Poštnina plačana v gotovini.
Spediz. in abb. post. I. gr.
DEMOKRACIJA
Uredništvo: Trst, ulica Machiavelli 22/11 - tel. t>2-75 Uprava: Trst, ul. S. Anastasio l/c - tel. 30-39 — Goriško uredništvo: Gorica, Riva Piaz/.utta 18 Cena: posamezna Številka L 15, — Naročnina: mesečno L 65 (%.a inozemstvo L 100). — Poštni čekovni račun St. 0-18127.
Leto III. - Štev. 31
Trst - Gorica 15. julija 1949
I/.haja vsak petek
V zadružništvu je naša gospodarska moč
Gospodarska moč kakega naroda Hrvatom z zlomom fašizma politič-
je predpogoj njegovega obstanka in napredka. To je večni nauk iz zgodovine narodov in držav. Cim manjši je narod, tem večja mora biti njegova gospodarska sila, da se ohrani v borbi za obstoj.
Primorski Slovenci smo zgradili v teku zadnjih 5U ki do prve svetovne vojne mogo_no gospodarsko stavbo s j omoejo zadružne organizacije.
V Julijski krajini je imelo slovensko in hrvatsko prebivalstvo — preko 600.000 po številu — po prvi svetovni vojni 1918. leta preko 600 denarnih in drugih gospodarskih zadrug s preko 80.000 člani. Imovina teh zadrug z denarnimi vlogami vred je znašala preko 300 milijonov zlatih kron (enako 60 milijonom tedanjih zlatih dolarjev). Omrežje slovanske zadružne organizacije je segalo v najbolj oddaljene gorske vasi, tako da sko-ro ni bilo kmečke, delavske, obrtniške in meščanske družine, ki ne bi bila zadružno organizirana. Vse te zadruge so bile med seboj ' povezane in pozneje organizirane v dveh zvezah. V Zvezi slov. zadrug v Trstu in v Zadružni zvezi v Gorici. Za tako majhen prostor je bila to ogromna goospodarska zadružna stavba, ki je štela leta 1900 153, a leta 1914 pa že 617 zadrug. Ta aktivna zadružna gospodarska struktura je bila plod nesebičnega, pol stoletja trajajočega dela, — prva denarna zadruga v Julijski krajini sploh je bila slovenska Hranilnica in posojilnica v Skednju (Trst 1883) —, delo požrtvovalnih mož, ki so na principu vzajemne samopomoči malega človeka obvarovali slovenskega kmeta, delavca, malega trgovca in uradnika pred odiranjem v teh krajih tedaj še cvetočega gospodarskega oderu-štva. Uspehi zadružništva se niso odražali le v gospodarskem podvigu malega človeka, pač pa je v njem krepila in uveljavljala filozofija zadružništva ideale pravičnosti, enakosti, človeškega dostojanstva in svobode, ki so bili o-snovni gibalni členi tudi velikega britanskega in ameriškega gibanja.
Poleg zadrug je delovala po mestih lepa vrsta bančnih in drugih zavodov, na katere se je naslanjala naša trgovina, obrt, industrija ter pomorska plovba.
V centru Trsta smo imeli 1918. leta, ko je Italija zasedla Julijsko krajino, poleg na zadružni podlagi osnovanih denarnih zavodov Tržaške hranilnice in posojilnice, Tr-govsko-obrtne zadruge, Hrvatske centralne hranilnice ter Narodne posojilnice, tudi pupilarnovarno Splošno hranilnico, dalje Jadransko banko, s kapitalom 30 milijonov zlatih kron in samostojno podružnico Ljubljanske kreditne banke z glavnico 10 milijonov kron, ne vštevši zadružne denarne zavode v tržaških predmestjih Skedenj, Sv. Ivan, Barkovlje in Opčine. V samem Trstu smo imeli Slovenci in Hrvati 7 denarnih zavodov z lastnim premoženjem od preko 50 milijonov zlatih kroni
Ne le Trst, tudi Gorica je imela dobro razvito svojo denarno in gospodarsko organizacijo. V Gorici so imeli Slovenci samostojno podružnico Ljubljanske kreditne banke, Kmečko banko, Centralno posojilnico, Ljudsko posojilnico, Trgovsko obrtno zadrugo, pupilarnovarno hranilnico, Zastavljalni zavod (Monte di Pieta) in Zadružno zvezo goriško.
Tako je Italija, ko je prišla v te kraje, ■ našla mogočno in solidno slovensko gospodarsko organizacijo, ki bi bila v čast in ponos tudi velikemu narodu.
Toda javno izpovedani smoter fašizma je bil raznarodovanje in poitalijančevanje slovenskega življa v Julijski krajini. Zato pa je bilo treba predvsem uničiti gospodarsko organizacijo Slovencev, zlomiti njihovo gospodarsko hrbtenico, znižati ha minimum njihovo življenjsko raven, spraviti jih v gospodarsko in socialno odvisnost in s tem pripraviti pot za njihovo narodno smrt.
V teku 25 letne fašistične vlade nad tem našim ozemljem je bila uničena in porušena vsa naša o-gromna gospodarska organizacija. Fašistični zavodi in sorodne pravne osebe so se polastile težkih milijonskih imovinskih vrednosti, ki jih je slovensko ljudstvo skozi pol stoletja zbiralo in hranilo v svojih denarnih zavodih.
Druga svetovna vojna je imela prinesti primorskim Slovencem in
no in gospodarsko vstajenje. To bi se bilo tudi zgodilo, da ni komunizem oropal Slovence plodov s tolikimi krvavimi žrtvami izvojevane vojaške zmage. Toda voj. zmaga je ostala okamenel junaški zgodovinski čin brez političnih in gospodarskih sadov, ker niso bili komunisti, ki so se nasilno polastili vodstva jugoslovanskih narodov, v stanu izkoristiti vojaško zmago narodu v prid.
Tako stojimo danes primorski in zlasti tržaški Slovenci izropani kot okleščen hrast na gori. Zaenkrat nam ni pričakovati, podpore od nikogar. Zaupajmo v same sebe in v pravičnost naše stvari.
Kakor so naši očetje pričeli pred 70. in 80. leti iz nič graditi svoje gospodarske postojanke, tako moramo pričeti danes mi na Tržaškem ustvarjati znova gospodarsko okostje slovanskega gospodarskega življenja. Z nami je samozavest in trdna volja, da na tej zemlji ostanemo in živimo!
Ze preteklost nam je pokazala pot —r zadružno pot, po kateri nam je hoditi. Svobodne zadruge v rokah našega kmeta, delavca, obrtnika, ribiča, milega trgovca in našega človeka sploh, morajo biti temelj našega gospodarskega vstajenja. Kakor ni bilo leta 1918. slovenske družine na Primorskem, ki bi ne bila zadružno organizirana, tako mora zopet seči v tem usode-polnem času naš novi zadružni organizem v vsako našo vas, v vsako našo hišo.
Zavihati rokave in na delo! V svobodnem gospodarskem okolju, ki mora postati gospodarska oblika bližnje bodočnosti, bo našla naša zadružna organizacija ves razmah. Malodušnost ni slovenska lastnost, ampak pogum in podjetnost!
POZDRAV BRATOM KOROŠCEM
Slovenci na Tržaškem in v Italiji smo z zadoščenjem in vesel em sprejeli vest, da so se tudi naši bratje Slovenci na Koroškem združili v svojo »Nacionalno zvezo koroških Slovenčeva, ki je resnično | narodna in demokratična in ki ni-i ma, po vzoru naših »Slovenskih demokratskih zvez«., ničesar skupnega s komunisti in s komunističnim naukom in metodo. Zato prav veselo pozdravljamo novo politično organizacijo naših bratov na Koroškem in jim želimo obilnega u-speha pri delu, ki so si ga začrtali. S svojim političnim delom in programom so tesno povezana tudi kulturna in gospodarska vprašanja, ki jih bodo bratje Korošci smotrno in požrtvovalno preučevali in plodno reševali, da zadostijo narodnim potrebam in ohranijo narodno kulturo in omiko. Tri vejice slovenskega naroda so ostale izven okvira matične države - domovine, Te tri vejice - s tremi središči: Trst, Gorica, Celovec - so si zastavile težko nalogo, da bodo ko tri plamenice svetile v gosti temi slovenskemu narodu na njegovi trnjevi poti v življenje.
Stoletni sen našega plemenitega naroda, da bi se že enkrat združil ves, na svoji zemlji, pod krilom ljubeče matere domovine, da bi prosto dihal, molil Boga, delal, pel, se veselil in živel, in s svojo omi-
13. Julij 1920
V trdi borbi za uveljavljenje naših demokratičnih pravic na svoji zemlji in dolžnosti do tržaške skupnosti obhajamo tržaški Slovenci
29.	obletnico požiga našega ponosnega Narodnega doma v Trstu.
13. julij 1920 je najialostnejši dan v zgodovini tržaških Slovencev po njihovi priključitvi k Italiji po prvi svetovni vojni. Med obupane Tržačane je prišel jjrvi italijanski guverner general Petitto di Roreto zot nosilec najširokogruilnejših obljub spoštovanja naših pravic na polju narodnostnega, političnega, prosvetnega in gospodarskega u-dejstvovanja. A preteklo je komaj eno leto od vkorakanja italijanske armade v Trst, ko smo morali ugotovili, da nam mesto pravičnega manjšinskega izživljanja pripravlja demokratična svobodomiselna Italija narodno smrt v brk vsem svojim obljubam in prevzetim dolžnostim!
Narodni dom v Trstu je bil izraz stoletne borbe tržaških Slovencev za uspešen dvig našega zapo-stavljanega naroda. Narodni dom v Trstu je nastal zaradi nezlomljive volje našega ljudstva, da se kot zavestna of ganizirana narodnostna celota uveljavlja pri izgrajevanju lepše tržaške bodočnosti.
Slovenski delavci, kmetje, meščani, razumniki, trgovci in gospodarstveniki so vse svoje sile vložili v skupen napor za ustvaritev osrednjega ddma naše gospodarske, politične, prosvetne in narodne dejavnosti. Prizadevanja so bila kronana z največjim uspehom!
A novim tržaškim gospodarjem je bila organizirana slovenska demokratična narodna skupnost v največjo napoto! Italijanski iredentizem se je postavil v službo novim imperialističnim zamislim, za katerih uspešno izvajanje je bilo najprej treba streti našo narodno bit. Predobro so vedeli, da dosežejo svoj namen skoro v celoti, če uničijo z Narodnim domom vir naše volje po življenju, svobodi in enakopravnosti.
Zato je prišlo do 13. julija 1920! V plamenih narodnega doma so se razblinili vsi naši upi o možnosti demokratičnega sožitja z italijanskimi trž. someščani v okviru Italije. Zgorela je z Narodnim domom tudi ogromna gmotna podlaga naše gospodarske in kulturne rasti, ki smo ji z razumljivim poriosom posvečali največjo pažnjo.
Zgoreli so kmalu nato vsi naši narodni domovi po Trstu in okoli-
ci; zasežena je bila vsa imovina naših uspešno razvijajočih se gospodarskih ustanov; prepovedano je bilo vsako naše kulturno udeji stvovanje; ukinjene so bile naše šole; uničen je bil ves naš tisk; celo iz cerkve je bila izgnana slovenska beseda!... Slovenski razumniki so bili izgnani, da bi narod brez lastnega demokratičnega narodnega vodstva prej izhiral.
To se je dogajalo za časa demokratične Italije, ki se je borila na strani velike demokratične antante, da reši Evropo pred centralnimi fevdalnimi silami! To tragedijo smo tržaški Slovenci doživeli pod prosvitljeno svobodoljubno vladavino Bonomi - Sforza! Fašizem, ki je prevzel vlado v Italiji komaj proti koncu l. 1922., je pri nas šel naravnost po stopinjah svojih demokratičnih vzornikov in pozabil še na ono malo človečanskih pomislekov in predsodkov, ki so bili na poti našemu iztrebljenju. Fašizem je v največje zadoščenje vseh naših narodnih sovražnikov naše delovno ljudstvo pahnil v najgloblji obup in ponižanje.
Fašizem pa ni računal s slovenskim narodnim ponosom, z žilavo-stjo našega kraškega kremenitega značaja, z vztrajnostjo našega preprostega človeka. Naš človek je osramočen zbral vse svoje sile, da na mrtvi straži pravic našega naroda ohrani, kar se je rešiti še da■ lo in da se pripravi, - ne na obračun, ker je bila vedno vsaka misel po uporabi sile tuja našemu miroljubnemu narodu in ravno tako tuja našim lepim demokratičnim izročilom! — na dan narodnega vstajenja.
Uporno je naš človek kljuboval silovitemu tujčevemu pritisku trideset let. In dočakal je prihod nove dobe, v katero je z nezmanjšano silo vztrajno veroval v dneh trpljenja, obupa in sramote.
Naš človek stoji danes ponosno vzravnan pred svojim domom, varuje naš rod pred novim narodnim, sovražnikom, ki grozeče steguje krvoločne kremplje po naši zemlji in terja svoje pravice!
Naš človek nas bo s svojo izkazano ljubeznijo do svoje zemlje obvaroval vsakega novega ponižanja, boril se bo za zmago demokracije, ker le v tej vidi poroštvo za svoj obstoj, stal nam bo trdno ob strani, ko mu bomo zgrajevali novo osrednjo stavbo narodnega življenja v Trstu, nov Narodni dom, ki bo nov dokaz slovenske demokracije in slovenske omike.
ko bil drugim za vzgled in vodnik, je tudi to pot propadel zaradi kratkovidne politike nesposobnih marksistov, ki jim je le do oblasti in ne tudi do narodnega zedinjenja in do narodne časti doma in v svetu.
Zaman se je tudi v drugi svetovni vojni slovenski narod dvignil v obramba svojih pravic in dal neizmerne žrtve za te pravice in za zlato svobodo, ki jo je tembolj cenil, ker je bil skozi stoletja v okovih sužnosti in še sedaj imel na meji, na svoji zemlji, sto tisoče bratov v krvavih okovih nacizma in fašizma. Pa ni klonil ta narod velikan, ko je nastopila usodna u-ra za odločilni boj. Stal je junaško in častno v prvi bojni vrsti, da ga je ves svet občudoval in mu prožil lepe in zavidljive izraze priznanja. Milijon osem sto tisoč človeških žrtev je domovina Jugoslavija dala za skupno stvar vseh zavezniških sil, največji odstotek od vseh zavezniških držav. Padali so stari in mladi, moški in ženske, otroci nedolžni so goreli v naročju svojih mater v ognju, kamor jih ■je skupni sovražnik — nacist in fašist metal. Goreli so domovi in polja so ječala pod trdo nogo tuj-činov. Pa ni ta krvaveči narod o-mahnil, temveč v zgodovinski spomladi 1945 planil kvišku s svojimi vzornimi četami in v svetem zaletu dosegel naša središča: Trst, Go-pco in Celovec. Junaško in častno ste vkorakali v Trst, v Gorico 'in v Celovec, jugoslovanski borci! Osvobodili ste naša mesta in ponosno rekli: Mi smo tu doma!
A prišla je ura zmote, mešetarjenja in prevare. Komunistične tolpe samozvanih političnih modrijanov — junaki partije in za partijo —, so vdrle za vami in vam zapravile krasen uspeh in vas oropale tiste ■ svobode, ki so vam jo hinavsko obetale, ko ste se vi borili, trpeli in krvaveli, oni pa v zaledju organizirali svojo partijo v satanskem zahrbtnem namenu, da vas bodo po končanem krva-
vem plesu stavili v še hujše okove sužnosti. Te tolpe so predstavljale drugo vojsko — vojsko partijcev, ki je s svojim brutalnim nastopom tudi v diplomaciji zapravila vse, kar je vojska narodnih borcev nekomunistov dosegla in osvobodila.
Pomagali so jim in jim še pomagajo naši zavezniki izza časa borbe, ki so dvignili partijo na prestol in radi sežejo našim krvnikom, ki so bili tudi njihovi krvniki, v roko, ob preziranju še najosnovnejših naših pravic, tudi kulturnih. Saj nam ti nosilelji svobode in demokracije, omike in prosvete, oporekajo celo pravico do določenega statuta, ki naj nam zajamči uživanje naših pravic pod državami, pod narodi, proti katerim smo morali v krvavi boj, ker so nas zatirali in uničevali. Tega prezira, te slepote naših zaveznikov, te njihove zmote le težko razumemo mi, ki smo jim bili v zgodovini vedno zvesti, mi, ki najteže in najbridkeje občutimo, kako mirno in hladnokrvno ti naši zavezniki obujajo k življenju njihove in naše nasprotnike in sovražnike. Ali se bo zgodovina maščevala?
Bratje Korošci, pomnite, da nimamo Slovenci v Italiji niti enega zakona, ki naj zaščiti sleherno našo pravico do življenja, medtem ko uživajo Nemci v Tirolih najširšo avtonomijo, kar jo manjšinska zakonodaja na svetu pozna. Nemcem, morilcem narodov, ki so v pečeh požigali naše borce, očete in matere, žene in otroke, tem Nemcem nudijo zavezniki vso pomoč, pravice. Nam Slovencem, njihovim zaveznikom, ki smo k skupni stvari doprinesli največ žrtev, pa osporavajo celo navaden statut, ki naj zajamči vsaj naše kulturno življenje in s tem že naprej rečejo Nemcem: »Slovenci obsojeni so na smrt!«
Bratje Korošci, zahtevajte statut, kakršnega imajo Nemci na Tirolskem in pogumno na delo v novo življenje!
Od srede  do srede
>	h
Zamenjava jugolire v jugoslovanski coni STO
Jugoslovanska vojaška uprava južnega dela STO je izdala dne 2. julija naredbo, s katero je odredila na upravljanem ozemlju zamenjavo jugolir v dinarje po kurzu 30 din za 100 jugolir.
Jugolira je bila vpeljana leta 1946 od Jugoslovanske vojaške u-prave v vsej coni B. Izdala jih je bila Banka za Primorje. Z njimi so hoteli nadomestiti pomanjkanje italijanskih (metro) lir v prometu, ki so se deloma shranjevale v nogavice (tezavrirale), deloma izvažale v cono A, zlasti v tržaške banke, da se odtegnejo nevarnosti, ki je pretila njim in njihovim posestnikom pod komunističnim režimom.
Nesporno je, ■ da je imela jugoslovanska okupacijska vojska po mednarodnem pravu pravico izdati v okupirani coni B svoj papirni denar, kakor so to storile v zadnjih
30.	letih tudi druge vojskujoče se države. Ni pa imela te pravice privatna banka. Ali je smela jugoslovanska vojaška uprava dati temu od privatne banke izdanemu papirju prisilni tečaj in ga povzdigniti v denarno plačilno sredstvo? Formalno je bil postopek jugoslovanske vojaške uprave nepravilen, praktično pa je bilo od pomena samo vprašanje, kdo in v kaki meri garantira za papirno jugoliro. Poleg jugolire je ostala v prometu tudi italijanska lira ali uradni prisilni tečaj jugolire je bil nasproti italijanski liri 2 proti I. Te »finančne učenosti«, ki je samo dis-
kreditirala »golo« jugoliro, nismo mogli nikoli razumeti.
Kupna moč takega denarja je; bila odvisna ne le od oblastvene naredbe, ki je določala denarju poljubno vrednost in mu dajala prisilni tečaj. Ta kupna moč je za-visela tudi od zaupanja ali nezaupanja v komunistični režim in njegovo gospodarsko moč, ali tudi od obilice v državi razpoložljivih dobrin. Zato je v prostem prometu veljala jugolira komaj 50 stotink italijanske lire ali 25 odstotkov svoje prisilne vrednosti. Papirnati denar izvršuje namreč le tedaj denarno funkcijo, če morejo potrošniki za ta denar dobiti dovolj blaga, da zadoste življenjskim potrebam.
Da je bil tak denar, ki je postal navadna krpa papirja kakor hitro je prestopil mejo cone B, prava katastrofa za tamkajšnje gospodarstvo, ni treba naglašati.
Zato je bila jugoslovanska vojaška uprava prisiljena iz gospodarskih razlogov, da nekrito in diskreditirano jugoliro nadomesti z boljšim denarjem.
Ali zamenjava jugolire po triletnem obtoku je spadala tudi v finančni program komunističnega gospodarskega reda:	sistematično
periodično zamenjavanje denarja z delno oddajo v prid državi je po komunističnih metodah najučinkovitejše sredstvo proti polnjenju nogavic in odtoku denarja v inozemstvo. Da se je hotelo tudi ta cilj
7. JULIJA:	Kitajski	nacionalni
prvaki z maršalom Cang Kaj Setom na čelu znova zagotavljajo, da bodo nadaljevali boj proti komunistom. — Radio grških komunistov trdi, da grška vojska že u-porablja jugoslovansko ozemlje za nastope proti upornikom. — Poljska je na zahtevo Kominforma u-siavila pošiljanje vsakega blaga Titu. — Avstrijska komunistična partija je prepovedala svoji tiskarni v Celovcu tiskati liste Osvobodilne fronte za Koroško. — Abesi-nija je kot prva država na svetu odobrila sporazum o prepovedi rodomora, ki so ga sklenile članice Združenih narodov. — Ravnatelji jugoslovanskih državnih radijskih postaj so sestavili načrt o poostritvi propagandne vojne proti Komin-formu po radiu. — Bolgarija je na sovjetsko zahtevo marala ustaviti zidavo petih velikih vodnih električnih central, ker Sovjeti hočejo, naj ta država ostane zaostala in brez lastne industrije.
8. JULIJA:	Ideolog	jugoslovan-
ske komunistične partije, Mojzes Pijade, je silovito napadel Sovjetsko zvezo in ji očital, da se je izneverila komunizmu ter hotela Jugoslavijo narediti za svojo kolonijo. — Grška in Titova vlada zanikujeta trditve grških upornikov, da grška vojska z jugoslovanskih tal napada rdeče bandite. — Ameriške oblasti so prijele Georgija Pirinstcega, glavnega tajnika »Kongresa ameriških Slovanov«., ker je sovjetski agent. — Z ena bivšega predsednika jugoslovanske vlade Cvetkoviča je pribežala v 7'rst. — Grška vojska je zasedla gorovje Kajmakčalan ob jugoslovanski meji, ki so ga imeli uporniki tri leta v -rokah. — Češke komunistične oblasti so priprle tajnika papeške nuncijature v Pragi, mgr. Zmrzlikn.
9. JULIJA: Prvaki španske Falange zahtevajo od generala Fran-ca važne Spremembe v državni n-pravi in gospodarstvu. — Madžarski propagandni minister Revaj, ki so ga pred kratkim poklicali na zagovor v Moško, je nenadno zbolel in se mora, podobno kakor pokojni Dimitrov, zdraviti v neki sovjetski kliniki za živce. — Komunistično ljudsko sodišče je obsodilo spet 13 Slovakov, ker so v mestu Široko vodili upor proti vladi zaradi zapiranja duhovščine.
— Argentinska vlada je pomilostila vse tujce, ki so nezakonito prišli v državo, ter jim dovolila na-daljno bivanje tam. — Vatikanski radio poziva češko in slovaško duhovščino, naj ostane pri svojih vernikih in opusti vsako politično delovanje. Komunistično ljudsko sodišče v Budimpešti je potrdilo obsodbo kardinala Mindszenty-a na dosmrtno ječo. — Sovjeti so ojačili prizadevanja za čim prejšnjo popolno boljševizacijo Albanije.
10. JULIJA:	Češki	vladni list
»Svouoane Slovo« dolži Združene države in Vatikan, da nameravata^ ustanoviti federacijo srednjeevropskih narodov. — Politične osebnosti, ki so pobegnile s sovjetskega zasedbenega področja v Nemčiji, so sklenile ustanoviti nekako begunsko vlado za vzhodno Nemčijo.
— Sovjeti so spet zaprli ves promet z Berlinom, razen po eni cesti. — Truplo pokojnega bolgarskega komunističnega poglavarja Dimitrova so med streljanjem topov položili v novo, razkošno grobnico sredi Sofije.
11. JULIJA:	Maršal	Cang Kaj
Sek se s predsednikom Filipinske republike posvetuje o ustanovitvi tihomorske obrambne zveze proti komunizmu. — Predsednik avstrijske vlade napoveduje na mednarodnem kongresu krščansko-demo-kratske mladine bližnji zlom komunističnega sistema. — S tem, da Velika Britanija trguje s komunističnimi državami dela prav tako. napako, kakor jo je, ko je na enak način pomagala Hitlerju, da se je oboroževal, je govoril westmin-sterski nadškof, kardinal Griffin,
— V Veliki Britaniji so zaradi stavke pristaniških delavcev, ki resno ogroža presfcrbo države, razglasili izjemno stanje. — Predsednik Truman se je v svojem poročilu v parlamentu znova zavzemal za čim večjo ameriško gospodarsko pomoč svetu. — V Varšavi so obsodili na smrt glavnega organizatorja poljskega protikomunističnega odporniškega gibanja, Doboczyn-skega, češ da je z ameriško pomočjo pripravljal protisovjetsko federacijo srednje in vzhodno-ev-ropskih katoliških narodov (Inter-marium).
'Od srede do srede
12.	JULIJA: Grški komunistični
upornici so p,vega pol leta letos izgubili nad 19.000 mož. — Državni poglavar neodvisne Cirenajke, Idris el Senussi, je z britansko admiralsko ladjo »Vanguardi odpotoval na posvetovanja v London. — Maršal Cang Kaj Sek sodi, da bo t> petih letih popolnoma premagal komunistične sile na Kitajskem. — ■Češka komunistična partija je svojim organizacijam poslala tajna navodila za boj proti katoliški Cerkvi, ki jo označuje za glavno nasprotnico komunizma. — Spor med Titom in Kominformom ni več o-samljena stvar, marveč gibanje, ki je zajelo vse podložniške države m utegne prej ali slej odločilno vplivati na razvoj mednarodne politi-ke, napoveduje nemški komunistični prvak Leonhard. — Italijanski zunanji minister Sforza je sprejel jugoslovanskega poslanika Ivekovi-ča na daljši razgovor.
13.	JULIJA: Francoska vlada zanikuje, d.a bi bila že dala Francovi Španiji 13 milijard frankov posojila. — V Parizu se je začela razprava proti bivšemu Hitlerjevemu poslaniku v zasedeni Franciji, A-•betzu. — Jugoslavija je sklenila z Egiptom novo trgovinsko pogodbo.
— Začetek posvetovanj finančnih, ‘ministrov britanske državne skupnosti v Londonu. —- Nakazitveni odbor ameriškega senata je sklenil, da morajo iz skladov Marshallovega načrta dati 50 milijonov dolarjev tudi Španiji. — Titov prosvetni minister Djilas dolži Sovjetsko zvezo, da je hotela Jugoslavijo narediti za svojo podložnico ter preprečiti njena prizadevanja za obnovo in socializem. Britanska ■zveza prevozniških delavcev, največja sindikalna organizacija na svetu, je sklenila pometati vse komuniste z vodstvenih mest. — Mednarodni svet krščanskih cerkva je sklenil poslati preganjanim cerkvam v Jugoslaviji 90 milijonov Ur podpore. — Na Češkem so zaprli vse trgovinske zbornice, češ da so sovražnice delovnega ljudstva. '—• Amerikanci so odložili otvoritev nove močne propagandne radijske postaje v Berlinu, ker bi preveč motila oddaje beograjskega radia •proti Kominformu. — Vodja papeške nunciature v Pragi, mgr. Vero-iino, je odšel v Vatikan na poročanje. — Posebni zastopnik predsednika Trumana pri Sveti Stolici, Myron Taylor, je obiskal berlinskega nadškofa, kardinala Preysinga.
— V Budimpešti so zaprli vrsto diplomatov in visokih uradnikov, češ da so sodelovali v zaroti bivšega zunanjega ministra Rajka. — Vatikan je izdal odlok, po -katerem bo izobčen iz Cerkve vsak katoličan, ki bi izpovedoval komunistične nauke.
Zamenjava jugolire v jugoslovanski^ coni STO
Zopet spori zapadi Korone
Na zadnjih sejah namestnikov štirih zunanjih ministrov so se sporazumeli o dveh nadaljnjih členih mirovne pogodbe za Avstrijo. V prvem členu zavezniške države izjavljajo, da bodo spoštovale neodvisnost ter ozemeljsko celotnost Avstrije, kakor jo določa mirovna pogodba, to je, v mejah iz leta 1938. Drugi člen daje Jugoslovanom pravico, da obdrže vse avstrijsko i-metje na svojem ozemlju, kakor sj to sklenili štirje zunanji ministri v Parizu.
Pač pa je prišlo do nasprotstva in nesoglasja pri naslednji točki sporeda:	ko so razpravljali o
poroštvih za zagotSvitev narodnih, kulturnih in gospodarskih pravic koroškim Slovencem.
Zahodni zastopniki so ponavljali svojo staro trditev, da za to ni treba nobenih posebnih določil, marveč da zadostuje primeren ■člen, ki bi ga postavili v mirovno pogodbo. Sovjetski pooblaščenec Zarubin pa se s tem ni strinjal, marveč je zahteval za slovensko in hrvaško manjšino v Avstriji poseben statut. Predložil je tudi podroben načrt zanj.
Ta statut najprej zagotavlja koroškim Slovencem ter Hrvatom, živečim v Avstriji, čim širše pravice. Dalje prepoveduje delovanje vsem ustanovam in organizacijam, ki bi hotele Slovence in Hrvate raznarodovati.
Razprava je bila precej ostra in je Zarubin obdolžil zahodne zastopnike, da so prelomili sporazum, ki so ga glede zaščite avstrijskih manjšin sklenili štirje zunanji iministri na konferenci v Parizu.
(Nadaljevanje s prve strani)
doseči z zamenjavo, dokazuje njena mrzlična naglica.
Za zamenjavo je bil določen izredno kratek rok dveh dni: 4. in 5. julij. Vsak uvoz jugolir v jugoslovansko cono STO je bil strogo za-branjen in dejansko onemogočen.
Zamenjavo je izvedla Jugoslovanska vojaška uprava s 500 milijoni dinarjev, ki jih je dobila na posodo pri Jugoslovanski vladi v Beogradu. Dne 6. julija o polnoči je ne samo prenehala biti jugolira plačilno sredstvo, temveč je bil tudi prepovedan njen obtok. Odvzet ji je bil prisilni tečaj in nihče ni bil več prisiljen sprejeti jo v plačilo. Bila pa je tudi preklicana pravica cirkulacije. Tako je jugolira kar čez noč postala zamazan kos papirja. Taka usoda doleti prej ali slej vsak papirni denar brez kritja in ljudskega zaupanja.
Ta zamenjava je izzvala v itali-anskem časopisju in italijanski javnosti hrupen odjek. Rimski parlament se je razburil in italijanska vlada je hitela protestirat v London, v Pariz, v Washington in pri Združenih narodih proti zamenjavi, češ da je Jugoslavija s tem kr-ši'a mirovno pogodbo z Italijo.
Stvari pa ne stoje tako. Clen 30. »Tržaškega statuta« se glasi: »Svobodno tržaško ozemlje bo imelo svoj lasten denarni sistem«. Clen 11. »Akta o začasni upravi« STO priloga 7 pa določa, da ostane italijanska lira uradni denar na STO dokler ne bo uveden lasten denar za to ozemlje, in dodaja: »Italijanska vlada bo dobavljala Svobodnemu ozemlju tuje valute in devize ter denarna sredstva, ki so mu potrebna pod pogoji, ki ne smejo bi-
ti manj ugodni kot oni, ki veljajo za Italijo.« Italija in STO sta imeli sklenili dogovor za praktično izvedbo gornje določbe. Dočim je bila sklenjena slična pogodba med anglo-ameriško upravo in Italijo, ni bila sklenjena nikaka tozadevna pogodba med Italijo in Jugoslovansko vojaško upravo, četudi je Jugoslavija, kakor trdi, opetovano zahtevala od Italije, da ji da italijanske lire na razpolago.
Zato očita Italija Jugoslaviji, da bi bila morala ostati po čl. 11. priloge VII. v veljavi samo italijanska lira in da pomeni vsako uvajanje druge valute kršitev mirovne pogodbe. Temu oporeka Jugoslavija in trdi, da je zagrešila kršitev pogodbe Italija, ker ne spoštuje čl. 11 priloge VII. in ne da na razpolago italijanskih lir coni B.
Prerekanje traja in Italija je o-gorčena. Ali ne toliko zato, ker je uveden jugoslovanski dinar, ki ne bo z gospodarsko-finančnega vidika končno prinesel nikakih sprememb v škodo italijanske lire ali prebivalcem cone B, marveč predvsem zato, ker hoče Italija videti v zamenjavi politično gesto, nek opomin Jugoslavije, da si bo pridržala cono B, ako bi poskušali dati Italiji cono A s Trstom.
Zato pripisuje italijanska javnost uvedbi dinarja v coni B politično ozadje. Tako tolmačenje zamenjave je pa netočno. Zamenjava je imela izključno gospodarski izvor in značaj. Ako pa hoče nekdo iskati v njej še kake postranske namene ali celo opomine, z ozirom na svoje lastno zadržanje nasproti mirovni pogodbi, zadržanje, ki je-naperjeno očividno proti obstoju STO, je to pač stvar njegove dobre ali slabe vere in vesti.
f	*	••	|	•	 •_	 •___
1---01----------J	I	Ji	i	*
glede Trsta
Ukrep titovskih oblasti glede zamenjave denarja na jugoslovanskem področju Svobodnega tržaškega ozemlja je vzbudil zlasti v Italiji dosti prahu. Italijanska vlada je zaradi te »kršitve« mirovne pogodbe protestirala pri Združenih narodih ter pri vladah zahodnih velesil. Njen zunanji minister Sforza je obljubil, da bo Italija zaradi tega zahtevala pri zahodnih državah razpravo o celotnem#tr-žaškem vprašanju in sicer v zvezi s svoječasnim ameriško-britansko-francoskim predlogom, naj bi vse Svobodno ozemlje vrnili Italiji.
Na italijansko vpitje in zahteve po vrnitvi Trsta so zelo jasno in nedvoumno odgovorili razni jugoslovanski oblastniki, med njimi Tito sam.
Tito, ki se s Kardeljem še vedno mudi na Brionih, je v nedeljo prišel na veliko ljudsko zborovanje v Pulju. Spremljali so ga zunanji minister Kardelj, predsednika slovenske in hrvatske vlade ter jugoslovanski foslanik v Washingto-nu, Kosanovič.
V govoru je Tito razpravljal tudi o jugoslovanski zunanji politiki ter glede Trsta dejal:
»Ukrep o zamenjavi jugolir v dinarje je izrazito gospodarskega značaja. Jugoslavija je s tem hotela izboljšati gospodarsko stanje svojega področja. Italija je stalno kršila mirovno pogodbo, po kateri bi morala tudi jugoslovanskemu področju dobavljati potrebne lire.
»Jugoslovanska vlada je glede tega pogosto, a brezuspešno posredovala pri italijanski vladi. Ta je mirovno pogodbo prelomila tudi z gospodarskimi ter finančnimi sporazumi, ki jih je sklenila z Zavezniško vojaško upravo.
»Ta naš ukrep, ki je bil gospodarsko nujen? je vzbudil v Italiji splošen alarm. Italijanski prvaki dolže Jugoslavijo, da je ona kršila mirovno pogodbo. Mi pa te prvake vprašamo, zakaj se tako razburjajo zaradi Svobodnega tržaškega > zemlja, ki bi že zdavnaj bilo moralo dobiti guvernerja.
»Predlog zahodnih držav glede vrnitve Tržaškega ozemlja Italiji pomeni enostranski korak. Jugoslavija ima glede Trsta govoriti vsaj toliko kakor Italija. Mi ne bomo dovolili, da bi Trst dali Italiji. Dobro vemo, kaj so naše dolžnosti in naše pravice in se jim v tem primeru ne bomo nikdar odpovedali.«
O tem vprašanju je govoril pretekli teden tudi predsednik srbske vlade, Peter Stambolič. Ta je dejal, da se Jugoslavija ne bo nikoli odpovedala svojim pravicam do Koroške, Istre in Trsta. Te pravice so ji med vojno izrečno priznali tudi zavezniki.
V ameriških političnih krogih napovedujejo, da bodo vse tri zahodne velesile poslale v Beograd ena-
ko spomenico glede zamenjave denarja na jugoslovanskem področju Svobodnega tržaškega ozemlja. V njej bodo izjavile, da ne morejo priznati nobenega ukrepa, ki bi meril na priključitev področja »B« k Jugoslaviji.
Ta spomenica bo zelo obzirna in še zdaleč ne bo imela značaja kakega ultimata. Ameriška, francoska in britanska vlada se namreč ujemajo v sodbi, da bi zaradi vedno večje napetosti med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo bila kaka neizprosna politika do Tita zdaj zelo neumestna.
Kljub italijanski pritožbi in pričakovanju Varnostni svet Združenih narodov noče o Titovem koraku še razpravljati. Tam sodijo, da je sedanji položaj v Evropi tako kočljiv, da ne gre Jugoslavije odbijati od Zahoda. Zaradi tega smatrajo zamenjavo denarja na področju »B« kot zgolj »tehnično« zadevo, ne pa kot načelno vprašanje.
Ameriški zunanji minister Ache-son je 13. julija sicer ponovil, da se znano stališče Združenih držav do tržaškega vprašanja, izraženo v izjavi 20. marca, ni spremenilo. Toda verjetno je, da so to izjavo narekovali posebni razlogi. V bližnji bodočnosti se namreč pripravlja nova razprava o usodi bivših italijanskih kolonij. Amerika je zdaj opustila misel, da bi dali vsaj Tripolitanijo v zaupno upravo Italiji. Amerikanci se zdaj zavzemajo, da bi vsa Libija s Tripolitanijo vred, postala neodvisna država. S tem si hočejo pridobiti naklonjenost arabskih držav.
In kadar se pripravlja kaj glede italijanskih kolonij, je že star običaj, da privlečejo na dan Trst in z njim obračajo pozornost Italijanov od drugih, zanje važnejših vprašanj.
IZJAVA
Gospod urednik, v 29. in 30. številki »Demokracije« ste priobčili dvonaslovni članek »Ob izgubi Koroške« kot »pismo iz Pariza«, v katerem nam dopisnik razlaga o vzrokih našega najnovejšega poraza v vprašanju slovenske Koroške. Pravim poraza, ker o izgubi Koroške ne more biti govora! Namesto da bi člankar ugotovil in bičal tiste faktorje, ki so povzročili naš poraz na zadnji konferenci »velike četvorice« v Parizu, posega nazaj in se zaganja v naše bivše stranke, govori o delovanju jugoslovanskega konzulata v Celovcu in se . na nelep način obregne tudi ob velikega borca za slovensko stvar na Koroškem Grafenauerja, katerega i-menuje »orgiarček«, menda zato, ker ni bil »šomašter« ali pa vsaj producent praznoglavih in puhlih brošuric o naših domačih zadevščinah... Poslanec Grafenauer je bil bister mož, poštenjak in idealist, kateremu slovenski polintefigent ni dostojen, da bi čevelj zavezal, kaj šele, da bi gledal zviška nanj in blatil njegov spomin! Ni-moja reč, da branim še živeče predstavnike naših bivših strank, kaj so storile ali kaj opustile in zanemarile na Koroškem. Moram pa kot nekdanji konzul v Celovcu braniti sebe in svoje srbske in hrvatske kolege pred očitkom, čaš da niso vedeli »s čim naj bi preganjali dolgčas« kakor se izraža člankar, z drugo besedo, da so jugoslovanski konzuli pred zadnjo vojno v Celovcu pasli lenobo in zanemarjali svoje dolžnosti do slovenstva na Koroškem!
Zato ugotavljam:
1) da je uradništvo Jugoslovanskega Konzulata v Celovcu in to brez razlike Srbi, Hrvati in Slovenci, storilo vedno in ob vsaki priliki svojo dolžnost do slovenstva na Koroškem (dokaz mučeniška smrt uradnika Karla Sirok-a, katerega so Nemci z bajoneti obmetavali, dokler ni izdihnil ves preboden kakor sv. Sebastijan) in da je velika želja nas vseh, da bi Titova diplomacija bila danes vsaj na višini diplomacije stare »koruptne« Jugoslavije;
2) da so vse jugoslovanske vlade preko konzulata v Celovcu imele v evidenci tudi materialne potrebe koroških Slovencev, kolikor je bilo mogoče, kar lahko potrdijo čive priče, ki so danes v vrstah OF na Koroškem.
Vzroki poraza na Koroškem so veliko globlji, kamor pa pisec gori omenjenega članka seči ne more. Gotovo je eden izmed njih tudi ta, da so bili in so še danes med Slovenci razumniki, polrazumniki, 1/8 razumniki in celo 1/16 razumniki, ki smatrajo, da so poklicani, delati politiko in politično zgagari-jo, namesto da bi ostali vsak v svojem poklicu in tam opravljali, zvesto in udano, dolžnosti do naroda, ljudstva in domovine!
Trst, dne 7. julija 1949
Dr. Anton NOVAČAN
bivši generalni konzul
Naša prosveta
Tržaški Slovenci smo kot begunci izkusili vse gorje emigrantskega življenja, zato begunce, ki so dobili pri nas svoj novi dom razumemo v vsakem pogledu! Dragi so nam kot bratje in še dražji kot žrtve, ki so jih vojne prilike in komunistični bes spravili ob vse.
Z njihovo pomočjo smo si postavili tržaški Slovenci zopet na trdne noge naše šole, ki jih je la-šizem uničil na uničevalnem pohodu proti vsemu slovenstvu. Tega Tržačani nismo in ne bomo pozabili!
Je pa še nekaj drugega, na kar smo tržaški Slovenci ponosni in kar hočemu čuvati pred vsakim napadom:	to	je naša narodna sloga!
Nekateri begunci so mislili, da nas bodo osrečili, če presadijo na naša trdna kraška tla blagodati ljubljanskega klerikalizma in liberalizma, ki ju Tržačani nismo nikoli poznali in ki smo se ju pri svojem političnem izživljanju v najtežjih prilikah čuvali kot legla slovenske nesreče in izhodišča vsega našega neizmernega gorja. V današnjih prilikah pa pomenja taka razdvojnost šibitev naše udarne moči v borbi proti komunizmu in oviranje uspešne politične borbe proti italijanskemu šovinizmu.
Zato zahtevamo tržaški demokratični Slovenci, da nihče, čeprav najljubši brat, ne ovira našega političnega življenja, ki ga ne moremo podrediti raznim netržaškim političnim vidikom in izvajati v znamenju tradicionalnega ljubljanske-liberalci; in to iz enostavnega razloga, ker nismo ne liberalci in ne klerikalci kot si to morda nekateri zamišljajo ali pa nas celo celo hočejo prikazati svetu. Svoje demokratično prepričanje postavljamo Tržačani v najvišjo službo slovenstvu in svojim krščanskim izročilom.
Slovenska demokratska zveza je naiplemenitejši izraz tega našega slovenskega demokratskega hotenja. Zato je bila borba proti tržaškim demokratom, ki so kot taki in samo kot taki delali na prosvetnem polju, borba nepoklicanih proti našim najosnovnejšim slovenskim političnim koristim! To bi moralo biti danes vsakomur jasno...
Ta naš ugotovitveni očitek pa ne gre na račun vseh beguncev, mar-
več le na račun posameznih politikantov, ki smo jim bili in ki jim smo še vedno tržaški demokratični Slovenci nevarnejši kot komunisti, sramotno prikazovani zaveznikom v funkciji večje ali manjše politične zanesljivosti z vidika visokih političnih računov na eni strani, na drugi strani pa še bolj sramotno izdani italijanskim šovinistom z vidika drugih nizkih političnih računov na škodo vsega slovenstva in tržaške bodočnosti.
Čuvali bomo naše šole pred vsakim nadaljnim poskusom, da bi jih nekaterniki še izrabljali v svoje politične namene, ker se je ravno sedaj' najlepše izkazalo, da se ti politični nameni ne krijejo s koristmi tržaških demokratičnih Slovencev v borbi proti komunizmu in iredentizmu — zakletih sovražnikov slovenskega naroda in njegove demokratične bodočnosti.
Ponosni smo, da smo ravno mi kot najvestnejši čuvarji naših demokratičnih pravic na naši zemlji postavili naše šole na trdno zakonito podlago v trdi borbi (in to v čigavem interesu?) proti raznim poklicnim varuhom našega šolstva in poklicanim izvrševalcem zakonitih odredb ZVU. Danes so naše šole zakonito zenačene z italijanskimi v pogledu ustroja, postavljanja učnih moči in učnemu načrtu. Zaman se bodo danes novi gospodarji .v prosvetnem uradu ZVU in naši nasprotniki izven njega trudili, da bi ugotavljali nezakonitost našega šolstva!
In ravno ta zakonita podlaga vse-: ga našega šolstva je največje jam-! stvo za njegov razvoj v današnjih težkih življenjskih prilikah tržaškega slovenstva. Naši starši bodo zato smatrali za svojo največjo j narodno dolžnost pošiljanje svojih I otrok v slovenske državne šole, j kjer se bodo nihovi otroci naučili ne samo popolnoma slovenščine in italijanščine, temveč vseh predmetov kot v italijanskih državnih šo-i lah. Pogoj procvita naših šol je, ! da_ res vsi tržaški Slovenci, brez izjeme, svoje otroke brezpogojno vpisujejo v slovenske osnovne in srednje šole.
Zato ni nič čudnega, če našim šolam, na katere smo upravičeno ponosni, posvečamo največjo pozornost!
Titovi protesti -sovjetski odgovor
„Trst ne more živeti..."
V mesecu maju letos je skupni promet tržaškega pristanišča po morju in po suhem znašal nad dva milijona 821 tisoč ton. Ta številka je za skoraj milijon ton višja od prometa v mesecu maju lanskega leta in za skoraj 700 tisoč ton večja kot v maju 1938.
Pregled trgovinskega prometa za prvih pet mesecev letošnjega leta v primeru z leti 1938. in 1948. kaže za 650 tisoč ton večji promet, kot v letu 1938. ter za 900 tisoč ton večji promet, kot v prvih petih mesecih lanskega leta.
Shltpi o razpustu IBO-a
Glavni svet Mednarodne begunske organizacije - IRO - je odobril sklep, da Organizacija neha poslovati kmalu po 30. juniju 1950.
V svetu je zastopanih 18 držav. Za naslednika Williama Hallana Tuck-a, dosedanjega glavnega ravnatelja, je sv6t imenoval Ameri-kanca Johna Donalda Kingsley-a.
Kot skrajni rok za vpis v sezname oseb, ki prosijo za pomoč Mednarodne begunske organizacije, so določili 31. avgust tega leta. Pričakujejo, da bo takrat približno 389 tisoč beguncev prejemalo pomoč Mednarodne begunske organizacije.
Po tem skrajnem roku bodo upoštevali naslednje izjeme:
1) Otroci, ki so brez spremstva in do tega dne še niso vpisani, bodo lahko sprejeti pozneje.
2) Begunci, ki zapustijo svojo domovino po 31. avgustu 1949, bodo lahko sprejeti v Mednarodno begunsko organizacijo do 15. oktobra letos, če imajo potrebne pogoje za sprejem.
3) Po 31. avgustu tega leta lahko vpišejo v IRO vse begunce, ki prosijo za pravno in politično zaščito.
Svet Mednarodne begunske organizacije je določil 31. december tega leta kot skrajni rok za sprejem beguncev v taborišča. Po 31. marcu 1950 pa ne bo mogel nihče biti vključen v sezname tistih, ki dobivajo denarno podporo na področjih, kjer Mednarodna begunska organizacija nima taborišč.
Končno bo Mednarodna begunska organizacija 30. junija 1950 nehala nuditi podporo in vzdrževanje vsem beguncem, razen tistim, za katere je že v teku repatriacija ali nova naselitev in tistim, ki potrebujejo stalno pomoč ter zanje niso mogli drugače poskrbeti.
Sirite »DEMOKRACIJO"
Namestnik jugoslovanskega zunanjega ministra, Vladimir Popovič, je sovjetskemu, ameriškemu, britanskemu in francoskemu poslaništvu v Beogradu izročil uradni protest jugoslovanske vlade proti sklepom, ki jih je Svet štirih zunanjih ministrov sprejel glede avstrijske mirovne pogodbe. Protestna spomenica pravi, da ti sklepi pomenijo hudo krivico nad Jugoslavijo, ker ne upoštevajo njenih ozemeljskih zahtev do Avstrije.
Jugoslavija zahteva, da morajo štiri zunanji ministri znova obravnavati njene upravičene zahteve do Avstrije. Protest pravi dalje, da pariški sklepi nasprotujejo načelu o samoodločbi narodov ter predstavljajo resno ogrožanje mednarodnega sodelovanja in miru v tem delu Evrope.
Na koncu spomenica zatrjuje, da se jugoslovanska vlada ne bo nikdar odpovedala Koroški ter reparacijam, katere ji dolguje Avstrija za škodo, ki so jo njene čete povzročile med vojno.
Prejšnji teden je bilo v Ljubljani protestno zborovanje proti sklepu pariške konference glede koroškega vprašanja. Zborovanja se je udeležilo nekaj deset tisoč ljudi. Zborovalci so ob zaključku odobrili resolucijo, ki obsoja sklep štirih zunanjih ministrov glede slovenske Koroške ter odobrava stališče, ki ga je do tega zavzelo jugoslovansko zunanje ministrstvo.
Uradno glasilo sovjetske komunistične partije, »Pravda«, je zdaj prvič spregovorilo jasno besedo o tem, zakaj je Sovjetska zveza na nedavni konferenci štirih zunanjih ministrov v Parizu nehala zagovarjati jugoslovanske zahteve po Koroški. Omenjeni sovjetski list pravi:
»Kar se tiče jugoslovanskih ozemeljskih zahtev do Avstrije, je znano, da je Jugoslavija še pred konferenco štirih zunanjih ministrov v Parizu ža hrbtom Sovjetske zveze skušala doseči o njih sporazum z Združenimi državami in Veliko Britanijo. Toda ta poskus se ni posrečil. Znano je tudi, da se je jugoslovanska vlada poleti 1947 o tem vprašanju na skrivaj pogajala z britanskim ' zastopnikom Noelom Bakerjem. V Londonu je isti čas o tem razpravljal jugoslovanski poslanik Leontič z britanskim ministrom Mac Nelllom. Razumljivo je torej, da sovjetska vla-
da ni mogla sprejeti nobene odgovornosti za posledice teh pogajanj, ki so jih imeli za kulisami.«
V teh besedah vidijo uradno izjavo o najnovejšem sovjetskem stališču do jugoslovanskih zahtev glede Koroške in drugega, po drugi strani pa znamenje, da so Sovjeti sklenili boj proti Titu ojačiti do skrajnosti. V njem zdaj ne bodo izbirali sredstev ter tudi ne delali več razlike med sedanjim jugoslovanskim režimom ter med narodi Jugoslavije.	*
Čistke med jugosl. komunisti
Anton Biber, član politbiro-a hrvatske komunistične partije, je objavil, da so od lanskega novembra dalje izključili iz partije 600 članov. To so storili v okviru pro-tikominformistične čistke, ki se je začela že julija lani. 1165 članov pa so vrgli iz partije iz drugih razlogov.
Biber je te številke povedal na plenarni seji centralnega komiteta komunistične partije Hrvatske že v začetku maja, a jih tedaj niso objavili. V poročilu je razodel tudi, da je Kominform precej poskušal, da bi razkrojil partijo od znotraj. To je bilo vidno zlasti v Zagrebu, na Reki, v Pulju, Karlova-cu, Sisku in Osijeku. Največ nasprotnikov partije so ugotovili na zagrebškem vseučilišču. Gospodarsko sabotažo v zvezi z gonjo Ko-minforma proti T:tu pa je bilo najbolj čutiti v La maciji.
Od izključenih partijcev jih o-krog polovica pripada razumniške-mu sloju, 33 odstotkov je delavcev, 12 odstotkov pa kmetov. Od celotnega števila izključenih je bilo 25 odstotkov državnih uslužbencev.
Biber je poudarjal, da.je partija v začetku bila preveč potrpežljiva proti kominformističnim rovarjem. Danes pa se je boj proti njim zelo zaostril ter postal na moč odločen.
Urad za manjšinske zadeve
Zavezniška vojaška uprava je pred kratkim s tiskovnim obvestilom štv. 1131 sporočila, da se bo oddelek, ki se je prej bavil z vprašanji manjšin na področju, imenoval »Urad za manjšinske zadeve«. Ta urad je zdaj v Trstu v ulici Mazzini 30, drugo nadstropje.
Izredni občni zbor SDZ o Trstu
V nedeljo 10. t. m. je bil izredni občni zbor SDZ v Trstu. Glavni smoter tega izrednega občnega zbora je bil, da se na demokratičen način pretresejo aktualna vprašanja političnega in gospodarskega značaja, ki so se pojavila po volitvah.
Predsednik SDZ dr. Agneletto j? v svojem političnem poročilu o položaju doma in v svetu poudaril, da je bilo delo SDZ od našega prvega javnega nastopa v Mavhinjah julija 1948 pa tja do volitev delo otipavanja, pripravljanja in horizontalnega širjenja naših političnih idej med Slovenci.
Naše mlado gibanje ni moglo zaradi preganjanja našega tednika »Demokracija« in pri siromašnih propagandnih sredstvih prodreti med ves naš narod. En sam boren tednik proti kopici komunističnih dnevnikov, tednikov in revij ni mogel v komaj enem letu delati čudežev. Zato je za nas volivni i-zid neizpodbiten uspeh.
Ali te vohtve so nam prinesle tudi bridek nauk: narodna zavest naših ljudi je strašno trpela v teku štirih let komunistične »frate-lance«, dosti bolj, kot v teku petindvajset let fašizma. Narod, ki hoče svoje šole, ki zahteva enakopravnost za svoje ljudi, ki hoče stalno bivališče, delo in kruh, mora pokazati tudi na zunaj, da je res narod, ne pa brezglava masa, ki se izgublja kot privesek po komunističnih in celo italijanskih iredentističnih strankah.
Pri vsem terorju smo dobili
5.000	glasov v mestu in po deželi, pet tisoč narodnozavednih, pogumnih src, ki so ponosna na svoj jezik in svoj rod, ki so kremenita, stalna in neomahljiva prva straža slovenskega demokratskega giba-Eja na STO.
Demokristjani so prvič v zgodovini Trsta dosegli relativno večino na volitvah, kar pa je predvsem zasluga italijanskih glasov iz notranjosti Italije in dejstvo, da je ta stranka v Italiji na vladi. Komunizem je v Trstu združil ogromno število onih, ki se ne strinjajo s politiko ZVU, ki pa niso komunisti. Babičev komunizem pa je' doživel nepričakovan težak poraz.
Z volitvami je minila prva in je pričela druga doba demokratskega gibanja in delovanja, doba poglobitve in izgraditve naših organizacij, predvsem naše gospodarske organizacije. Prišel je čas sistematičnega dela, dela v globino in ne samo v širino. Mi si moramo biti svesti, da smo narod, ki je gospodarsko neodvisen in močan, ima zajamčen napredek in obstoj. Slovenci skupno z brati Hrvati in Srbi smo imeli v Trstu na koncu prve svetovne vojne ogromno gospodarsko stavbo. Samo naši tržaški denarni zavodi so imeli takrat 50 milijonov zlatih kron kapitala, kar predstavlja danes vrednost od okoli 20 milijard današnjih lir. Vse to je fašizem uničil ali pridržal.
V zunanje političnem pregledu je predsednik naglasil poraz boljševizma v berlinskem vprašanju, ko se ni upala boljševiška vojska vztrajati dosledno pri blokadi Berlina in preprečiti zapadnim zaveznikom z oboroženo silo izigravanje boljševiške blokade po zračni poti. Ali še hujši udarec je zadel boljševiško komunistično gibanje in njegov nauk o skupnih ciljih mednarodnega komunizma tja do vesoljne komunistične revolucije
odpad satelitskih držav in njihovih voditeljev. Titu je sledil Grk Mar-kos, Markosu Bolgar Dimitrov, Dimitrovu Oger Rayk.
Ta odpor satelitskih držav je bil sicer zaenkrat, razen v Jugoslaviji, zadušen. Je pa ta odpor dokaz, da hoče komunizem zasužnjiti ne samo posameznega človeka, temveč celo satelitske države s komunističnim režimom. V praksi izveden je komunizem sama sužnost, bodisi za poedinca, bodisi za posamezne države.
Rešitev evropske krize je samo v gibanju za Združene evropske države, ki je nedavno storilo prvi korak k uresničenju tega cilja.
Nato se je govornik dotaknil koroškega vprašanja in poudaril, da je Jugoslavija doživela za izgubo Trsta in Gorice še izgubo slovenske Koroške, kar je krivda komunizma, ki je z uvedbo terorističnega komunističnega reda v Jugoslaviji zapravil zmago, odtujil zapa-dne velesile in povzročil to slovensko narodno nesrečo.
Razveseljivo je dejstvo, da se je ravnokar tudi na Koroškem ustanovila Slovenska narodna stranka, ki bo znala boljše braniti slovenske pravice na Koroškem. Zato Slovenski narodni stranki naš bratski pozdrav!
Govornik je nadalje poudaril, da se je 40 odstotkov prebivalstva izreklo za ohranitev STO-ja, kar je nedvomno pri danih razmerah velika zmaga politične zavesti avtohtonega prebivalstva za ohranitev STO-ja.
Pri razpravljanju dnevnega reda je bil z velikim navdušenjem sprejet sklep, da naj naši zastopniki v občinskih svetih store vse, da se
pribori slovenščini enakopravnost z italijanščino, kot je določeno v statutu Svobodnega tržaškega o-zemlja.
Sprejeti so bili razni sklepi no-tianje organizacijskega značaja.
Nato je sledila razprava o gospodarski organizaciji STO-„a. Pri tem je bilo znova poudarjeno ogromno slovensko narodno premoženje (podjetja, banke in zadruge) ob zasedbi teh krajev s strani Italije. Omenjen je bil citat nekega italijanskega novinarja pred prvo svetovno vojno, ki je pisal značilne besede o slovenskem Narodnem domu v Trstu: »da je bit sedež in središče slovenskega gospodarskega, kulturnega m političnega združevanja, kjer je ena sama in edina slovenska stranka združevala in uspešno vodila vse slovensko narodno in gospodarsko življenje v Trstu«. Te besede morajo veljati vsem Slovencem kot opomin, da ne pozabimo, kaj smo v preteklosti imeli in kaj moramo v bodočnosti z novimi močmi spet obnoviti in vzpostaviti.
Razni govorniki so podali svoje misli o pomenu in potrebi slovenske gospodarske obnove in osamosvojitve. Sprejet je bil tudi predlog, da da odbor SDZ pobudo za organizacijo gospodarskega sveta iz vseh slojev našega naroda. Gospodarski svet bo svetovalec in pobudnik novih" gospodarskih organizacij.
Clan sindikalnega odbora Milič Franc je ob koncu med slučajnostmi iznesel nekaj nasvetov, ki naj bi bili merodajni za bodoče konstruktivno in aktivno delovanje SDZ.
Zborovalci so odšli s tega izrednega občnega zbora s trdno zavestjo, da je politična organizacija SDZ na pravi poti in da bo le ona mogla uresničiti življenjske potrebe našega naroda na STO-ju. Za to pa ji je potrebno nesebično sodelovanje in podpora vsega na-[ šega naroda.
O vzrokih nastanka tržaškega bogastva
Nekaj besed o gospodarskem razvoju Trsta v teku stoletij. Trst kot svetovno pristanišče m kot vrata v srednjo in vzhodno Evropo
Britanska gospodarska kriza in zdravila zanjo
Pozornost vsega sveta je pretekli teden bila največ obrnjena v Veliko Britanijo, kateri grozi huda gospodarska kriza. Ce bi pustili, da kriza zajame to državo zares, bi se to usodno poznalo po vsej Evropi, zlasti pa bi škodovalo poslovanju Marshallovega načrta.
Krizo je povzročilo naglo gine-vanje britanskih, dolarskih in zlatih zalog. Večino blaga, ki ga Anglija potrebuje- za obnovo svojega gospodarstva, mora kupovati v Združenih državah in drugod, kjer je edino plačilno sredstvo dolar. Prodaja pa tja, zlasti v Ameriko, dosti premalo izdelkov, da bi od tega dobila toliko dolarjev, kolikor jih potrebuje.
Britansko blago ne more konkurirati drugemu na svetovnih tržiščih, ker je predrago. Drago je zaradi prevelikih delavskih mezd in zaradi napol podržavljenega gospodarstva, pri katerem je potrebno ogromno raznih nadzorstvenih u-stanov. Vrh tega britanska vlada umetno vzdržuje svojemu denarju visok tečaj, ki ne odgovarja dejanski vrednosti funta šterlinga.
Vsi ti vzroki so krivi, da je Britanija prisiljena segati po zalogah dolarjev in zlata, če hoče svoje gospodarstvo ter. industrijo držati v sedanjem zagonu. Ta je nujno po-
treben, če naj se država postavi gospodarsko na noge. Zlata in dolarjev so zdaj že porabili več, kakor pa dovoljujejo oziri na varnost državnega gospodarstva.
Britanci so pri izvajanju svoje gospodarske politike zašli tudi v spor z Združenimi državami. Amerika si Marshallov načrt zamišlja kot sredstvo za obnovo celotnega evropskega gospodarstva. Cilj te obnove je zopetna uvedba svobodne trgovine in svobodne konkurence ter s tem znižanje cen in dosega večje blaginje za splošnost.
Velika Britanija pa hoče z Marshallovim načrtom predvsem doseči tisto mesto, ki ga je imela v svetovnem gospodarstvu pred vojno ter blaginjo samo zase. To je mogoče le, če svoje blago drago prodaja in svoje potrebščine poceni kupuje. Pri svobodni trgovini in konkurenci je to nemogoče. Zaradi tega Veliki Britaniji ni do tega, da bi se druge evropske države gospodarsko ter industrijsko okrepile v enaki meri kakor ona.
Toda gospodarski zakoni so močnejši kakor teorije in načrti britanskih socialistov. In tako se je država znašla v krizi, katere pomen morda nekoliko pretiravajo. Finančni minister Cripps je začel klicati po pomoči.
IV.
Zadnjič smo omenili, da se je po prvi svetovni vojni število tržaškega prebivalstva znatno zvišalo, luški promet pa ni narastel. Italijanska vlada je morala iskati in najti izhod iz zagate in preprečiti brezposelnost. Kako? Pospeševati promet preko Trsta bi pomenilo prikrajšati Benetke in vsi vemo, da taka rešitev za italijansko vlado ni prišla v poštev. (Statistike kažejo, da je med letom 1930 in 1938 beneški promet naraščal, v tržaški luki pa je med tem časom pogosto vladalo mrtvilo). Zato je italijanska vlada podpirala razvoj tržaške industrije.
Po drugi svetovni vojni, zlasti pa po letu 1948. je tržaško pristanišče spet pričelo oživljati in danes se tržaškim gospodarstvenikom nanovo zastavlja vprašanje, na kakšni osnovi naj se razvija tržaško gospodarsko življenje v bodočnosti.
Za časa Avstrije smo videli, da je bil poudarek na pospeševanju prometa, na pospeševanju tržaške luke, na pospeševanju tržaških zvez z zaledjem.
Za časa Italije pa je stala v ospredju vseh prizadevanj tržaška industrija.
Katera od teh dveh skupin gospodarskega udejstvovanja je za Trst naravnejša, 'katera od njiju ima večje izglede na trajen uspeh? Ali si morejo Tržačani obetati zvišanje svoje življenjske ravni od na-daljnega razvoja tržaške industrije ali pa bi bilo zanje bolje, da si Trst spet začne predvsem prizadevati, da obnovi svoj nekdanji položaj trgovskega in prometnega središča in glavne luke za srednjo Evropo?
Kakšne so možnosti za Trst in Tržačane, ako izberejo pot industrializacije svojega mesta? Kakšne so možnosti, ako Trst izbere svojo tradicionalno pot, t. j. pospeševanje prometa skozi tržaško pristanišče?
Vsa ta vprašanja si zastavljajo tudi današnji upravniki Svobodnega tržaškega ozemlja in funkcionarji posebnega ameriškega odposlanstva za gospodarsko sodelovanje (ECA) v Trstu.
Pretekli teden je prišel v Anglijo ameriški finančni minister Sny-der, ki je imel v Londonu dolga pogajanja za rešitev krize. Pri pogajanjih niso sklenili nič končnega, ker se bodo pravi razgovori za to začeli šele septembra v Wa-shingtonu.
Vse kaže, da so Združene države sicer pripravljene pomagati Britancem, prav tako pa vztrajajo pri osnovnih zahtevah glede obnove svobodnega gospodarstva in svobodne trgovine na svetu.
Ni dvoma, da bo Amerika storila vse, da spravi Veliko Britanijo iz sedanje zagate. Prav tako pa je tudi jasno, da se bodo morali Britanci odpovedli marsikaterim sanjam o bodočnosti, marsikaj žrtvovati ter se sprijazniti z mislijo, da ima ves svet, in ne samo Velika Britanija, pravico in voljo, da doseže čim večjo blaginjo.
Odgovoriti na taka vprašanja pa je mogoče le, ako preučimo osnovne pogoje tržaške industrije, prav tako pa realistično preiščemu možnosti in izglede za ponovni razvoj zvez z naravnim zaledjem tržaške luke.
V našem članku se moremo s tem pobaviti le prav na kratko.
Tržaška industrija
Dejstvo je, da je bil del tržaške industrije zgrajen pod vidiki, ki često niso imeli in še danes nimajo dosti skupnega z osnovnim gospodarskim pravilom, po katerem je treba vsako industrijo zgraditi v takem kraju, kjer so na razpolago predvsem: 1) cenene surovine,
2)	cenena in zadostna pogonska sila, 3) ugodne prometne zveze, 4) zadostno število izučenega delovnega osebja. Posebno nekatera večja industrijska podjetja, kot n. pr. tržaške železarne in deloma tržaške ladjedelniške tvornice pa nimajo dobrih osnovnih pogojev za uspeh.
Znano je namreč, da morajo tržaške železarne zaradi neugodnega geografskega položaja plačevati visoke prevozne stroške za potrebne surovine in premog, razen tega pa je obrat zastarel. Prav tako jq znano, da so proizvajalni stroški tržaških ladjedelnic znatno višji od angleških in ameriških. Strokovnjaki menijo, da ti dve pomembni tržaSki industriji ne obratujta ekonomsko. Za časa avtarkičnega gospodarstva pod Italijo to ni bilo tako usodno, ker je država poskrbela za subsidije, ki so taki industriji omogočile nadaljevanje dela.
Kot pa vse kaže, se doba avtarkije ne povrne več. Danes se evropsko gospodarsko življenje razvija v znaku gospodarskega sodelovanja in Evropski obnovitveni načrt, ki naravnost ali posredno vpliva na ekonomsko politiko evropskih držav se bori na vse kriplje proti carinskim pregradam in proti gospodarskemu protekcionizmu. Pričakovati torej moremo, da bo v dogledni bodočnosti prišlo do svobodnega tekmovanja na evropskih tržiščih in tedaj industrijska podjetja z neugodnimi osnovnimi pogoji ne bodo imela lahkega stališča. Svobodno tekmovanje na tržiščih je doslej še vedno uspelo znižati cene proizvodov in prav lahko je mogoče, da to znižanje doseže lepega dne tako točko, kjer omenjene tržaške industrije ne bodo več zmogle tekmovanja. Posledice si lahko vsak sam zamisli.
Vsak Tržačan mora pozdraviti napore upravnikov Svobodnega tržaškega ozemlja in predstavnikom Evropskega obnovitvenega načrta, ki so omogočili obnovo in prenovitev tržaške industrije in tako poskrbeli delo številnim delavnem, ki bi bili sico* brezposelni. Vendar je malo verjetna, da bo mogoče v todočnosti nada^evati z javrnr investicijami v takem obsegu, ki bi omogočile tržaški železni in la-djedelniški industriji vključiti v proizvodnjo ves previšek dela-zmožnega prebivalstva, kajti tržaško prebivalstvo se še nadalje mno-
ži. Mogoče pa je, da se razvijejo v Trstu nove industrije (posebno v industrijski luki), ki bodo obratovale pod ugodnejšimi pogoji. En primer take industrije so tržaške laiinerije olja in petroleja.
Tržaška luka
Mnogo ugodnejšo sliko pa nudi tržaška luka, ki ima vse naravne predpogoje za uspeh in za potenciranje svoje delavnosti. Trst leži na skrajnem koncu Jadranskega morja, ki sega globoko v srce naše celine in razpolaga z izbornim pristaniščem, ki se tudi po tehnični opremi lahko 'kosa z najpomembnejšimi evropskimi pristanišči. Velik del prometne mreže, ki veže Trst z zaledjem, je bil zgrajen nalašč za potrebe prometa s Trstom. Edina ovira, ki onemogoča poln razmah prometu tržaške luke, je trenotni politični položaj v Evropi. Ovira torej, ki je umetna in ki u-tegne enako kot je nastala, tudi izginiti, ki je pa vendar ne smemo podcenjevati. Ne smemo pa je tudi precenjevati. Evropa je danes v stanju previranja in če Evropski obnovitveni načrt uspe popolnoma ter omogoči v polni meri sodelovanje evropskih držav, utegne priti v skorajšnji bodočnosti do temeljitih sprememb ne samo gospodarskega, temveč tudi političnega stanja. Tedaj bo Trst nanovo zaživel in njegova vloga se bo neslutno povečala.
Upravniki Svobodnega tržaškega ozemlja in predstavniki Evropskega obnovitvenega načrta skušajo navezati čim več stikov z državami tržaškega zaledja že zdaj. Dejstvo, da interese Trsta danes zastopajo organi, ki jim je pri srcu v prvi vrsti dobrobit tržaškega prebivalstva in tržaškega gospodarstva, ne pa morda dobrobit kake druge ekonomske edinice, nam daje mnogo upanja za bodočnost, in želeli bi, da ti organi svoje napore še povečajo in zagotovijo tržaški luki po možnosti čim več prometa tudi iz takih evropskih predelov, ki danes izvažajo in u-važajo blago preko drugih pristanišč, ki leže manj ugodno od Trsta in ki so slabše opremljena, ki pa jih pospešujejo iz političnih razlogov.
Trst je že v preteklosti črpal svoje bogastvo iz prometa svoje luke in ta luka more zagotoviti našemu mestu blaginjo tudi v bodočnosti.	(Konec)
Začasni uvoz volne, raznih vrst dlake, jute, krp, celuloze in bombažnih od-padkov
Ukaz štev. 127 Zavezniške vojaške uprave, ki je bil pred kratkim podpisan, pooblašča uvoz volne, raznih vrst dlake, krp, celuloze in bombaževih odpadkov na anglo -ameriško področje Svobodnega tržaškega ozemlja.
Uvoz volne, raznih vrst dlak in krp je dovoljen za predelavo v tkanine, juto za proizvodnjo preprog, celuloze za umetna vlakna in surovega ali beljenega bombaža za proizvodnjo umetnih vlaken.
Zapadrti tisk
o tržaških volitvah
Kakor tržaški italijanski, tako ie tudi zahodni tisk o tržaških volitvah pisal dosti več prej, preden so bile, kakor pa pozneje. To je razumljivo, če pomislimfo, da so se številni tuji dopisniki, ki so prišli v Trst teden pred volitvami, po večini zanašali le na »uradne« informacije, ki jih je dajala Zavezniška vojaška uprava in pa različni italijanski »strokovnjaki«. Ti so odgovornim zavezniškim dostojanstvenikom in tujemu tisku zagotavljali, da bo vsaj 90 odstotkov glasov oddanih za Italijo.
Razumljivo je, da so tem informacijam bolj ali manj nasedli dopisniki, ki so bili komaj dober teden dni tukaj. Ne vemo pa, kako so mogli takšne zgrešene napovedi pošiljati v svet na primer zastopr niki švicarskih, zlasti pa londonskih listov (glej predvolivne članke v »Timesu«), ki so stalno tukaj in bi lahko položaj poznali bolje.
Zdaj je seveda jasno, da je o tržaških volitvah težavno pisati časnikarjem, ki so prej razglašali tr-
ditev generala Aireya, da ni v Trstu nobene krajevne zavesti za neodvisnost, a se je pri volitvah, če upoštevamo vse omejitve in pristranost, za svobodni Trst uradno izreklo 40 odstotkov volivcev, neuradno pa vsaj 55.
Od tistih komentarjev zahodnega tiska, ki ob tržaških volitvah zanimajo nas, naj navedemo naslednje:
Ameriški tisk precej razpravlja o občinskih volitvah v Trstu ter v glavnem poudarja, da so Tržačani z njimi dokazali, da se čutijo duhovno povezane z zahodnimi demokracijami.
Vsi listi izražajo veliko presenečenje nad močjo, ki jo je pri volitvah pokazala komunistična partija, ki se je, kakor poudarja »New York Times«, v Trstu morala boriti z dokaj večjimi težavami, kakor pa lani 18. aprila v Italiji.
»New York Herald Tribune« kaže zaskrbljenost zaradi števila glasov, ki jih je dobilo Italijansko socialno gibanje. »To je stranka«
— pravi list — »ki diši po fašizmu v toliko, v kolikor to pač dopuščajo sedanji zakoni. Vendar je v Trstu dobila sorazmerno petkrat toliko glasov kakor pa lani v Italiji. V mestih, kakor je Trst, je fašizem le dedič iredentizma ter sta nacionalizem in fašizem pogosto eno in isto.
»Te volitve so nam hkratu pokazale, kako zamotan je položaj zaradi obilice strank, ki jih je bilo kar dvanajst. To je za srednje veliko mesto, kot je Trst, zelo veliko. Pokazalo se je, kako so te stranke druga proti drugi, in kako velika je idejna ter politična zmeda v življenju tega starodavnega pristanišča, ki je bilo stoletja križišče nasprotujočih si narodnosti, zdaj pa je tik pred železno zaveso.
»Volivne izide moremo presojati z raznih stališč. Stranke, ki so predložile svoje liste, so za Italijo, za neodvisnost Trsta in za Jugoslavijo. Od teh pa so spet nekatere naklonjene Zahodu, druge pa Sovjetski zvezi. Treba pa se je ozirati še na nadaljne cepitve, ki jih je zgodovina prinesla Tržačanom.
»Med protikomunističnimi strankami so monarhisti, fašisti ter druge skrajno reakcionarne stranke, kakor tudi reformistični liberalci
in krščanska demokracija. Pri teh ' volitvah imamo tudi novost, da so kominformisti in komunisti nastopili proti titovskim komunistom. Titovi komunisti so doživeli oči-viden polom, ker so dobili komaj dva odstotka vseh glasov, v primeri z 20 odstotki, ki so jih dobili kominformisti moskovskega kova.
»Pri taki zamotanosti narodnosti in ideoloških razlik je težko narediti obširnejše zaključke. Pri četrtini glasov, oddanih za eno ali drugo obliko komunizma, bi bilo težko reči, da je Zahod popolnoma zmagal.
Londonski »Times« se tudi bavi s tržaškimi volitvami in piše med drugim: »Volitve so potekle v miru in redu, ki bi še pred 12. meseci izgledal čudež. Krščanska demokracija kot najmočnejša stranka in 5 zmernih italijanskih strank je doseglo jasno zmago nad komunistično levico in mlado fašistično desnico. Izid volitev se lahko tolmači kot demonstracijo za vrnitev Trsta Italiji,«
Vendar poudarja »Times« v nadaljnjem, da je bilo število strank v volivni borbi tako veliko in so nastali taki zapletljaji, da bi ne bilo pametno siliti z zaključki preveč daleč. Nadalje piše, da je bila
politika zahodnih sil za vrnitev zaupanja in gospodarske stalnosti Trstu pravilna, ko se je pokazalo vsako uspešno sodelovanje z Jugoslavijo za nemogoče. Potem poudarja, da je storil De Gasperi dobro, ko je pozval Tržačane, da morajo — kakršna koli naj bo tudi usoda njihovega mesta — doseči sporazum s slovensko manjšino in da mora Italija živeti v miru s sosednjo Jugoslavijo.
»Eden od največ obetajočih uspehov je bil poraz tistih skrajnežev in šovinistov, ki so bili v Trstu vedno močni in ki bi lahko onemogočili trajno rešitev tega vprašanja.«
Ugledni britanski dnevnik »Manchester Guardian« prinaša kar u-vodnik o tržaških volitvah. Poudarja popolen mir pri volitvah, katerega je treba v precejšnji meri pripisati zavezniški vojaški upravi, ki je v zadnjih dveh letih dosegla mnoga izboljšanja. Tako se je na primer promet v tržaškem pristanišču dvignil na običajno raven. Vendar pa so ta izboljšanja odvisna od začasnih vzrokov. Trajna rešitev tržaškega vprašanja pa je danes še prav tako daleč, kakor je bila pred volitvami. Po mnenju lista je treba izid volitev
tolmačiti kot željo, naj bi se Svobodno tržaško ozemlje vrnilo Italiji, vendar pa je ta potrditev ita-lijanstva nepopolna, ker se (tedaj) še niso izrekle okoliške slovenske občine na angloameriškem področju, niti področje pod jugoslovansko upravo.
List zatem pravi:
»Kaže, da so danes v anglo-ame-riškem področju Svobodnega tržaškega ozemlja Italijani in Slovenci drug do drugega bolj strpni, pristaniški promet so normalizirali, obnavljajo se pomorske gradnje, notranja in zunanja napetost je manjša: notranja napetost med desnico in levico ter med Italijani in Slovani, zunanja med italijansko in jugoslovansko vlado.«
Najzanimivejša razlaga o , tržaških volitvah pa je za nas tista, ki so jo dali v krogih Združenih narodov, kjer poudarjajo, da imajo tržaške volitve sicer velik moralni pomen. Nihče pa si ne dela kakih posebnih utvar o tem, da bi utegnile kakor koli vplivati na končno usodo Trsta. Ta usoda ni odvisna
— pravijo pri Združenih narodih
— ne od Trsta,- ne od Italije, marveč samo od razvoja mednarodne politike.
Sirite naš demokratični tisk
Naše najuspešnejše orožje pri pobijanju raznarodovalnega komunizma, pri obrambi naših narodnih pravic in pri odločnem zagovarjanju nujnega uvajanja demokratskih svoboščin na našem o-zemlju je naš list »Demokracija«.
Vsi tržaški demokratični Slovenci se tega dejstva v polni meri zavedajo in zato usmerjajo vsa svoja prizadevanja v smeri, da naš list čim bolj razširjajo na Tržaškem, kakor tudi med vsemi svobodoljubnimi Slovenci v domovini in v širnem svetu.
List pa moramo v interesu naše demokratične borbe razširiti tud', med naše neimovite sloje, ki jim moramo pokazati pravo pot v svobodo in olajšati stik z našim narodnim demokratičnim osredjem. Mnogo je med nami takih neimovitih demokratično in antikomunistično usmerjenih oseb, ki bi jim bilo čitanje našega lista nadvse bodrilno sredstvo pri vztrajanju na težki poti demokratične borbe proti komunističnemu zlu!.
Naročnina na naš list ni velika, toda za človeka, ki se v stalni živ-
ljenjski borbi za vsakdanji kruh komaj iz dneva v dan preživlja, je tudi 780 lir letne naročnine nedosegljiva vsota. Naša dolžnost je torej, da se klicu teh ljudi odzovemo in jim omogočimo čitanje »Demokracije«.
Pri tem računamo na pomoč vseh naših članov in somišljenikov, ki jim sredstva omogočajo, da poleg svoje redne naročnine pošljejo u-pravi našega lista še primerno vsoto kot naročnino za gmotno šibkejše naše člane in somišljenike.
Posnemajte vzgled našega sodelavca Lojza Kalina z Opčin, ki je v ta namen dal upravi lista na razpolago vsoto 1560 lir in tako omogočil, da bosta dve naši neimoviti družini v stanju, stalno zasledovati našo borbo za slovensko narodno in demokratično stvar v Trstu.
Le tako bomo prispevali svoj primeren delež k politični vzgojni in socialni dolžnosti, ki jo naša mlada demokratična skupnost terja od nas vseh, zlasti od onih, ki jih stalna dnevna skrb za življenjsko borbo tare manj kot druge!
ZADELI SMO V ŽIVO
»Tovariše« okoii »Soče« in DF3 je naš članek v »Demokraciji« od
1.	t. m. »Slovenska manjšina v Italiji in KPI« zadel v živo. Niti ene naših trditev v omenjenem članku si ne upajo pobiti z dejstvi in dokazi. Ker pa jih notranji bes ne pusti pri miru, se skušajo otresti sramote s praznim pisarjenjem v »Primorskem dnevniku«, v »Soči« in v »Ljudskem tedniku«.
Resnica v oči bode, »tovariši«, zato ponavljate vedno ene in iste prazne stavke, brez vsebine in smisla, da le nekaj ponatisnete. Hoteli bi biti resni in prepričevalni, pa ste le otročje smešni in naivno žlo-budravi. Za »modrijane« ste se vi izdajali, kakor je res, da ste si prisvajali monopol vsevednosti. Odganjali ste hribe in dosegali rekorde vseznanosti, bili ste edini vsegamogočni politiki in diplomati na svetu, saj ste strahovali vse druge velikane. Vi, ki vas sedaj vaši »tovariši« kominformisti na-zivajo z imenom izdajalcev, fašistov, zatiralcev naroda itd. itd. Za-
kaj pa ste ušli iz skupnega brloga, vi, ki nas imenujete »ubežnike«, ne da bi povedali zakaj in kdo je sploh ubežnik. Nizko ste padli, »tovariši«, da se sploh upate z nami polemizirati! In prazne čenče! Odgovorite raje z dokazi, da ni res, kar smo mi napisali, pa vam bomo postregli z jasnejšimi dokazi, ne pa z izgovori in namernimi žalitvami, ki so viden dokaz vaše izobrazbe, znanosti in omike.
Ne bojte se za očitke vaših »pristašev« v slovenski Benečiji, saj ni tako, kakor vi mislite in pravite. Vaši pristaši v Benečiji si želijo samo enega: demokracije in nje-i^ga glasila »Demokracije«. To vam lahko mirne vesti trdimo! V ostalem pa ste tako malo resni, da I vam lahko vsakdo servira kar ho-; če, in pobere vse pridelke vaše i »setve«. In tako malo trdni ste na | nogah, da vas z lahkoto že najmanjši naš pih tudi podere! Pa ; brez zamere, »tovariši«, in ne jo-; kajte!...
Vesti s Tržaškega
Prvo zasedanje noveera tržaškega občinskega sveta
18. t. m. ob 17. uri bo prva seja novega tržaškega mestnega sveta.
Dnevni red zasedanja je naslednji:
1) Overovljenje mandatov,
2) Volitev župana,
3) Volitev odbora.
Smrtna kosa
V Trstu je umrla gospa Verčon Kristina, nečakinja goriškega slavčka Simona Gregorčiča in vneta čitalka »Demokracije«. Pokojnica je svoje otroke vzgojila v strogem narodnem duhu in se je v naših narodnih vrstah stalno udeleževala borb za slovensko narodno stvar. Užaloščenim sorodnikom naše sožalje!
Župančičev večer
V četrtek 7. t. m. je Slovenska prosvetna matica priredila Zupančičev večer. Na sporedu je bilo predavanje o Otonu Zupančiču in sodobnem slovenskem slovstvu, sledile so recitacije njegovih najznačilnejših del, vmes pa je zapel tri pesmi pevski zbor akadem. kluba Jadran.
G. prof, Cokelj je v uvodnem govoru o Zupančiču in sodobnem slovenskem slovstvu orisal lik Zupančiča kot slovenskega pesnika in mojstra slovenske besede, nato pa prešel na razmotrivanja o težavnem položaju, v katerem se sedaj nahaja slovensko slovstvo pod knu-to rdeče diktature. »Kdo. bo vedel za vse tiste čiste slovenske ljudske pesnike, ki niso mogli in smeli povedati svoje slovenske pesmi? In koliko genijev nam je zamorila rdeča diktatura?«
Svoj govor je zaključil z vero, da bo tudi našemu narodu zasijala kmalu ona kulturna svoboda, v kateri bo spet zazvenela čista slovenska pesem, izpoved pesnikove duše in hrepenenja in ne naročeno rokodelstvo.
Pesem, posvečeno Manom Josipa Murna je recitiral akademik Kranjc, prav tako tudi pesem »Nocoj«, izpoved zavesti pesniškega genija. Dobro je recitirila pesem »Z vlakom« gdč. Neva Rudolfova, predavatelj sam pa je recitiral »Pesem mladine« In »Zimsko idilo«.
Oktet akademskega kluba »Jadran« je pokazal, da dobro napreduje in je le škoda, da ga večkrat ne slišimo na tovrstnih in tudi
drugih nastopih, saj so ti najboljša šola. »Vasovalec«, »Soči« in »Triglav« so bile podane zelo lepo in zato gre vsa pohvala bodisi pevovodji g. prof. Hareju, kakor tudi pevcem, ki so se res potrudili. Vztrajno delo bo lahko zagotovilo temu zboru visoko umetniško kvaliteto.
Obisk je pokazal, da so tržaški Slovenci razumeli namen prireditve, ki je bil ta, da prikaže Zupančiča kot slovenskega pesnika ■— mojstra slovenske besede.
Iz Boršta
Na dan sv. Petra in Pavla smo imeli v dolinski občini razstavo naših malčkov iz vrtca slovenskih šolskih sester.
Udeleženci razstave so bili navdušeni s prikazanim delom naših najmlajših in so z zadovoljstvom občudovali ročna dela in ugotavljali izurjenost rok'naših malčkov. Pred nami so bili lepo izgotovljeni konjički, različne vrste cvetic, kar je predstavljalo že kar mojstrsko delo.
Naši malčki so pokazali s svojimi izurjenimi rokami, da bodo stopali po stopinjah svojih očetov in pradedov, kateri so dvigali nekdaj dolinsko občino in s svojo delavnostjo doprinesli znosnejše življenje v občini.
Vsa zasluga za vzorno prirejeno razstavo pa gre častitim sestram, pri katerih se vzgajajo naši malčki.
Občina Zgonik - po vojni poškodovano področje
V smislu nedavno podpisanega ukaza štev. 126 se proglaša občina Zgonik za »po vojni poškodovano področje«. To je bilo potrebno zato, da se lahko zviša pomoč občini za take zadeve kot so n. pr. stanovanjski načrti.
Nabrežinski »narodnjaki" se razkrinkujejo...
To senzacionalno vest je prinesla zadnja številka komunističnega »Dela«. Mislili smo vseeno, da bodo tovariši v »Stropovi hiši« malo bolj previdni v poročanju o svoji slavno klavrni volivnl zmagi. Ako bi ne bilo bolje molčati, kot pa dvigati vašo zmago visoko v zrak, ko pa vsi, prav vsi vemo, da je bila ta zmaga prav za prav velika polomijada! Mi, dragi tovariši, nismo nikdar Imeli v zakup nabre-
žinske politike, ter zaradi tega tudi nismo smatrali Nabrežino za naš fevd. Nasprotno je pa res, da dokler nismo mi začeli z našim gibanjem, ste vi, edino le vi iz »Stro-pove hiše«, diktirali vsej vasi svojo politiko, ter smo morali vsi, brez izjeme, kimati in hvaliti vaše delovanje. Zaradi tega ste vi imeli ne samo našo vas, ampak vse to ozemlje za svoj fevd, katerega ste pa pri zadnjih volitvah prav klavrno izgubili. Toliko opevate vašo zmago., pa niste imeli niti 200 glasov več kot naša lipa!... Kaj in koliko ste imeli vi na razpolago za volivno propagando nasproti nam? Predvsem dober kader agitatorjev, ki je bil noč in dan na delu, o katerem dobro vemo, da z delom ni prenehal niti v soboto pred volitvami, a še manj na dan volitev samih. Imeli ste na razpolago avtomobile, kamijone, denar, »malarje« iz Trsta in še kaj drugega. Mi pa smo bili praznih rok, brez poklicnih agitatorjev, z mlado, komaj e-noletno organizacijo. Pa kljub temu smo dosegli dober uspeh, sai smo prišli z glasovi na drugo mesto. Za nas je to častna zmaga, a za vas je to le klavrn poraz. Ko bi vi dosegli vsaj absolutno večino, potem bi se lahko kaj ustili, a tako je bolje, da molčite.
Da pa vrednost svoje »zmage« malo prikrijete, je treba seveda nasprotnika umazati. V članku navajate, da se je lipa prodala Italijanom, s katerimi je že napravila blok proti kominformistom. Revež, kdor je to pisal! Mislimo, da bo ta revež našel malo lahkovernih ljudi, ki bi to verjeli. Na sestanku vseh zaupnikov za celo občino, katerega smo imeli po vo-
! litvah, je bilo točno določeno naše stališče. V občinskem svetu bomo sodelovali z vsemi skupinami, ka-: tere bodo enako kot mi delovale ! za dobrobit občine in vsega prebivalstva. V občinski odbor bomo volili le ljudi, kateri bodo imeli naše zaupanje. O blokih in tajnih vezah, pa ni bilo ne tam ne nikjer drugod niti govora. Kar smo v predvolivni kampanji izjavljali, tega se bomo tudi držali, ter prihodnji dnevi bodo gotovo prinesli tudi v tem vprašanju jasnost, katere se mi ne bojimo.
Kaj pa, dragi tovariši, iz »Stro-pove hiše«, ali se morda ne bojite, da bi vse ostale skupine dale vam občinski odbor v roke, ter bi v tem primeru morali začeti z izvajanjem vašega toliko opevanega programa?
Vsi vemo, da programe postavljati je zelo lahko, a program izvesti, to je pa drugačna muzika! Mi se odgovornosti ne bojimo, ker nam je pred očmi le dobrobit občine in nikaki postranski partijski interesi.
Prepričani smo, da boste vi v svojem srcu neizrečeno srečni, a-ko vas usoda pusti ob strani, ker v tem primeru boste imeli dovolj prilike za propagandno kritiko čez odgovorne činitelje, ter boste če vedno lahko hvalili vaš program, ki je zidan v oblake.
Nabrežinski demokrat
Nabrežina
Zaradi pomanjkanja prostora priobčimo poročilo o vprizoritvi Ribičičeve glasbene slike:	»Kraljica
palčkov« prihodnjič.
Vesti z Goriškega
Absolventi slov. strok, šole v Gorici
Absolventi slov. strokovne šole v Gorici se prisrčno zahvaljujemo vsem dobrotnikom, ki so prispevali k stroškom našega poslovilnega večera. Dana nam je bila tako možnost in čast, da smo prebili nekaj ur skupno s svojimi profesorji in da bomo imeli najlepši spomin na završitev učenja na tej šoli.
Nekaterim izmed nas ne bo možno nadaljevati študije, zato se prav toplo priporočamo, da bi jih kdo sprejel v službo in jim tako omogočil majhen vir dohodkov.
Za morebitno zaposlitev bodisi trgovskega ali obrtniškega značaja prosimo, da se obrnete na ravnateljstvo te šole v ulici Randaccio.
Bodi nam ob tej priliki dovoljeno, da se 'še enkrat prav prisrčno zahvalimo Vam, cenjeni profesorji in profesorice, za vsestranski Vaš trud!
Na Vas vse nam bo ostal trajen in hvaležen spomin. Oddolžili se Vam bomo s poštenim življenjem in koristnim delom.
Pozdravljamo tudi Vas sošolci in sošolke nižjih razredov.
Le pridno nadaljujte z učenjem ter ljubite svojo šolo!
Begunci, pozor!
Notranje ministrstvo v Rimu je te dni izdalo nova določila glede bivanja tujcev v Italiji in odredilo, da morajo zapustiti državno ozemlje: 1) vsi, ki so svoječasno dobili rumene izkaznice za bivanje (sog-giorno), 2) oni, katerim je dovoljenje za bivanje poteklo in 3) vsi, ki
nimajo kake veljavne listine. Ti predpisi pa ne veljajo za osebe, ki so optirale za Italijo in ne za one, ki jih oskrbuje mednarodna organizacija za begunce, katera ima v Gorici svoj urad v ulici Morelli 37. Ti slednji morajo do 15. julija t. I. dvigniti v omenjenem uradu posebno izkaznico, ki jo bo potrdila pristojna policijska oblast. Kdor se ne javi in si ne oskrbi izkaznice, izgubi vse pravice in ugodnosti, ki jih nudi organizacija IRO.
v se prihaja ra dan
Orožniki iz Steverjana pri Gorici so zdaj ugotovili povzročitelje strašnih pobojev v teh krajih iz leta 1945. Zločinci so: Radislav Delpin iz Podgore ter Vinko Mačus in Radivoj Bratuš iz Steverjana. Vsi trije so že leto dni v Jugoslaviji.
Povod za preiskovanje je bila jama pri Steverjanu, v kateri so našli 17. junija okostja petih četnikov, ki so jih ubili leta 1945.
Tudi o tragični smrti Marije Čadež so dognali nove podrobnosti. Komunisti so jo najprej mučili. Na napol mrtvo žrtev so potem zavalili dve veliki skali.
V okolici Steverjana so zdaj odkrili še več skupnih grobov iz tistega časa.
Pregled avtomobilskih (šoferskih) izkaznic
Vsled ministrske odredbe obvešča goriška prefektura vse prizadete, da je delo pokrajinske komisije za revizijo izkaznic odloženo od 1. julija do 31. avgusta. Vse za-
Radio Trst II
(360.6 m
832 Kc-sek.)
Dnevne oddaje:	7.00	-	7.45,	11.30	-
14.30, 17.30 - 24.00.
Ob nedeljah: 7.15 - 24.00 neprekinjeno.
Poročila dnevno: 7.15, 12.45, 14.00, 19.45, 23.15.
Ob nedeljah:	7.45,	12.45,	19.45,
23.15.
Dnevni frregled tiska:	14.15 (iz-
vzemši nedelje).
NEDELJA, 17. julija 1949; 8.30 Lahka slovanska glasba. —	9.30
Kmetijska oddaja. — 13.00 Glasba po željah. — 15.20 Iz opernega sveta. — 16.00 Sprehodi po podeželju. — 17.00 To, kar vsakdo rad posluša. — 19.15 Operetna in filmska glasba. — 20.00 Z narodno pesmijo po Sloveniji. —
21.00 Radijski oder: Carlo Goldoni - »Stric Ihta«, komedija v treh dejanjih. — 22.30 Večerne melodije.
PONEDELJEK, 18. julija: 13.00 Jugoslovanska folklorna glasba. —
19.00 Gospodinjska ura. — 19.15 Operetna glasba. — 20.45 Češki plesi. —■ 21.00 Monteverdi: »Or-feo«, glasbena pravljica. — 22.40 Plesna glasba.
TOREK, 19. julija: 13.00 Ruska lahka glasba. —	18.00	Berliotz:
Rimski karneval; Dvorak: Karneval - uvertura. — 18.18 Vesele slovenske pesmi. — 20.00 Koncert znanih violinistov. — 20.30 Z domače knjižne police. — 21.00 Vzori mladini: »Kopači zlata«. —
21.30 Čajkovski: Simfonija Manfred.
SREDA, 20. julija: 13.00 Glasba po željah. — 18.00 Mamica pripoveduje. — 19.15 Znani čelisti. —
20.30 Zdravniški vedež. •— 21.00 Razgovori pred mikrofonom. —
22.00 Brahms: Simfonija št. 2. — 22.37 Znani plesni orkestri.
ČETRTEK, 21. julija: 12.10 CešRa narodna in lahka glasba. — 18.00 Glasbeno predavanje. —	18.30
Istrske pesmi. — 19.00 Slovenščina za Slovence. — 20.00 Slovanska zborovska glasba. — 21.00 Radijski oder: Ugo Falena - »Poslednji lord«, izvajajo člani radijskega odra. — 23.00 Uspavanke.
PETEK, 22. julija:	13.00 Glasba
po željah. — 18.15 Komorna glasba. — 18.40 Šramel: kvintet pod vodstvom Oskarja Sonca. — 19.00 Operetna glasba. — 20.00 Slovanska zborovska in solistična glasba. — 20.30 Tržaški kulturni razgledi. —	21.00 Mojstri besede:
Jean Gions: »Žetev«. —	22.00
Rahmaninov: Rapsodija na Paga-ninijevo temo.
SOBOTA, 23. julija: 13.40 Folklorna glasba raznih narodov. —
18.00 Arije in dueti iz oper. —
18.30 Oddaja za najmlajše: Andersenova pravljica »Račka Packa«, izvajajo člani radijskega odra. — 20.10 Znane slovanske melodije. — 20.30 Programski periskop. — 21.00 Sobotni večer, nato Večerne melodije.
časne izkaznice, ki v tem roku zapadejo, so veljavno podaljšane za dva meseca.
Slinavka prenehala
Znana živinska kužna bolezen slinavka, ki je več časa ogrožala našo pokrajino, je po poročilu goriškega živinozdravniškega urada prenehala. Zadnji pojav te bolezni so ugotovili 3. junija v Ločniku. Ker od takrat ni bilo nobenega primera obolenja več, bo prefektura najbrže v kratkem zopet dovolila živinske se,me v Gorici.
Razstava krojnega tečaja
»Slov. dobrodelno društvo« v Gorici je v zadnjih mesecih priredilo krojni tečaj, ki se ga je udeležilo lepo število goriških Slovenk. Vodila ga je gdč. Zora Piščanc. Tečaj se je te dni z lepim uspehom zaključil. Da bo tudi širša javnost lahko presodila njegovo delo, so nekatere udeleženke razstavile nekaj svojih najmodernejših izdelkov v izložbenem oknu Katoliške knjigarne na Travniku.
Smrtna kosa
V petek 8. t. m. je v Gorici umrla gospa Emilija Brumat roj. Goffo, posestnica in poštna uradnica v pokoju. Verna in skromna, poštena in požrtvovalna gospa, ki je dosegla lepo starost 79. let, je bila mati monsignorja dr. Mirkota Bru-mata. Pogrebli so jq v ponedeljek
11.	t. m. na goriško pokopališče pri Mirnu. Monsignorju dr. Mirku Bru-matu, njegovemu bratu g. Ivanu in sploh vsem iz te odlične družine izrekamo naše prav iskreno sožalje. Blagopokojni naj sveti večna luč!
Počitniška kolonija
»Slovensko sirotišče« v Gorici priredi počitniško kolonijo za deklice do 12 - 14 let starosti. Kolonija bo brezplačna in se odpre s 1. avgustom t. 1. Odprta bo podnevi.
V kolonijo se sprejemajo deklice iz Gorice in okolice. Starši, prijavite svoje hčerke v kolonijo in vpišite jih v ta namen takoj pri »Slovenskem sirotišču ali vpisarni »Dobrodelnega društva« v Gorici, Riva Placuta 18-1.
Zlatomašnik Mihael Kragelj
G. upokojeni župnik Mihael Kragelj, ki je do svoje upokojitve služboval v Šempasu na Vipavskem, kjer še sedaj biva. bo 23. t. m. obhajal 50 letnico mašniškega posvečenja ter med svojimi bivšimi farani praznoval svoj zlati jubilej. Želimo mu še lepo vrsto zdravih in blagoslovljenih let!
V DANAŠNJI ŠTEVILKI PRILA-
GAMO POLOŽNICE VSEM TISTIM, KATERIM DOSTAVLJAMO »DEMOKRACIJO« NA OGLED.
V KOLIKOR ZELE POSTATI NA-
ROČNIKI JIH PROSIMO, DA NAM NAKAŽEJO NAROČNINO, V NASPROTNEM BOMO NADALJNO DOSTAVITEV U-STAVILI.
CITAJTE » DEMOKRACIJO « !
Ortopedik
NICOLA BECCHI
TORINO - Via Guastalla 12 -1. p.
specialist za odstranitev
KILE
(brez operacije)
objavlja novo priznanje: »Spoštovani g. N. BECCHI!
Ze dvajset let sem trpel na dvostranski kili. Posluževal sem se običajnih pasov z edinim uspehom, da se mi je bolezen poslabšala: kila se je močno razširila in postala skrotalna.
Sedaj pa sla s pomočjo Vaše posebne priprave kili v kratkem času popolnoma izginili, tako da se že več kot leto dni priprave več ne poslužujem.
Smatram zato za svojo dolžnost, da Vam izrazim svojo hvaležnost.
Z odličnim spoštovanjem,
DECIMO VIGHESSO Venezia - Chirignago.u Ortopedik sprejema:
v GORICI i v nedeljo 24. julijn v hotelu _PoSta“
Peč
V nedeljo 17. t. m. bomo tu obhajali praznik sv. Mohorja in sv. For-tunata. Pridite ta dan k nam vsi ljubitelji slovenskih shodov in naše zemlje! Iz našega griča si boste ogledali lepi Vipavski dolini! Videli boste Rupo, ki leži v Italiji, in onstran meje beli Miren, Vrtojbo s svojim lepim gričem in Bilje z visokimi tvorniškimi dimniki. Ce vzdignete pogled malce bolj visoko, se vam prikaže Prvačna, pa Gradišče nad Renčami vas lepo pozdravi. In še lep pas kraških hribov ter trnovsko pogorje, Sv. Gora. Čaven, Sabotin.
Pridite vsi, da nas bo več za skupno veselje in kramljanje.
Motoristi in avtomobilisti, pozor!
V sobi št. 17 na prefekturi v Gorici se dobijo predpisane tablice za motorna vozila. Upravičenci jih lahko dvignejo v uradnih urah od
10.	do 12. ure; predložiti je treba potrdilo, da je bil za tablico določeni znesek vplačan.
Župnik obsojen na smrt
G. Jožef Kragelj, župnik na Livku nad Kobaridom, je pred meseci nenadoma skrivnostno izginil. Slišale so se različne vesti, ki so bile edine samo v tem, da g. Kraglja ni seč na Livku. Kje je, o tem ni vedel nihče nič točnega. Sedaj se je mučna zadeva sicer pojasnila, toda postala je še tembolj strašna, grozotna:	g. župnik Kragelj
je bil vse te mesece zaprt v Tolminu in je bil tam po poročilih komunističnih listov (Slov. poročevalec od 8. julija) pred dnevi obsojen na smrt z ustrelitvijo. Obsodbo je izreklo okrožno sodišče v Tolminu. Poleg g. župnika, ki je doma iz Modreje pri Sv. Luciji in star nekaj nad 30 let, sta sedela na zatožni klopi še kmet Simon Hrast z Livka in študent elektrotehnike Kacafura (Sarič) Srdjan iz Maribora. G. Kraglju so očitali v glavnem dejanja, ki naj bi jih bil zagrešil v letih nemške okupacije, in sicer izdajstvo, špionažo in sodelovanje z Nemci in domobranci. Po osvoboditvi je pa zagrešil velik zločin, da je širil »Slov. Primorca«-in »Demokracijo«. Po poročilu »Slov. poročevalca« od 8. t. m. je njegovo delovanje obstojalo v tem: »Na vso moč je agitiral proti priključitvi Primorske in trdil, da v Jugoslaviji ni svobode, da zapirajo in pobijajo duhovnike, jemljejo kmetom zemljo itd. Ilegalno je pošiljal preko meje pošto in drug material ter organiziral kanale in pomagal pri pobegih čez mejo. Po ilegalni poti je dobival tudi sovražne liste in jih širil.«
Z vsemi temi obtožbami, ki so zelo splošne narave in človek zaradi njih nikjer med civiliziranimi ljudmi ni obsojen na smrt, se skušajo samo prikriti satanske nakane-komunistov z odstranitvijo duhovnikov oropati slovensko ljudstvo njegovega najdražjega zaklada — vere očetov.
Kakor smo povedali že v začetku je bil g. Kragelj obsojen na smrt z ustrelitvijo. Simon Hrast je dobil 19 let prisilnega dela, Kacafura pa 3 leta.
IZLETNIKI
in vsi, ki želite priti na počitnice || || „Al Lago di Cavazzo" se priporoča Elvira Zupančič Albergo Belvedere Sam p lago (Udine)
Odgovorni urednik: dr. Janko Jež Tiska:
tiskarna »ADRIA«, d. d. v Trstu
Mizarji I kmetovalci V podjetniki •
Deske smret kooe, mace• snooe in tr* dih I e s o o, trame, oeza, ne plošče, furnir, parkete in drna nudi na/ugodne/e
CALEA
TEL. ----------------
90441 TRST
Viale Sonnino, 2 4
t
V torek 12. julija t. 1. nam je umrla naša ljubljena mama, stara mama, tašča, gospa
Kristina Verčon
rojena v Rihembergu in stanujoča v Trstu.
Nepozabno pokojnico, ki je mirno v Gospodu zaspala, bomo ohranili v večnem spominu.
Žalujoče druiine:
Verčon, Rustija, Kokošar, Metzel