni vojni prišlo do večjih m ejnih sprem em b sam o v treh prim erih: m ed Poljsko in Sovjetsko zvezo. Poljsko in N em čijo in m ed Jugoslavijo in Italijo . V vseh drugih prim erih so ohranili m eje , kot so jih začrtali po I. svetovni vojni. S sklenitvijo m irovne pogodbe z Ita lijo je ostalo odprto vprašan je novo ustanov­ ljenega Svobodnega tržaškega ozem lja (STO ali STT). Po številnih peripe tijah , ki so kulm inirale v »tržaški krizi« in ki so skora jda privedle do vojne m ed Ita lijo in Jugos­ lavijo. je vendarle prišlo do dolgo trajn ih in utrudljivih pogajanj o p rihodnosti STO. Kot poročajo tvorci tega d ip lom atskega dogovora, so se pogajali za vsak hek ta r in za vsako besedo v pogodbi. Pogajan ja so spom injala na težavne razm ere , v katerih so se * D r . , r e d n i u n iv . p r o f . . O d d e le k z a g e o g ra f i jo . F i lo z o fs k a f a k u l t e t a . U n iv e rz a E d v a r d a K a r d e lja , A š k e rč e v a 12, 6 1 0 0 0 L ju b l ja n a , Y U znašli naši predstavniki na pariški m irovni konferenci I. 1947, o čem er po roča ta v svo­ jih spom inih E dvard K ardelj in A leš B ebler. R ezulta t pogajan j je bil L ondonski m e­ m orandum od 5. 10. 1954, ki je po tesnem glasovanju in ratifikaciji v italijanskem parlam en tu te r s hudim i pom isleki v slovenski in jugoslovanski politični javnosti om o­ gočil da facto priključitev ok ra ja K oper in B uje STO k Jugoslaviji in T rsta k Italiji. Sporazum je dal Sloveniji to likanj željeni izhod na m orje in je vsaj delom a izboljšal sk ra jno neugodno razm ejitev iz 1. 1947. Po drugi strani se je bilo treba odpovedati T rstu , ki je bil gospodarska, p rom etna in upravna m etropola P rim orske in katerem u je p red I. svetovno vo jno vodilni socialnodem okratski politik H enrik T um a nam enil celo vlogo slovenske presto ln ice nam esto in trovertirane in nesvetovljanske L jub lja ­ ne. T re tjo stopn jo v u re jan ju prik ljučitve P rim orske k SR Sloveniji pom enijo O sim ­ ski sporazum i iz 1. 1975 (po trjen i 1. 1977), ki so tudi de iure priznali razm ejitev na ozem lju nekdan jega ST O , razm ejili T ržaški zaliv, izpeljali nekate re m ajhne poprav­ ke, te r so skušali urediti še vrsto drugih pravnih , gospodarskih in etničnih vprašanj. O bdržali so razm ejitev , ko t je bila postav ljena že z Londonskim m em orandum om in ki se je na tem po teku opirala na tako im enovano M organovo linijo, ki so jo izsilili A ngloam eričani 1. 1945 ob razdelitvi Ju lijske krajine na jugoslovansko in angloam e- riško vojaško okupacijsko cono. D ejansko bi m orali navesti še če trto fazo, ki jo tvorijo H elsinški sporazum i o ev­ ropski varnosti. Z njim i se je m edsebojno potrd ila nesprem enljivost državnih m eja v E vropi. S to rea lnostjo m oram o računati tudi pri naših sedanjih razglabljanjih o p ri­ hodnosti P rim orske. Ne m orem si ka j, da k tem u historičnem u prikazu ne dodam še nasledn jo misel. Politične m eje so na tem geopolitično zelo občutljivem obm očju pogosto n ihale. N a­ sp ro tno tem u pa je ostala narodnostna m eja m ed Slovani in R om ani, ki se je izobli­ kovala z naselitvijo Slovencev do langobardsko-rim skega limesa in do m estnih vrat T rsta in istrskih m est. bolj ali m anj trdna skozi sto le tja . T udi gospodarske vezi so bile vseskozi žive. P ritrd iti pa je treba M eliku, da je m ed različnimi razm ejitvam i sedan ja politična m eja tako v gospodarskem , političnem in narodnostnem pogledu ena n a j­ slabših. N edvom no pa je p rik ljučitev Slovenskega prim orja k SR Sloveniji in Jugoslaviji vsaj do neke m ere ublažila tem eljn i slovenski nacionalni sindrom - razdeljenost na štiri države. Te slovenske travm e se poleg sosedov p rem alo zavedajo tudi naši bratski narodi in jo v svojih unitarističnih razglabljanjih čedalje bolj zapostavljajo . * P redno se lotim o obravnavan ja zastavljenega cilja, to je regionalnih razvojnih ciljev in problem ov Slovenskega P rim orja , m oram o uvodom a razjasniti še sam pojem Slovenskega prim orja ozirom a P rim orske, ki niti v geografiji niti v ljudskem po jm o­ vanju ni docela jasen . O predelitev je to liko bolj nu jna , ker se naziva Slovensko Pri­ m orje in P rim orska po m alem opuščata , iz česar lahko sklepam o, da nista več ustrez­ na in dobivata zgodovinski pom en. L judski naziv P rim orska je prav gotovo iz avstrij­ ske dobe. ko so 1. 1816 osnovali na ozem lju G oriške. Istre in m esta T rsta novo deželo »Prim orsko« (K üsten land). P ozneje , m ed obem a svetovnim a vo jnam a, ko so itali­ jan ske oblasti m ed leti 1923 in 1926 preured ile avstroogrsko upravno razdelitev ter osnovale in združile goriško, tržaško , puljsko , reško in videm sko provinco v Julijsko krajino (V enezia G iulia) in v to ozem lje vključile tudi dele nekdan je K ran jske (N o­ tran jsko , Id rijsko), se je v ljudskem pojm ovanju po jem Slovenskega P rim orja razširil na vse slovensko ozem lje v tak ra tn i Italiji. V tem razširjenem smislu uporab ljam o na­ ziv še danes, čeprav se zavedam o, da je dokaj anahronističen . Pojem Prim orske ozi­ rom a Slovenskega P rim orja nam reč na ta način ne združuje le pravega P rim orja (K oprsko in T ržaško P rim orje) in njegovega kraškega te r flišnega zaledja (Šavrinska B rda, K ras, M atarsko podo lje , B rkini, V ipavsko, B rda, G oriška ravan), torej p o k ra ­ jine , ki im ajo vsaj subm editeransko podneb je , rastje in tla, am pak tudi D inarske kraške p lano te (T rnovski gozd. N anos, Snežnik) te r neka te re p redalpske (Idrijsko , C erk ljansko , B aško grapo . K am breško) in alpske pokra jine (T olm insko, T ren ta ), ki so daleč od m orja , s srednjeevropskim celinskim podneb jem in rastjem in z docela drugačnim žitjem prebivalcev. T a obm očja prav gotovo n im ajo veliko skupnega s P ri­ m orjem . Z ato ne p reseneča, če se pojem Slovensko P rim orje ozirom a Prim orska skuša v sedanjosti zam enjati z drugačnim i, ustreznejšim i členitvam i in im eni. V geografskih krogih srečujem o nazive »Z ahodna Slovenija« (S. Ilešič) ali »Subm editeranska Slove­ nija« (I. G am s). N eredko to razm erom a obsežno ozem lje , ki m eri 4337 km 2 ali 21 ,4% SR Slovenije, delijo na več m anjših regij. A . M elik ga členi na K oprsko P ri­ m orje , G oriško in Julijske A lpe, I. G am s pa na Slovensko P rim orje , D inarske p lano­ te , P redalpe in A lpe. Z a po trebe uprave se je uveljavila nodalna geografska reg iona­ lizacija, ki upošteva funkcijske povezave in razlikuje tri eno te: G oriško , N o tran jsko in O b a ln o -K ra šk o regijo (m edobčinske skupnosti). L ahko povzam em o, da im ata po jm a »Slovensko Prim orje« in »Prim orska« predvsem h is to rično-geografsk i pom en. Iz geografskih, gospodarskih in upravnih razlogov bi bilo zato u strezneje , da bi pojem Slovensko Prim orje om ejili na pravo »Prim orje« z neposrednim zaled jem , m edtem ko bi za zaledje uporab lja li stare nazi­ ve (G oriško , N o tran jsko ozirom a na nižjem ozem eljskem nivoju T olm insko, Kras, B rda , V ipavsko, Idrijsko , Pivka itd .), ali pa fizičnogeografske oznake (A lpe , P reda l­ pe, D inarske p lanote itd .). O h ran jan je po jm a »Slovensko Prim orje« ko t pro tiu tež »Julijski krajini« je anahronistično , čeprav pri naših italijanskih sosedih nekate ri k ro ­ gi, vsem m ednarodnim pogodbam navkljub , še dalje gojijo nostalgijo po nekdanji »Venezii Giulii«. * G ospodarsko stan je v Slovenskem Prim orju je bilo po osvoboditvi zelo težko. P okrajina je z novo m ejo izgubila obe urbani središči - T rst in G orico. O stala je sko­ ra jda povsem brez večje industrije (na n jenem ozem lju je bilo le 64 m anjših indu­ strijskih obratov) in številni delavci na K rasu, V ipavskem in Koprščini so izgubili de­ lovna m esta. Isto je grozilo rabeljskim rudarjem iz Loga pod M angartom . Fašistična Ita lija je izvajala pro ti slovenskim km etom nenak lon jeno agrarno politiko. M orali so se p reo rien tira ti od vinogradništva in sad jarstva k proizvodnji žita in k živinoreji. N o­ va m eja je onem ogočila p roda jo pridelkov na tržaškem in goriškem m estnem trgu, kar je bilo za mnoge km etije pom em ben vir dohodkov. Izredno je bilo prizadeto p ro ­ m etno om režje. V rsta prom etn ic je bila p re trgana in n ek a te re pok ra jine so bile p ro ­ m etno b lokirane (G oriška B rda, zahodni del K rasa, K oprsko P rim orje). Na hitro je bilo treba zgraditi nove ali usposobiti stare ceste (npr. D iv ača -K o p e r, S o lk an -Š em - pete r, P la v e -B rd a ) ozirom a železnice (S ežan a -D u to v lje ). P retrgan i so bili da ljnovo­ di, ki so vodili od obeh h id roelek trarn na Soči p ro ti jugu. V m inuli vojni je bila P rim orska ponovno nadpoprečno prizadeta in n ek a te re p o ­ krajine so bile naravnost opustošene (C erk ljansko , T rnovski gozd, Idrijsko , B rkini). V eliko je bilo socialnih problem ov. Prišlo je do spon tane m enjave prebivalstva. V ra­ čali so se P rim orci, ki so m orali bežati zaradi fašističnega te ro rja . Iz K oprskega P ri­ m orja so odhajali italijanski op tan ti (istrski E suli). Z arad i m edvojnih izgub, bega in selitev so se še poslabšale že itak slabe dem ografske razm ere. Prizadete so bile števil­ ne reg ije , ki se še danes niso populacijsko opom ogle. M oram o pa poudariti, da so Prim orci vse te tegobe, pom an jkan ja in obču tek za­ postavljenosti p renašali z njim značilno vedrino in njim p riro jeno trdoživostjo . R azm ere so se zaradi občih jugoslovanskih težav v petdesetih letih le počasi p o ­ pravljale. A kadem ik A nton M elik je na III. zborovanju slovenskih geografov v P or­ to rožu , ki je bilo 1. 1957, to je deset let po osvoboditvi P rim orske, navedel naslednja k ljučna vprašan ja o n jenem regionalnem razvoju: 1. Poiskati po ta , da bi prem agali posledice katastro falnega po teka nove m eje, m ed katerim i je na jhu jša izguba obeh u rban ih središč in n june p rom etne vloge. 2. N adom estiti izgubljena industrijska delovna m esta v T rstu , G orici in Tržiču in razviti industrijo , ki bi zaustavila že dese tle tja tra ja joče izseljevanje. 3. Z graditi v K opru novo luko in jo s cesto te r železnico povezati s S lovenijo , in­ dustrializirati K oper in tako vsaj v skrom nem obsegu nadom estiti izgubo T rsta. 4. Razviti m oderno kom ercializirano km etijstvo s poudarkom na v rtnarstvu , sad­ jarstvu in vinogradništvu, to rej na panogah , ki jih om ogoča m ed iteransko podneb je . V elik del teh problem ov se je v šestdesetih in sedem desetih letih postopom a vsaj delom a uredil. K tem u so pripom ogle nove naložbe v industrijo in p rom etno in fra­ s truk tu ro . Z g ra jena je bila cela vrsta večjih in m anjših tovarn . L. 1948 je bilo na P ri­ m orskem zaposlenih v industriji 8468 delavcev, leta 1984 pa jih je bilo že 42.509. D e ­ lež industrijskega aktivnega prebivalstva se je povečal od 1. 1953 od 11,1% na 35 ,9% 1. 1981. Sam o neka te re p ok ra jine , katerih gospodarsko težišče je bilo na storitvenih dejavnostih (npr. P iran) ali pa so ostale ob strani (B rkin i, deli K rasa, V ipavska in G oriška B rda), industrializacija ni zajela v večjem obsegu. V prom etn i infrastruk turi so postopom a zgradili luko K oper, ki je sprva im ela okoli m ilijon, pozneje pa okoli 2,8 m ilijona ton tovornega prom eta na leto , železnico m ed Prešnico in K oprom te r le­ tališče v P orto rožu . P rim orska je tudi obnovila svoje šped iterske funkcije. Izredno pom em bno vlogo pri izboljšanju razm er, razvoju in dvigu življenjskega standarda je im ela postopna liberalizacija osebnega prom eta in oživitev blagovne m enjave m ed Ita lijo in Jugoslavijo te r m ed S lovenijo in F u rlan ijo -Ju lijsk o krajino (V idem ski sporazum ). Z odp iran jem m eja je prišla do veljave največja kom parativna prednost P rim orske: n jena p rom etna p rehodnost in z njo povezane p rom etne , pos­ lovne in trgovske storitve. T ak ra tn a fraza o »najbolj odprti m eji v E vropi« , k ako r se danes sliši banalno , v tistih časih ni bila puhlica. P reko ita lijan sko -jugoslovanske m e­ je , to je na prim orskih m ejnih prehodih so letno našteli v sedem desetih letih 50 - 70 m ilijonov prehodov , kar je p redstav lja lo okoli 80% vseh m ejnih p rehodov v Sloveni­ ji. T re tjina m ed njim i je odpad la na m aloobm ejni p rom et, ki je bil za oživ ljanje p ri­ m orskega gospodarstva izrednega pom ena. T re tji fakor, ki je veliko prispeval k razvoju nekate rih predelov Slovenskega P ri­ m orja , je turizem . N jegov razvoj so om ogočale naložbe v K oprskem Prim orju in Z gorn jem Posočju. Z njim i so želeli izkoristiti ugodne k lim atske razm ere te r a trak tiv ­ no alpsko, kraško in obm orsko m editeransko okolje . N a tej podlagi so se razvila ne­ katera turistična središča, ki im ajo letno p reko 100.000 nočitev; ta so P orto rož , P iran , Izola, S trun jan , A nkaran , K oper, P osto jna in Bovec s T ren to . N a Prim orsko odpade 35 ,8% vseh nočitev in 28 ,5% (1984) vseh gostov v SR Sloveniji. P ripom nim o pa lah­ ko, da je ob tem turističnem razvoju ostal K ras vendarle nekoliko ob strani in p rem a­ lo izkoriščen. M anj je k razvoju prispevalo km etijstvo , ki je bilo svoj čas zelo pom em bna p a ­ noga. V zrokov je več; skrom ne površine kvalitetnih km etijskih tal I. in II. ka tegorije , ki jih je kom ajda 30.000 ha ali 15,9% (v SR Sloveniji 2 4 % ), posledice nedom išljene kolektivizacije po osvoboditvi in km etijstvu nenak lon jene po litike, zelo m očna de- agrarizacija, ki je znižala km ečko prebivalstvo od 45 ,2% 1. 1953 na 12,8% 1. 1981, p ropadan je nekate rih km etijskih panog (npr. ovčereje na Tolm inskem in v B rkinih te r okoli S lavnika, nazadovanje vinogradništva) in še nekate ri drugi razlogi. K asnejše naložbe v sadovnjake (B ilje, B rda, Črni kal), v inograde (V ipava, B rda, K oprščina) ali živ inoreja (T olm insko), kot tudi m elioracije (V ipava), ali izboljšave kraških pašn i­ kov itd ., so bile pozne, skrom ne in so zadevale ozek sloj km etov ozirom a m anjše površine km etijsk ih zem ljišč te r zato niso m ogle b istveneje izboljšati razm er. G ozdarstvo je v povojnih letih p rosperiralo . O piralo se je na bogate gozdove na Snežniku, N anosu , T rnovskem gozdu, Id rijskem itd ., vendar se je tudi tu čedalje bolj čutilo , da so zaloge dokaj izčrpane in da kapacitete lesnopredelovalne industrije zna t­ no presegajo zm ogljivosti tega pravzaprav edinega naravnega vira na P rim orskem . O pisani razvoj je pripom ogel, da so se p rim orske občine in regije, ki so bile po osvoboditvi (1. 1952) globoko pod slovenskim poprečjem (ki je bilo že tako nizko) postopom a povzpele in dosegle (G oriška, N o tran jska) ozirom a celo presegle to po­ p rečje (O b a ln o -K ra šk a regija). Z a ilustracijo naj navedem o, da je znašalo I. 1952 in­ deksno poprečje za devet kazalcev, ki jih sedaj uporab ljam o za določanje regionalne razvitosti, pri prim orskih regijah okoli 70 (SR Slovenija = 100), a 1. 1982 je doseglo pri G oriški 98, N otranjski 88 in pri O b a ln o -k ra šk i regiji 114 indeksnih točk. O čitno je , da je S lovensko P rim orje doživljalo v šestdesetih in sedem desetih letih vzpon, a gospodarska in d ružbena kriza v osem desetih letih sta ga znova zavrli, zaradi obču t­ ljivosti njegovega gospodarstva m orda celo bolj kot d ruge slovenske regije. Pa še ta podatek : leta 1953 je na Slovensko Prim orje odpadlo 8 ,3 % , leta 1982 pa 13,7% ust­ varjenega narodnega dohodka v SR Sloveniji. G ospodarski razvoj se je odrazil tudi v urbanizaciji, ki se je zvečala od 1. 1953 od 22 ,3% na 44 ,6% I. 1981. V endar je še dalje ostala znatno pod slovenskim popreč­ jem , kar je za to ozem lje , ki se je že po m editeransk i tradiciji nagibalo k m estnem u načinu živ ljenja, nedvom na posledica izgube T rsta in G orice. K ljub vsem naporom in kljub graditvi N ove G orice, dokaj bu rnem u razm ahu som estja na obali in obči rasti malih prim orskih m est, te izgube očitno ni m ogoče nadom estiti. * S tem i razglabljanji sm o že bolj ali m anj posegli v številne regionalne problem e Slovenskega P rim orja . Prav je , da o njih spregovorim o tudi ob tej priliki, saj to niso le družbeni prob lem i, am pak tudi specifično strokovno področje geografije. N ekateri m ed tem i problem i so že stari in so posledica razm ejitve, drugi, ki jih je npr. navajal M elik, so z razvojem izgubili svojo ostrino , tre tji zopet, pa so se izoblikovali v zad ­ njih desetle tjih in so posledica regionalnega in občeslovenskega ozirom a jugoslovan­ skega razvoja. N a prvo m esto m ed njim i sodi po naši sodbi n a d a l j n j i g o s p o d a r s k i r a z v o j na Prim orskem . T em eljil naj bi na napredku blagovnega in potniškega p ro ­ m eta , trgovine na veliko in m alo te r poslovnega življenja. O d tega je S lovensko Pri­ m orje že od nekdaj živelo in o b d o b ja , ko so te sto ritvene panoge zam rle , so bile za našo pok ra jino najbolj krizna. V elik pom en teh dejavnosti tudi p o trju je za Slovenijo nadpoprečen delež aktivnih v terciarn ih dejavnostih , ki je znašal 1. 1981 22 ,8% (v SR Sloveniji 17 ,5% ). Ko se zavzem am o za nadaljn jo usm eritev v tran spo rt, trgovino in poslovno življenje na P rim orskem , ne mislim o sam o na postopno gradn jo cestnega om režja , ki ga te r ja jo že O sim ski sporazum i in čigar realizacijo začen jam o v letoš­ njem letu ; m ed njim i sicer ni nu jno p o treb n e ceste pro ti R eki. V mislih im am o dvoje: nadaljn ji razvoj koprske luke in okrep itev prom etno-trgovsko-industrijsk ih storitev. G lede koprske luke sodim o, da sm o n jene m ožnosti veliko p rem alo izkoristili in da naše razm išljanje in ravnanje ni vedno naravnano v »m aritim nem duhu«. Če sm o se po določenem oklevanju konec petdese tih let odločili za g radnjo m oderne luke v K o­ pru in sm o se odpovedali p rom etn im storitvam T rsta , bi vsekakor m orali posvetiti koprskem u pristanišču veliko več pozornosti. V E vropi je le m alo luk, ki bi im ela ta ­ ko ugoden p rom etn i in geopolitični položaj, pa tudi n jena m ikrolokacijska lega je izvrstna. K oper je edinstvena priložnost in z n jo bi geografski položaj S lovenije, ki je ena od pom em bnih kom parativnih prednosti naše ožje dom ovine, šele zares izkoristi­ li. N aše zavzem anje je docela brez rom antičnih navdihov, ki jih sicer radi gojim o do m orja , je strogo gospodarsko in poslovno. Prav enako bi m orali postopati pri gradnji p rom etn ic , predvsem cest. Z avzem am o se, da bi njihovo gradn jo dopoln jevala vrsta sprem ljajočih dejavnosti, kot so šped iterstvo , servisi, različne agencije in zlasti indu­ strijska p redelava in dodelava. Z a to je pobuda o industrijski coni v Sežani, ki so jo zapisali v O sim skih sporazum ih, sm iselna, vendar s to dopolnitv ijo : takšne industrij­ ske cone (tud i carinske cone) bi sodile ne le v Sežano, am pak predvsem v K oper, N o­ vo G orico in Posto jno. O b obravnavanju p rom etne vloge Slovenskega P rim orja je treba še opozoriti na pom em bno železniško zvezo ob Soči in Bači, ki je poleg Južne železnice in P on tebane tre tja na jpom em bnejša zveza severnega Jad ran a z zaledjem . Ni p rav , da v času, ko so Italijani v celoti izgradili prom etn i ko rido r skozi C anal del F erro , mi šele p rip rav­ ljam o graditev avtoceste proti G orici in T rstu in v vseh povojnih letih nism o uspeli iz­ boljšati cestne zveze m ed G oren jsko in P rim orsko (Tolm insko). N aj povzam em : Slovensko P rim orje bi m oralo poglobiti svoje prom etno-poslov- no-industrijske funkcije in se pri tem zgledovati na prim er po N izozem ski, ki takšno vlogo v Z ahodn i E vropi vsestransko uspešno oprav lja že sto letja . T akšen gospodarski razvoj bi tudi zagotovil, da bi se začele d e m o g r a f s k e r a z m e r e v Slovenskem Prim orju zboljševati. O zem lje je že od 19. sto letja dalje tipično depopulacijsko obm očje. Iz njega so ljud je odhajali v T rst in A m eriko ali be­ žali v Jugoslavijo . Ti negativni trend i so se po vojni nadaljevali, čeprav bi jih morali kar najbolj zavreti, saj so neka te re p ok ra jine , če uporab im o K lem enčičev izraz »ab­ solutno ogrožene«, ozirom a jim grozi, da bodo opustele (deli T olm inske, Brkini in s dolina R eke, C erk ljansko , Banjščice in Č epovan, predeli Šavrinskih B rd). V zadnjih desetle tjih se je skušalo njihove socialne problem e reševati, podobno kot drugod po S loveniji, z odp iran jem m anjših (pogosto podružničnih) industrijskih ob ra tov (Bre- ginj, Kal nad K analom , R u t, B ovec, Soča, Spodnja Id rija , Spodnja T rebuša , M ateri­ ja , Senožeče itd .), ki so z zaposlovanjem zadrževali prebivalce v dom ačem kraju . V prašan je je . kakšne so dolgoročne perspek tive teh in podobnih malih industrijskih obra tov , ki v industrijski predelavi nudijo zgolj delo polkvalificiranih in nekvalificira­ nih delavcev. O brati so docela brez sam ostojnega razvoja in daleč od kom ercialnih središč. M enim o, da je sicer bila takšna industrializacija sm otrna , vendar preveč k ra t­ koročno zasnovana. Podpreti bi jo bilo treba vsaj na dva načina: z razvojem drobnega zasebnega gospodarstva, ki je im elo svoj čas na P rim orskem dokajšn jo trad icijo , in z večjo izvirnostjo , kvaliteto in s tesnejšo navezavo na p rodornejša industrijska p o d je t­ ja . K ljub tem u pa bodo nekate ra m ed tem i podjetji še vedno gospodarsko vprašljiva, zlasti če jih bom o prim erjali z onim i v sedanjih in m orebitn ih bodočih industrijskih conah, ki im ajo na razpolago velike in frastruk tu rne , inform acijske in poslovne p red ­ nosti, kot so npr. K oper, Š em p e te r-V rto jb a , P o sto jn a -P restran ek -P iv k a ali Sežana. Z opisano dem ografsko in socialno politiko smo sicer omilili različne socialnoge- ografske p rob lem e (izseljevanje, sta ran je , kvalificiranost), ni pa bilo m ogoče z njimi p reprečiti nadaljn jega p o p u l a c i j s k e g a p r e g r u p i r a n j a , ki je že doslej in bo tudi v p rihodn je povzročalo na P rim orskem na eni strani kopičenje in zgoščevanje prebivalstva (v K oprskem P rim orju , spodnja V ipavska do lina), a na drugi strani praz- nen je nekate rih regij. D oločeno p rostorsko p reg rupiran je prebivalstva pravzaprav želim o celo doseči v korist m est, saj je ta del Slovenije prem alo urbaniziran . Podpreti bi bilo treba predvsem razvoj obalnega som estja K o p e r-Izo la -P iran -P o rto ro ž , Nove G orice s Šem petrom in Posto jne , ki so ko t regionalna središča, glede na različne kri­ te rije , p rem ajhna in prešibka. Po dolgoročnem planu za SR Slovenijo in po posebnih prostorskoplanersk ih analizah naj bi ta tri središča im ela naslednje število preb ival­ cev: K o p er-Izo la -P iran -P o rto ro ž do 80.000, N ova G orica do 50.000 in Posto jna do 15.000 prebivalcev. Po drugi strani pa se seveda zastavlja vp rašan je , kaj sto riti, da bi preprečili n adaljn jo praznitev nekaterih najm anj privlačnih predelov , kot so B an j­ ščice, K am breško, T rebuša , V ojsko, T rnovski gozd in G ora , V rabče in Š tjak , Z go rn ­ ja Pivka, Baška g rapa, podnožje Slavnika itd. Z avedati se je treb a , da P rim orska ni­ ma večjih populacijskih rezerv in da je n jeno podeželje spričo neugodnih naravnih razm er, kraškega sveta in zlasti pom an jkan ja km etijskih tal redko in labilno ob ljude­ no. Z ato slejkoprej vsaka em igracija vodi k p razn jen ju obsežnih ozem elj. T o so hkrati tudi tem eljna vp rašan ja s k l a d n e j š e g a r e g i o n a l n e g a r a z v o j a . K akor je znano , republika Slovenija že od leta 1971 uresničuje posebne p rogram e, s katerim i želi izboljšati regionalne razm ere v nekate rih občinah, k ra jev ­ nih skupnostih in obm ejn ih obm očjih , ki v različnih pogledih zaosta ja jo za republiš­ kim poprečjem . V Slovenskem Prim orju sodijo po sp rejetih m erilih m ed takšna o b ­ m očja Tolm insko in B rkini. S pom očjo teh program ov so se razm ere v p rim erjavi s p re tek lo stjo nedvom no izboljšale in svoječasno velike razlike so se zm anjšale. O stale pa so razlike na m ikroregionalni ravni. K aže, da so kazalci, ki jih p redp isu je zakon in s katerim i m erim o razvitost na takšni ravni m anj ustrezni in se z njim i sicer d robne , a boleče nevsklajenosti p rik rije jo . N aj spom nim sam o na neka te re p rim ere takšnih raz­ lik: m ed Šavrinskim i Brdi in obalo , B anjščicam i in Soško dolino , V ipavskim i brdi in a jdovsko ali novogoriško okolico itd. N a te regionalne razlike nas opozarja jo tudi razlike v in frastruk turn i oprem ljenosti. N ekateri predeli v Slovenskem P rim orju , kot so Idrijsko , C erk ljansko , K am breško , V rabče in Š tjak , B rkini itd. so slabše op rem ­ ljeni s p rom etn icam i, kom unikacijam i in oskrbnim om režjem , kar vedno pom eni tudi slabše š ta rtne razvojne m ožnosti za tam kajšn je prebivalce. N aslednji sklop regionalnih problem ov v S lovenskem Prim orju zadeva kvaliteto o k o l j a . Pahljača teh vprašanj je široka. N a prvo m esto m ed njim i je treb a uvrsti­ ti oskrbo z vodo. V elik del P rim orske, ko t K ras, V ipavska dolina. K oprsko P rim orje in Pivka so deficitni glede p itne vode. V odno oskrbo so reševali z lokalnim i zaje tji in z nekaterim i regionalnim i vodovodi (M aln i-P ivka, H u b elj-K ras). V eliko teh vodovo­ dov odpove ob suši, bodisi zaradi neizdatnosti vodnega vira ali izgub v om režju . Po­ m an jkan je vode posta ja za te p redele čedalje hujša cokla v gospodarskem razvoju in povzroča znatne težave prebivalstvu. V tem tren u tk u je zlasti p rizadeto K oprsko P ri­ m orje , m edtem ko so vodno oskrbo na Pivki uredili pred leti z za je tjem v M alnih, na K rasu pa so razm ere izboljšali z novim zaje tjem pri B restovici. O čitno je , da bo treba slejkoprej vso južno Prim orsko povezati z večjim regionalnim vodovodom , ki ga b o ­ do napaja li ali izviri M alni na Planinskem polju ali akum ulacije v B rkinih ali kje drugje (D ragon ja). B rez takšne , sicer d rage rešitve, bodo vprašljive vse nove naložbe v industrijo , turizem in razvoj mest. D ruga ekološka grožnja Slovenskem u Prim orju je onesnažen je ozračja. Z e sedaj beležijo občutne poškodbe drev ja v kraških gozdovih Snežnika in Javornikov. Predvi­ dena g radn ja te rm oelek tra rn v M iljah in Plom inu pa bi razm ere zaradi prev lade ju ž­ nih, jugozahodnih in severovzhodnih vetrov hudo poslabšala. O bčutljivi kraški iglasti gozdovi, ki so jih v pretek losti z veliko sk rb jo skušali obnoviti in vzdrževati, bi bili najbolj izpostavljeni, da o zdravju ljudi ne govorim o. S tem bi se ekološko onesnaže­ vanje K rasa, K oprskega P rim orja in Spodnje Soške doline (A nhovo), ki je že sedaj znatno in h katerem u nekaj p rispevajo tudi številni izletniki, slejkoprej sprem enilo v ekološko nevzdržne razm ere. M ed ekološke problem e m oram o končno uvrstiti tudi hudo onesnaženo N otran jsko R eko (IV . razred ), srednji tok V ipave (III. razred) in spodnji tok R ižane (IV . stopn ja) te r naraščajoče onesnaževanje m orja v T ržaškem zalivu. Č istilne naprave na Reki (Ilirska B istrica) in Pivki (P osto jna) te r p redvidene na Vipavi (M iren), pri Id riji, K opru, Sežani in T olm inu posta ja jo čedalje nu jnejše in so zaradi tega tudi predvidene v d ružbenih planih občin. M ed regionalne razvojne prob lem e Slovenskega P rim orja sodi tudi vsklajevanje prostorskega razvoja in drugih razvojnih načrtov s s o s e d n j i m i p o k r a j i n a ­ m i . Pri sodelovanju z Ita lijo je nad tem i odnosi vse p repogosto ležala senca neu re­ jenega položaja slovenske skupnosti v tej državi, nacionalistične ali ideološke zadr­ tosti ali kar p rep rosto - nerazum evanja . S odelovanje s SR H rvatsko je bilo v Istri in ob K varnerju večidel dobro in stvarno , kar se je pokazalo ob načrtovanju vodne osk r­ be, turizm a ali svoj čas ob snovanju p ro jek ta G orn ji Jad ran . V m es so bile tudi m an j­ še neprije tnosti, kot so bili načrti hrvatskih avtocest v času »M aspoka«. Vse tri sosede so se vendarle zavedale, da je treba p rosto rske razvojne prob lem e skupno reševati in delovna skupnost A lp e -A d rija je v tem pogledu zgladila m arsikatero oviro in posta­ vila m noge m ostove. Politika odprtih vrat in dobrega sosedstva je bila za Slovensko Prim orje vedno b lagodat in upajm o , da bo tako tudi v p rihodnje . Z a konec še ena misel. Z anim ivo je , da si niti v prvih letih po prik ljučitv i, niti kasneje , nism o nikoli resneje zastavili vp rašan je , kakšno vlogo naj p ravzaprav prev ­ zam e Slovensko P rim orje v Jugoslaviji. T a dragoceni p rosto r sm o p repogosto p re ­ puščali sam em u sebi. nikoli pa nismo dolgoročno načrtovali njegovega regionalnega razvoja glede na Slovenijo , Jugoslavijo in S rednjo E vropo. Bibliografija D olgoročni plan SR Slovenije za obdob je od I. 1986 do leta 2000, Z avod SRS za d ružbeno p lan iran je , L jub ljana , 1986 D ružbeni p lan SR Slovenije za obdob je 1986-1990, L jub ljana , 1986 G a m s I., G eografske značilnosti S lovenije. G eografija . Srednje usm erjeno izo­ b raževanje, L jub ljana , 1983 I l e š i č S ., N aša nova, zapadna m eja, I. kongres geografa Jugoslavije, Z agreb , 1950 I l e š i č S ., Slovenske p ok ra jine , G eografski vestnik, X LIV , L jub ljana , 1972 I l e š i č S ., Z ahodne slovenske pok ra jine in njihovi aktualn i problem i. Pogledi na geografijo , L jub ljana , 1979 J e r i J . , T ržaško vprašan je po drugi svetovni vojni, L jub ljana , 1961 J e r š i č M ., M. P 1 e š k o Z asnova uporabe prosto ra - km etijstvo , Regionalni p rostorski p lan za obm očje SR Slovenije, L jub ljana 1975, 3/1 J e r š i č M. , M. B r e z n i k . , Z asnova uporabe prosto ra - V odno gospodarstvo, R egionalni p rostorski plan za obm očje SR Slovenije, 1976, 3/4 K l e m e n č i č V ., P rostorska d iferenciacija S lovenije po selitveni m obilnosti p re ­ bivalstva, G eografski zborn ik , X II, L jub ljana , 1971 K o k o l e V ., Sodobni trendi urbanizacije v Sloveniji, L jub ljana , 1986 M e l i k A ., G eografski problem i Slovenskega P rim orja , G eografski vestnik X X IX -X X X , L jub ljana , 1957-1958 M e l i k A ., S lovensko Prim orje . S lovenija, L jub ljana , I960 S tan je v p rosto ru in razvojne težn je , D okum entacijsko gradivo, I ., I I ., R egionalni p rostorski plan za obm očje S lovenije, L jub ljana , 1970 in 1973 V r i š e r I., M esta in u rbano om režje v SR Sloveniji, G eografski zborn ik , X IV , L jub ljana , 1974 V r i š e r I., Industrializacija S lovenije, L jub ljana , 1977 V r i š e r I., R egionalni razvoj v SR Sloveniji, E konom ska revija, 38, 4, L jub ljana , 1985 Z asnova u rban izacije , R egionalni prostorski plan za obm očje SR Slovenije, L ju b ­ ljana. 1974 Z w i t t e r F ., Ju lijska krajina po drugi svetovni vojni, G eografski vestn ik , X IX , L jub ljana , 1947 ON TH E FO U R T Y A N N IV E R SA R Y OF U NITIN G SLO VENSK O PRIM ORJE (W ESTER N SL O V EN IA ) W ITH SLO V EN IA Igor V r i š e r (Sum m ary) T he article p resen ts history of dem arcation betw een Italy and Y ugoslavia after the II. W orld w ar. It p resen ts difficult conditions o f Slovensko P rim orje (V enezia G iulia) under the trea ty o f peace in the year 1947, its developm ent a fter adoption of T he L ondon M em orandum in the year 1954 and agreem ent o f O sim o in the year 1977, and along w ith g radual progress o f Slovene and Y ugoslav econom y. F u rth e r on the au th o r trea tes the m ain regional developm ent possibilities o f this area. A m ong these are: ecoom ic developm ent of te rtia ry activities, poor dem ographic conditions and population restructuring in favour of cities, coast and low land areas, problem s of less developed areas, de terio ra ting env ironm ent quality and relations w ith neighbou­ ring regions. In particu lar he p resen ts som e problem s of the a rea , such as develop­ m ent of po rt K oper, construction o f tran sp o rt connections, developm ent o f industry, w ater supply and the fu ture o f the area within Slovenia, Y ugoslavia and E urope.