Slev no. T llolatil, v nedelio flireu. mala 1922. Leio L Naročnina za državo SHS: za celo leto naprej Din. 120-— za pol leta „ K | 60-— sa četrt leta n , , „ 30'— ■a en mesec „ .. „ 10*— za inozemstvo: oeloleino ..... Din. 2<0'— raorečno..... „ 18-— ~ Sobotna izdaja: = t Jugoslaviji. . . Din. 15'— v Inozemstvo ... „ 35-— Posomno siev. 75 Dar. ■•(•'■MM'.-. i ss Cena lnseratom:s Euostolpna pcMtna vrsta mali oglasi po K 4*— In K 6 —J veliki oglasi iiad 45 mm vt-j Sine po K 8 —, poslana i 14.1 po K 12 —. Pri večjem naročila popust. Izhaja vsak dan lzvzemSt^ ponedeljka ln dneva po praznika ob 5. ari zjutraj. Mosoina priloga; Vestnik SKSZ. Uredništvo je v Kopitarjevi altol itev. 6/U1. Rokopisi se ne vračajo; nelranklrana pisma se ne sprejemajo. Uredn. teloL itv. 50, npravn. itv. 328. Političen list za slovenski narod. Uprava je v Kopitarjevi al. 6. — Račan poštne hran, ljubljanske št. 650 za naročnino ln št. 349 za oglase, zagreb .9.011, sarajev. V563, praike in dnnaj. 24.797 se bo vršila v nedeljo, 21. maja oJj devetih Vsem novoizvoljenim članom vodstva smo že odposlali vabila z dnevnim redom in drugimi navodili. D^* Radi seje vodstva odpovedujemo vse shode, ki so bili za 21. maj že naznanjeni. Shodi se naj vršc 25. ali 28. maja. TAJNIŠTVO S. L. S. Z Gospod Dušan Nikolajevic,* ki si je na povratku z genovske konference ogledal Ljubljano, je v pogovoru z našim urednikom opisal svoje vtise, ki jih je dobil o genovski konferenci tako-Ie: Genovska konferenca ima znak neizbrisne srednjosti ali mediokritete, kakor se je izrazil, in po njej bi mogli soditi, da se Evropa ne nahaja samo v krizi, ampak je že v dekadenci. Evropski politiki so pokazali na genovski konferenci, da prav nič ne razumejo povojne dobe: zastala psihologija povojnega človeštva. Konferenca je govorila besede, v katere sama ni verovala. Srednji nivo cele konference je bil znak tudi najindividualnejših in duševno najmočnejših udeležnikov konference. Politične smeri so bile že pred konferenco začrtane, a glavno vprašanje genovske konference, rusko vprašanje, je ostalo odprto, kakor jasno je, da bodo Rusi in Nemci korakali skupaj. Preveč naglašano protirusko in protinemško stališče gospoda Barthoua in olcolnost, da g. Lloyd George ni smel ostati do kraja pri svoji protifran-coski politiki, sta napraviti še večjo zmedo na tej že sicer deplasirani in kaotični skupini ijudi. Rnska delegacija. Rusi niso napravili onega vtisa, ki so ga od njih pričakovali. Njim je bila pripravljena tribuna, s katere bi bili mogli mnogo in nagloboko govoriti Evropi, ali izkazali so se preslabe za vlogo, ki jim je bila nasproti ostali Evropi dodeljena. Z gotovim relativnim diplomatskim smislom niso prinesli seboj prav nič od revolucije, ki je kljub nebroju surovosti vendar premagala slab sistem, a še manj so prinesli seboj prečiščene intuicije ljudi, ki so prišli iz države državnih potresov. Zdi se, kakor da je z uspehom revolucije prenehal ves elan ruskega revolucionarstva in kakor da se je po tem uspehu razblinila vsa ona specialna slovanska mistika, ki se začenja od dekabristične zarote: neki top realizem, celo, ako hočete, cinizem nižje vrste diha iz ruske delegacije. Gesla o človečanstvu prazno zvene, a dih mrtve mistike ne more dati življenja premalo spretni igri rešiteljev sveta. Moram vam priznati, da sem od Rusov mnogo več pričakoval. Zločin carizma je uničen po drugem zločinu. Ka-korhitro se je zadovoljila erotika revolucionarstva, je izgubila svoj mik ter je uči-nila, da je bistvo židovstva našlo v tem ociničenem revolucionarstvu precej svoje runtalne pozitivnosti in možnosti, da zadovolji svojo čestokrat nezavestno atavistično mržnjo do ortodoksne Rusije. Ali vse to v nobenem slučaju ne znači, da bi morali mi zavzeti proti Rusiji neprijateljsko stališče. Naša država se ni upletla v razne pustolovščine ruskih caristov, vendar pa je šla naša politika nekoliko dalje, kakor zahtevajo oziri splošne gostoljubnosti. To je napravilo na konferenci nepotreben antago-nizem med nami in Rusi, nepotreben pravim, ker mora za nas tako z državnega kakor plemenskega stališča biti merodaj- * G. Dušan Nikolajevič je, kakor znano, predsednik Jugoslovanskega jupviuarskcga udruženja v lJelgradu« no samo načelo popolnega samoodločevanja ruskega naroda; to je v toliko treba nagla-siti, ker, kolikorkoli ima boljševizem negativnih svojih strani, vendar nihče ne more imeti več kakih čari stičnih iluzij. Za socialnega zgodovinarja je sploh jasno, da takega boljševizma, kakršen je, ne bi bilo, da ni bilo takega carizma, kakršen je bil. Naša delegacija. Naša delegacija v Ženevi ni uspela. Neorganizirana, brez sistema, kolebajoča, je pokazala silno malo aktivnosti in zelo mnogo slabosti. Naše razmere do Italije so še vedno nedoločene, dasi kaže dr. Ninčič tu izvrstno razumevanje in dosti aktivnosti. V Italiji sta dve struji. Pa tudi ona struja, ki bi hotela dobre odnošaje z nami, v kolikor je iskrena, ne sme iti do kraja v tej svoji težnji; boji se, da ne bi izgubila v deželi svoje popularnosti. Rešitev vprašanja o naših odnošajih z Italijo, ki ii na-klanja svoje simpatije i Lloyd George, bo gotovo takšna, da z njo ne bomo zadovoljni ne mi, ne Italijani. V celi vrsti neuspehov bi bil to neke vrste uspeh. Na konferenci je pokazal od naših ljudi marljivost in verziranor.t v strokovnih vprašanjih g. dr. Velizar Jankovič. On je bil najaktivnejši. Posebna škoda pa je, da je bil neaktiven g. dr. Kumanudi, sicer kulturen človek s socialnopravnim znanjem. Ta njegova nedelavnost se ne da opravičiti, ker so se na konferenci razpravljala taka vprašanja, o katerih bi bil on kot delegat naše države moral govoriti Mala antanta. Mala antanta je imela, kar se ima zahvaliti predvsem energiji in okretni inteligenci šefa češkoslovaške delegacije, g. dr. Beneša, neoporečen, četudi ne velik uspeh na konferenci. Po mojem mišljenju je pa naša napaka, da nismo našli načina, da bi naglasili nošo vez s češkoslovaško republiko. V predsedniku republike g. dr. Masa-ryku in osebi njegovega odličnega sodelavca g. dr. Beneša je danih mnogo jamstev, da se bodo v mali antanti spoštovali interesi in pravice vsakega njenega člana in da slovanstvo kot princip ne bo naru-šeno. Hrvatsko vprašanje. Poizkus gotovih protidržavnih elementov, ki se nahajajo izven našega državnega ozemlja, da spravijo na genovsko konferenco hrvatsko vprašanje, se je takoj v začetku ponesrečil, kakor je bilo že prej jasno, toda ne morda zbog diplomatske sposobnosti naših ljudi, ampak radi neresnosti takega poizkusa samega. Ves vtis pa, ki ga je dobil objektiven opazovalec ob raz-motrivanju naše stvari i na genovski konferenci, utrjuje občutek, da so sedanje razmere v naši državi v bodočnosti nevzdrž-ljive. Centralistično idejo so centralisti sami kompromitirali, ne ker iz demagoštva niso smeli biti dosledni, marveč zato, ker so se izkazali tako malenkostne in nedr-žavniške, da se je decentralistična teza že samaposebi morala moralo vedno bolj uveljavljati. S tem stanjem mora politik računati. Ako da g. Pašič, v katerega izkušenost verujem, potrebne koncesije zahtevam svojega strankarskega tovariša in drugega šefa radikalne stranke g. Protiča, bi se mogel najti izhoda iz položaja. G. dr. Korošec je od svojega prvega trenotka pošten, lojalen in v dobrem smislu državotvoren politik; uverjen sem pa tudi, da je poleg vseh ekstravagantnosti g. Stjepan Radič toliko človek svojega plemena, da v srcu ne želi take od Srbov in Slovencev ločene Hrvatske, kakršna bi današnjih narodnostnih razmerah bila državni torzo. Naša zemlja se nahaja pred usodnim korakom. Vprašanje je namreč, ali bodo po bankrotu centralizma imeli decentralisti dovolj moralne moči in dovolj državniškega smisla, da ne bodo dali koncesij preteklosti in ne bodo izvršili svoje državniške naloge tako, da ne bi zasigurali politične eksistence in možnosti za napredek i Hrvatom i Slovencem i Srbom. Ustvarjanje države, ploda tolikih nadčloveških žrtev i Srbov i Hrvatov i Slovencev, ne sme biti več vprašanje te ali one stranke, ker je vsa kriza v Jugoslaviji ravno radi tega tako velika in tako strašna, ker glavno vprašanje zato ni rešeno, ker se koterije in osebne ambicije poslavljajo nad državo. LIoyd George o odgovoru. POGAJANJA NAJ SE NADALJUJEJO. — NOVI PREDLOGI LLOYDA GEOR-GEA. — FRANCIJA ODKLANJA PREDLOGE. — ITALIJA Z A OBNOVITEV ODNOŠAJEV DO RUSIJE. — RUMUNIJA POSREDUJE. Genova, 13. maja. (Izv.) Lloyd George je na današnji dopoldanski seji politične podkomisije imel ob splošni pozornosti daljši govor o zadnji noti ruske delegacije. Dejal je, da je ruska spomenica zelo malo zadovoljiva, zlasti tudi v obliki. Sovjetski delegati so s svojim izzivalnim tonom povzročili nove težkoče. V bistvu žele Rusi priti do sporazuma, vendar pa se jim ni posrečilo obvladati ekstremne struje. Vsled delnega radikalizma v svoji deželi ne morejo najti Rusi gotovih smernic. Gledati pa je treba na to, da se prepreči, da se v Aziji in v Evropi ne povzročijo prevelika na-sprotstva. Preprečiti je treba, da se ruskega naroda ne polasti popoln obup, kar bi imelo grozne posledice. Zaradi tega mora priporočiti, naj se pogajanja ne ustavijo. Na vsak način se mora priti do provizor-nega mirovnega pakta z Rusijo in Evropo. Ta pakt ne bi spravil mej v nevarnost, ampak bi se opiral na obstoječe meje in na medsebojnost. Lloyd George je končno predlagal, 1. naj se izvoli komisija strokovnjakov, ki bi nadalje proučevala vprašanje dolgov, zasebne imovine in kreditov, 2. naj se sklene provizoren mir med Rusijo in ostalimi evropskimi državami v Genovi, in 3. naj ie države obojestransko zavežejo, da se bodo vzdrževale vsake propagande v drugih deželah. Naj se odločimo kakorkoli, je sklenil Lloyd George, mi moramo brezpogojno odgovoriti na rusko noto. Nato je angleški ministrski predsednik sporočil, da je že pripravil tozadeven načrt. Načelnik francoske delegacije Barthou bi rad vedel, v kakem razmerju so razni predlogi medseboj. Misli, da bi se dalo tudi tako-le postopati: 1. naj se zavrne ruski odgovor, in 2. naj se razpravlja o pozitivnih predlogih angleškega ministrskega predsednika. Lloyd George je izjavil, da se s tem strinja. Barthou se mu je zahvalil za to izjavo in se je zelo laskavo izrazil o plemenitem mišljenju, iz katerega izvirajo njegovi predlogi. Francoska vlada je svojčas sklenila, da ne podpiše prvotne spomenice ruski delegaciji. Francoska delegacija zato ne bo prisostvovala redakciji odgovora. Rusi se smatrajo za popolnoma svobodne in ne več za vezane. Vse, na kar so že prej pristali, sedaj tajijo in preklicu-jejo, AJi se hočemo pod takimi razmerami res znova začeti z njimi pogajati? To bi bil slab prizor. Francija izjavlja za svoj del, da se ne more udeležiti takih odločitev. Naše vlade morajo odločiti, ali je komi- sija, kakor se predlaga, tudi v resnici mogoča in izvedljiva. Vlade morajo proučiti dejanski stan in šele nato storiti končno-veljavne sklepe. Priznavam, da je Lloyd Georgeov predlog o provizornem mirovnem garancijskem paktu zanimiv. Toda ali je tudi res gotovo, da se varnost, ki jo namerava ustvariti angleški ministrski predsednik, ne izpremeni v pretnjo? Rusi so za delavanja strokovnjakov namignili, da stoji za njimi sovjetska vojska. Pritiskali bodo na sosednje države vsakokrat, kadar bodo te dežele drugega mnenja. Tako se bo načrt g. Lloyd Georgea obrnil proti njim, katere hoče ščititi. Iz navedenih vzrokov mislim, da predlogi . Lloyd Georgea niso sprejemljivi. Stališče francoske vlade ie torej popolnoma jasno. Francoska vlada ne more na to pristati, da imenuje konferenca eno ali več komisij strokovnjakov, v katerih bi bili zastopani tudi Rusi. To stališče se je dodobra premislilo in francoska vlada ga ne sme več opustiti. Nato je izjavil italijanski zunanji minister Schanzer, da tudi po njegovem mnenju ruski odgovor ni zadovoljiv. Je pa absolutno važno, da se delo konference nadaljuje in da se dokonča. Ne samo italijanska vlada, ampak tudi italijanski narod zahteva, naj se obnove odnošaji do Rusije. Schanzer se jc zavzemal za garancijsko mirovno pogodbo in je izjavil, da se mora podpisati v interesu mirnega razvoja za določitev, kdaj naj se sestane komisija strokovnjakov v stanu odstraniti sedanja težkoče. Želi tudi, naj bodo Rusi zastopani v tej komisiji. Končal je z nujnim apelom na Francijo in Anglijo, naj se pogajanja z Rusijo ne prekinejo. Romunski ministrski predsednik Bra-tianu je stavil posredovalni predlog, naj se prepusti vladam, da izdelajo program za določitev, kdaj n ajse sestane komisija strokovnjakov, in kdaj nai se povabijo Rusi, da se udeleže delovanja komiteja. Končno je predlagal, naj se Barthou 'n Lloyd George v zasebni izmenjavi misli sporazumeta o izhodišču iz sedanjega položaja. Lloyd George je odgovoril, da želi, naj se pride do konca in naj se očistijo nasprotujoča si naziranja Barthouja in njegova. Zelo bi ga veselilo, ako bi se mogel sestati z Barthoujem in z njim razpravljati o tem vprašanju. Nato se je sklenilo, naj se seja prekine do petih popoldne. — Ob štirih popoldne sta se sestala LIoyd George in Barthou h konferenci v hotelu Miramare. Belgrad, 13. maja. (Izv.) Na današnji seji finančnega odbora je zahteval minister za promet Stanič, naj se proračun ministrstva za promet zviša od 800 milijonov dinarjev na 2300 milijonov dinarjev, pri čemer je izjavil, da je tako veliko zvišanje proračuna potrebno za zgradbo novih kurilnic, za popravo lokomotiv, nabavo pragov itd. Finančni minister je zahteval rok za pomislek do ponedeljka. Belgrad, 12. maja. (Izv.) V političnih krogih ostro kritizirajo ekspoze ministra za promet Staniča. Iz tega ekspozeja je razvidno, da znaša primanjkljaj v proračunu prometnega ministrstva 2300 milijonov. Samo za neplačane račune, za katere ni bilo zakonitega dovoljenja, znaša la vsota 450 milijonov dinarjev. Kakor sodijo, se ta proračun v finančnem odboru ne sprejme, ker ni mogoče misliti, da je resen. Krediti, katere zahteva prometno ministrstvo, niso upravičeni, zakaj znano je, da je ministrstvo potrošilo vse prebitke, katere so mu poslala posamezna ravnateljstva, ne da bi to moglo danes opravičiti. Kakor se zdi, uporabijo opozicionalne skupine to priliko za to, da bodo stavile v parlamentu nove interpelacije o slabem stanju našega prometa in o nesposobni politiki ministra Staniča ter generalnega ravnatelja Iliča. Zakon o volivnih listah sprejet. Belgrad, 13. maja, (Izv.) Danes dopoldne je bila plenarna seja zakonodajnega odbora. Pred prehodom na dnevni red je poročal predsednik Trifunovič, da je prejel peticijo, v kateri se naproša, da bi se gozdarskim uradnikom priznala pasivna volivna pravica. To peticijo predloži v kratkem odboru. Nato je prešla seja na dnevni red. Na dnevnem redu jc bila debata o zakonu glede volivnih list, ki ga je predlož'1 pododbor. Preden je prišlo do glasovanja, je povzel besedo poročevalec dr. Peric, ki jc v kratkih besedah pojasnil zakon. V imenu Jugoslovanskega kluba jc izjavil poslanec dr. H o h n j e c, da se s tem zakonskim predlogom ne strinja in da bo glasoval proti. Pri načelnem glasovanju je! glasovalo 16 članov za zakon in dva proti. — Nato se je pričela podrobna debata. Paragrafi 1 do 11 so bili sprejeti brez izpre-membe. Pri § 12 jc zahteval poslanec La-zič, da se mu vključi določba, po kateri se imajo izvesti poprave volivnih list do roka pet dni pred volitvami. Poročevalec tega predloga ni odobril, ker traja rok za popravo v volivnih listah itak dva meseca. Tega mnenja jc bil tudi poslanec Jovano-vič, ki je poudarjal, da sc imenovani čini-tclji ne smejo preveč zavzemati za posameznika, temveč da morajo vedno 'meti pred očmi blaginjo celokupnosli. Predlog poslanca Laziča je bil nato odklonjen. Tudi §§ 13 in 14 sta bila sprejeta brez izpre-membe. Pri § 15 jc zahteval poslanec La- tič, naj se pojasni, kako naj si predstavlja-mo kaznovanje onih oseb, ki namenoma niso izvedli vpisov v volivne liste. Menil je, da tega namena ni možno ugotoviti. Poslanec Popovič je imel daljši govor, v katerem je skušal dokazati, da se ta namera da ugotovit«. Odbor je končno sprejel predlog poslanca Popoviča, in § 15 je bil sprejet, le nekatere besede so bile natančneje določene. Po § 16 je bil po predlogu poslanca Sokiča izpremenjen § 17, ki določa, ida pregreške, ki jih navajajo paragrafi 14, '15 in 16, kaznujejo sodišča prve instance. Pri § 23 je predlagal poslanec Laz<č, naj se pred vsako volitvijo volivne liste prepišejo in pošljejo sodišču, da jih potrdi. Za prepis je predlagal rok treh in ne petih let. Poročevalec tega predloga ni odobri1., zakaj po njegovem mnenju so volivne l'ste nekaj stalnega, dočim bi po predlogu poslanca Laziča postale nekaj improviziranega. — Nato so prešli h glasovanju in je od 20 poslancev glasovalo 15 za zakonski na-•črt, a 5 proti. Potemtakem je bil zakonski ,načrt o volivnih listah z nekaterimi nebistvenimi izpremembami končnoveljavno ,sprejet in se predloži narodni skupščini. Za poročevalca je bil izvoljen dr. Perič. Napetost med radikalci in demokrati radi volivnega zakona. Belgrad, 13. maja. flzv.) Med demokrati in radikalci vlada v zadnjem času napetost radi volivnega zakona. Demokrati so nezadovoljni, ker je bil sprejet kompromisni predlog notranjega ministra •dr. Marinkoviča glede volivnega zakona. Radi tega je imel danes demokratski klub sejo, da bi se to vprašanje likvidiralo, ker bi sicer moglo priti do vladne krize, ako bi se komplikacije v tej stvari nadaljevale. .Vlada skuša spor poravnati za vsako ceno. Zlasti radi tega, ker se bliža kraljeva poroka. Za sredo je sklicana radi iste zadeve seja radikalnega kluba. V parlamentarnih krogih se uvideva potreba, da se mora čimprej sprejeti novi volivni zakon in razpisati volitve, ker se sedanji položaj ne more vzdrževati še nadalje. Preiskava proti generalu Zečeviču. Belgrad, 13. maja. (Izv.) Parlamentarca enketna komisija za izročitev generala Zečeviča sodišču je danes stavila vprašanje, v katerih pokrajinah in kdaj je bila umrljivost vojakov največja ter je sklenila, da odpošlje v one pokrajine svoje člane, da prouče stanje stvari in ugotove, kdo je krivec. Podajanja z Stalijo. Belgrad, 13. maja. (Izv.) Včeraj zvečer Je imel ministrski svet sejo, na kateri se je razpravljalo o intervenciji Lloyd Georgea. Vlada je poslala zunanjemu ministru dr. Ninčiču navodila, da se mora točno držati rapallske pogodbe in da ne sme odstopiti od njenih določil niti za las. Glede drugih vprašanj se mora pred vsako odločitvijo posvetovati s francosko delegacijo. Na podlagi tega je imel dr. Ninčič z italijanskim zunanjim ministrom Schanzerjem posvetovanje, da uredi ž njim vprašanje manjšin, •ki sta ga sprožili Mažarska in Bolgarska. ,Dr. Ninčič je izjavil, da bo v slučaju, ako se to vprašanje postavi na dnevni red, sprožila naša delegacija tudi vprašanje manjšin v Italiji. Po tej izjavi dr. Nmčiča je italijanski zunanji minister Schanzer pristal na to, da se to vprašanje definitivno od godi. NESOGLASJA GLEDE POSOJILA Belgrad, 13. maja. (Izv.) Vprašanje posojila stoji še vedno na dnevnem redu. Finančni minister dr. Kumanudi še vedno razpravlja z odposlancem skupine Bler o izpremembi posameznih določb. Te izpre-membe, ki jih zahteva jugoslovanska vlada, so zelo važne. Vlada zahteva predvsem, da se »zplača večji del posojila v gotovini. Kakor se govori, je prišlo pri včerajšnji seji ministrskega sveta do ostrih nastopov. Nekateri ministri so celo predlagali, naj se s skupino Bler ne sklene ničesar glede posojila. DOGOVOR MED VATIKANOM IN RUSIJO. Genova, 13. maja. (Izv.) Listi poročajo, da se je msgr. Piccardi vrnil v Rim in poročal državnemu tajniku Gasparriju o svojih pogajanjih v Genovi. Ruska delegacija je priobčila izjavo, da dovoljuje Rusija po zakonu popolno svobodo vere in vesti in da vrne cerkvena imetja v kratkem namenu, kateremu so bila posvečena. ZANELLA ZA MEDNARODNO KOMISIJO NA REKL Belgrad, 13. maja. (Izv.) Predsednik zakonite reške vlade Zanella se je obrnil na našo vlado kakor tudi na člane narodne skupščine s prošnjo ,naj podpirajo njegovo akcijo, ki stremi za tem, da se pošlje na Reko mednarodna komisija. V. Č. okrajni samoupravi ' (D alfa.) \ Oblastni proračun. Oblastna skupščina rešuje vsako leto pred vsemi drugimi stvarmi najprej bud-žet za prihodnje leto. Ako skupseina ne reši proračuna v rednem zasedanju najdalje za dva meseca od dneva seziva, podpisa se veljavnost starega proračuna še za eno leto. Če tudi v bodočem rednem zasedanju, ki prične dne 5. novembra prihodnjega leta, ne reši proračuna v tem času, tedaj se skupščina razpusti s kraljevim ukazom. Nove volitve se imajo izvršiti in nova skupščina sestati v roku dveh mesecev. Izdatki, ki se morajo vsako leto predvideti v oblastnem proračunu, so: 1. Izdatki, ki imajo po posebnih zakonih pasti v breme oblasti. 2. Osebni in materijalni izdatki oblastne skupščine, odbora, uradov in ustanov. 3. Oblastni dolgovi. 4. Davki in takse, ki jih ima oblast kot juridična oseba plačati. 5. Neposredni stroški. Redni dohodki so: 1. Dohodki od oblastne imovine, ustanov, zavodov, podjetij itd. 2. Samostojni oblastni davki in takse. 3. Oblastne doklade na državne davke. Država bo od čistega dohodka izkoriščanih šum, rud, vodnih sil in drugih do-bara odvajala 15 odstotkov in stvorila fond v podporo samoupravnih korporacij. Oblastna skupščina sme skleniti oblastne doklade do 50 odstotkov na državno neposredne davke, vštevši državne doklade na neposredne davke, sama v lastnem delokrogu. Za doklade čez 50 odstotkov treba odobren ja finančnega ministra, istotako za uvedbo samostojnih oblastnih davkov in taks. Posojilom preko 10 milijonov Din kakor tudi odtujitvi oblastne imovine v vrednosti čez 1 milijon Din mora pritrditi finančni minister, ki pa je dolžan svojo rešitev izdati v roku enega meseca, sicer postane sklep skupščine izvršen. Pritožbe proti odločbam finančnega ministra gredo na državni svet. Za izvrševanje večih ekonomskih in kulturnih poslov, morejo se dve ali več oblasti združiti. O tem imajo sklepati oblastne skupščine po odobrenju kraljevske vlade. Oblastni odbor. Ima najmanj 5, a največ 8 članov. Voli jih oblastna skupščina za celo volivno dobo, t. j. za 4 leta. Državni in samoupravni uradniki ne morejo biti izvoljeni. Za vsakega odbornika izvoli skupščina istočasno še po dva namestnika. Odbor izvoli iz svoje srede predsednika. Predsednik in vsak član odbora upravlja po en resort samoupravnih poslov. Odbor sklepa v sejah o vseh važnejših zadevah posameznih resortov. Za sklepčnost treba nadpolovične večine odbornikov. Sklepa se z absolutno večino. V slučaju enakega števila glasov je sprejet oni predlog, za katerega je glasoval predsednik. Odbor je izvršilni organ oblastne samouprave, vodi samoupravno administracijo, odobrava občinske proračune in ima dovoljevati višje kot 50 odstotne doklade na direktne davke. Za doklade čez 300 odstotkov pa treba odobrenja finančnega ministra. Odbor izdaja navodila in predpise glede izvrševanja oblastnih uredb. V nujnih slučajih, kadar skupščina ni zbrana, sme izdajati začasne uredbe, ki jih pa mora oblastni skuščini na prvi seji v rednem zasedanju predložiti v naknadno odo-brenje. Ako se v tem času ne predlože, izgube veljavo. Odbor daje svoje mišljenje o vseh vprašanjih, došlih mu od vlade. On je dolžan na zahtevo velikega župana sodelovati z organi dr/avne administracije v tistih zadevah, kjer to predpisuje zakon. V onih slučajih, v katerih je državni posel po zakonu poverjen oblastni samoupravi, mora oblastni odbor skrbeti za njegovo izvrševanje po navodilih velikega župana. Če odbor odreče sodelovanje z državnimi organi ali če ne izvrši navodil velikega župana, more pristojno upravno sodišče člane odbora kaznovati z globo do 2000 Din. Odgovornost odbora. Oblastna skupščina ima pravico, da obtoži cel odbor ali posamezne njegove člane za njihova službena dela. Člani odbora so odgovorni: 1. Za neizvršitev uredb in drugih odlokov skupščine. 2. Za kršenje zakonskih predpisov in za škodo, učinjeno oblasti. 3. Za dela kaznjiva po obenem kazenskem zakonu. Glede del pod 1 in 2 sodi pristojno upravno sodišče, glede del po 3 pa redno sodišče. Ing. M. KlodHfc i še enkrat Bržavne želez-nlce. Zdi se mi, da dober del člankov, kakor smo jih čitali v »Slovenskem Narodu« od 19. aprila in v »Trgovskem listu« od 13. in 22. aprila ni v prid stvari, ampak na škodo. Zategadelj smatram za potrebno pojasniti javnosti čim globlje, za kaj gre in kako stoji zadeva naših državnih železnic v resnici. Tiste, ki so dostopni prepričevanju, bom morda prepričal; za druge, ki jim gre za vse drugo, samo ne za stvarnost, pa sploh ne pišem. Da preidem v medias res: Mreža vseh državnih železnic, všteto privatne proge, ki jih državna uprava obratuje, meri 7634 kilometrov. Število strojev znaša 1819, od teh je 863 (47%) pokvarjenih, osebnih voz je 2886, od teh 1313 (45%) za popravo. Tovornih voz imamo 37.778, od katerih jih je 14.908 (39%) nerabnih. Na progah zagrebške direkcije s Slovenijo vred stoji 6255 pokvarjenih voz. Zagrebška delavnica komaj dohaja tekočo popravo (ni denarja za delavnice). Gospod člankar y >Trgovskem listu« od 22. aprila odreka državni upravi denar, člankar v >Narodu« pa očita zagrebškemu ravnateljstvu, da premalo vagonov popravlja. Kriv vsemu je najbrž zopet ta šmentani Franič, ld neče uvideti, da mu je dolžnost plačati te poprave — menda iz lastnega žepa. Saj gre samo, povprečno zelo malo računano, za borili 250 milijonov kron. Drugi člankar v »Trgovskem listu« tudi očita zagrebškim činiteljera, da »njihove delavnice« ne popravljajo voz in da »moramo« (Slovenija) večkrat pomagati z vagoni in stroji. Resnica je ta, da dirigira vagone in izenačuje število voz po potrebi »Centralna podela kola« v Zemunu po celem teritoriju drž. žež., ne pa inšpektorat Ljubljana. Slovenske državne proge tudi niso država v državi; stroji so last cele državne mreže, torej je čisto naravno, da morajo stroji iz Slovenije včasih kam drugam v pomoč, kakor se to godi tudi glede strojev dragih okrajev skupne mreže državnih železnic. Iz Nemčije imamo dobiti 9000 voz in 470 strojev. V teku prihodnjih 2 let nam mora Nemčija dobaviti 3 velike popolne delavnice. Privatne delavnice v Brodu, Smederevem in Subotici začnejo kmalu delovati. Z današnjim številom porabnih voz, kolikor jih dobiva direkcija Zagreb, ta direkcija ne more shajati. Kako je v Sloveniji, ne vem, ker je inšpektorat to glede samostojen. Na omrežju zagrebške direkcije se more pokrivati le petina potrebe privatnih strank. (Popolnoma nezmožnost vodstva v zagrebški direkciji, ki ne zna napraviti iz enega vagona peti) Vzrok je, kakor že rečeno, premajhno število voz in strojev, kar poslednje zalcasnjuje cirkulacijo voz. Postajne naprave so povsod premajhne, razen tega nam jih zmanjšujejo še pokvarjeni vagoni, ki zavzemajo po postajah zagrebške direkcije60 km tiral Za vozove in stroje iz Nemčije bomo morali, ako nočemo obstoječe železniške naprave še bolj zmanjšati, položiti okroglo 90 km tirov! Tudi za to treba denarjal Tudi re-ekspedicije ovirajo vozovni promet, primanjkuje tudi dobro izvežbanega perso- •J-ože Stabej: ^v Slovenci v Nemčiji. ...tamkaj ▼ Vestfallji so nam izginili — več ne doseže jih naše oko ... (O. Župančič, Duma.) Naselitev Slovencev v Nemčiji — zla-•J?ti v rensko-westfalskem industrijskem okrožju — ima nedvomno zanimivo zgodovino. Mimogrede bodi opozorjeno na romanja Slovencev v Aachen, Andernach in JKelmorajn (Kon), ki so trajala tja do leta ■1776. (in še pozneje), ko so bila prepovedana z dekretom dvorne pisarne na Dunaju z dne 30. januarja 1776. Po sporočilu so se vršila ta »romanja« vsakih sedem let in udeleževali so se jih posebno Slovenci iz Kranjske, Koroške, Štajerske in Prek-m u r j a. Romanja so se vršila vedno s slovenskim narodnostnim značajem. Na poti in pri vhodu v Koln (Kelmorajn) so peli romarji slovenske cerkvene pesmi. Neka-terikrat so bili pogoščeni od kolnskega župana in mestnega uradništva, ki so se zabavali nad slovenskim petjem in slovenskimi plesi. Začetek teh romanj sega do leta 1454. in še nazaj Malokomu bo znano, da so imeli Slovenci v Aachenu slovenski be-tnefidj, ki ga je oskrboval slovenščine zmožen duhovnik. Ta beneficij — imenovan beneficij sv. Cirila in Metoda — so ustanovili leta 1495. meščani mest Ljubljana in Kranj. Ustno sporočilo je vzdrževalo med Slovenci spomin na tamkajšnje kraje. Ni pa tudi dvoma, da je ostal marsikateri »romar« v Porenju kot obrtnik ali si dobil kakršnokoli službo. Priboril si je morda celo dobro in ugledno mesto ter vabil od doma še druge za kruhom v tujino. Tradicija na »taičland« je ostala med Slovenci, glad po kruhu, pohlep po sreči in denarju so se pridružili. Pričelo se je izseljevanje. Danes pa — bodi tako ali tako — je v Nemčiji do 20.000 Slovencev, na katere smo skoroda pozabili kakor malomarni starši svojih otrok. Za slovenske sinove tam preko zelene vode se še večkrat pobrigamo — časih prav sebično iz ljubezni do njihovih dolarjev — a bratje na severu so nam izginili malo da ne iz spomina. Lepo in umestno to ni, najmanj pa še koristno slovenskemu narodu. Slovenci ▼ Ameriki so precej dobro organizirani, do 195.000 jih je, imajo 14 slovenskih časopisov v 126.000 izvodih a Slovenci v Nemčiji so skoro brez vsega in se morajo boriti v vsakem posameznem slučaju, kar nam kažejo spodnje vrste. Če govorimo o Slovencih v Nemčiji, mislimo vedno na one, ki prebivajo ▼ ren-sko-westfalskem industrijskem okrožju. Naj sledi tu kratek oris njihovih razmer. Vsi podatki so iz neposrednega vira, torej čisto verodostojni. Vsem, ki so jih prispevali, bodi izrečena najsrčnejša hvala. K. A. Nekaj zgodovinskega pregleda. Ko je pripomogla nemško-francoska vojna nemški industriji posebno v rensko-westfalskem premogovnem okraju do mogočnega razvoja, je poskusilo v 80. letih preteklega stoletja par sto Slovencev svojo srečo ▼ Nemčiji Kot izučene rudarje so jih takrat vsled velikega pomanjkanja delavcev takoj prijazno »prejeli in dobro plačali. 2e po naravi žilavi in vzrasli v največjem pomanjkanju so se izkazali pred- vsem Slovenci kot zelo sposobni za trdi in težki poklic v nemškem rudarstvu. Nemški industrijalci so spoznali dobre lastnosti slovenskega rudarja, zato so pošiljali v slovensko domovino nemške agente, ki jim je bil dodeljen vedno eden ali pa tudi več zgovornih Slovencev, da naberejo slovenskih rudarjev za nemške rudnike. Radi velikih obljub — prosta vožnja, obilen zaslužek, lepo stanovanje —, ki so jim jih dajali agentje in radi velike sprejemljivosti za nove in velike načrte, je zapustilo v 90. letih tisoče Slovencev, dostikrat z vsem imetjem, v posebnih vlakih svojo ljubo domovino, sinje domače nebo, prijazne griče in zelene vinograde in so prišli v deželo z daleč žarečimi plavži in visokimi dimniki, v okolico, ki v svoji hladnosti in brezčut-nosti ni dala odmeva njihovi mehki naravi in njihovemu verskemu čutu. Včasi niso našli obljubljenih stanovanj, ampak so se morati s svojimi družinami nastaniti v barakah, ki so si jih stesali v največji naglici. Navadno so jim pa odkazali stanovanja — ne vedno najboljša — v delavskih kolonijah. Na tak način so ohranili Slovenci pogosto med seboj prisrčen stik tudi v tujini, so varovali radi skupnega bivanja svojstvenost in dali tudi s svojimi rutami, s svojimi naraodnimi pesmimi in s svojim lepim maternim jezikom celim cestam slovensko lice. Tako so se Slovenci naselili le v gotovih krajih, ki so dobivali zopet in zopet iz domovine novih naseljencev. Se do danes so se ohranile večje slovenske kolonije, tako n. pr. Hambornu, ▼ Meer-beeku pri M8rsu, v Gladbecku in v Oster-feldu. V drugih krajih bivajo več ali manj raztreseno skoraj po vsem renako-westfal- skem industrijskem okraju, n. pr. v okrožju Kecklinghausena, v Bueru, Gelsenkirche-nu, Wanne, Habinghorstu, Castropu, Dort-mundu, Essenu, Borbecku, Oberhausenu, v Stcrkrade, Gerthe, Hordelu itd. Okoli 1. 1900. je bilo gotovo 20.000, k? so narasli 1, 1914. na 25,000. Tedaj je prišla pa vojna, ki je pobrala mnogo za boj sposobnih Slovencev; tako je korakalo n. pr. četka septembra 1914 čez 200 Slovencev z godbo in z več zastavami na kolodvor v Gladbecku, da odrinejo k svojim regimentom. Nekateri se niso nikdar več vrnili, počivajo v hladni tuji zemlji, drugi so ostali v domovini, mnogo vojaških žen se je polotilo potem tudi domotožje in tudi one so odrinile v slepi nadi na boljšo usodo in v upanju, da bodo lažje izhajale, nazaj domov. Tako je padlo število Slovencev do konca vojne gotovo na 12.000. Po končani vojni jih je mnogo zopet poiskalo svoje prejšnje delo, družine so se po večini zopet vrnile in še v zadnjem času jih poskuša na tisoče priti na Nemško, deloma da se rešijo bede v domovini, deloma pa tudi, da se na tak način umaknejo vojaški obveznosti, pogosto z zvijačo ip s tem, da se izognejo obtoječim naredbam. Nemška država je namreč glede na stanovanjsko stisko in radi brezposelnosti navezala preselitev tujcev v Nemčijo na upotno dovoljenje, ki se pa prosilcu navadno ne podeli. Ako bi ne bilo te težave, bi imeli na West-falskem sedaj še več Slovencev nego pred vojno; trenutno jih utegne biti tudi po cenitvi jugoslovanskega konzulata ▼ Dflssel-dorfu najmanj 20.000, ki bivajo ▼ rensko-we«tfalskem industrijskem okraju. * (Dalje.) nala za vozovno službo. Slednjič slabo vpliva kronična zatrpanost postaj. Naj tukaj razložim dotičnim člankarjem (slučaj pri Brodu in na progah do Karlovca), kako ta zatrpanost nastaja. Zagrebački kolodvor je bil že leta 1914 premajhen, danes pa mora obvladati 2 in pol ečji promet kakor takrat! Vozovi prihajajo v večjem številu kakor jih more zagrebački kolodvor obvladati, kolodvor se natrpa, treba je za razčiščenje ustaviti dotok: vozovi se na postajah pred Zagrebom naberejo. Kakor hitro se je kolodvor razbremenil, se dotok zopet dovoli — to je igra, ki se vedno ponavlja; t. j. periodična omejitev oziroma ukin jen je prometa, razume se na škodo trgovskih krgov. Ker nam zapirajo od časa do časa vrata iz povsem enakih razlogov tudi subotiš-ka, beograjska in sarajevska direkcija, mi pa njim in tudi južni, nagomili se »brutto«, kakor to imenuje železničar, kakor voda pred zaprtim jezom, zatrpanost se širi od postaje do postaje nazaj (cla ne govorim o težkočah pri carini). Tu ne pomaga izdatno ne organizacija ne nadzor. To se seveda posebno pogosto dogaja ob času jesenske sezone, in posebno pri zagrebački direkciji, ker je to tranzitna direkcija za yse druge in se torej od vseh strani nanjo pritiska. Ako se vzame v konkretnem slučaju prošle jesenske prometne kampanje X obzir še mobilizacijo in demobilizacijo zaradi Karlovega puča, potem prevoz rekrutov ob času naijačjega pronieta, potem zimske neprilike, je vsakemu razsodnemu človeku vzrok vseh teh neprilik jasen in zabavljanje odveč: To vse je kronična bolezen, ki neha lahko letos ali pa šele čez vrsto let, kakor bode ravno denarja na razpolago, da se vzroke s povečanjem železniških naprav odpravi; taka denarna vprašanja pa niso odvisna od vodstva žel. uprave. Ako se ničesar ne ukrene, se bode Z rastočim prometom bolezen še poostrila! (Dalje.) r-f Centralizirana socialna politika. — Belgrajska vladajoča čaaršija skuša pomočjo raznih Ribnikarjev centralizirati razne socialno-politične zavode menda samo zato, da jih polagoma — zaduši. To nam jasno dokazuje praksa, ki so jo začeli zadnje čase izvajati pri »Državni Borzi Dela«, Več njenih podružnic v Sloveniji ra-pidno nazaduje, ker centrala mesto pobeg-nivših uradnikov noče imenovati novih, celjska podružnica je celo že dalje časa laprta. Pa to gospodom še ni dovolj. Zadnje čase so ji začeli odtegovati tudi vsa denarna sredstva, vkljub temu, da so ta na razpolago. Zavod je vsled tega zadolžen do grla in ne more kriti niti najnujnejših izdatkov, ki so neobhodno potrebni za redno poslovanje. Nočejo mu nakazati niti denarja za stanarino, tako da bo par podružnic v nekaj tednih najbrže poslovalo že na — cesti. Tako nam sistematično uničujejo to, kar smo ustvarjali tri leta s tako požrtvovalnostjo. Podobno se godi tudi drugim slovenskim socialnim institucijam, iz katerih se dviga zadnje čase vedno očitnejši smrad, ki je močno v zvezi z gg. Žerjavom, Ribnikarjem, Praprotnikom in družbo okoli A. Kristana. Več o vsem tem izpregovorimo v kratkem, za enkrat samo tole: Celo sedanja ustava dodeljuje socialno politiko oblastnim samoupravam, zato se bomo poizkušeni centralizaciji, ki je identična z balkanizacijo, korumpiranjem ia uničenjem, uprli z vso vehemenco. + Ameriško posojilo, o katerem po-fočajo listi že nad mesec dni, še ni podpisano, Proti posojilu z Blerovo skupino je nastopil po belgrajskih poročilih tudi Pašič sam, ki smatra konkurenčno ponudbo za ugodnejšo. Istotako tudi v parlamentarnih (večinskih) krogih niso posebno zadovoljni s pogoji posojila. Zato menijo nekateri, da ima skupina, ki jo v Belgradu zastopa polkovnik Ratz, še vedno upanje, da prodre s svoio ponudbo proti Bierovi skupini. Iz poročil belgrajskih listov je razvidno, da se opira ta skupina na radikale. -f Politične razmere v Vojvodini in v. Sremu. Znano je, s kako velikanskim navdušenjem so Vojvodinci in Sremci 1. 1918. pozdravili zmagovito srbsko vojsko, ko je ta prekoračila Savo in Donavo ter stopila na klasična srbska tla. Vodilni politiki so takrat brez ozira na zagrebško »narodno večec kar na kratko proglasili tudi upravno ujedinjenje s Srbijo. Ko pa so se začele tudi v Vojvodini in v Sremu uveljavljati dotlej neznane belgrajske upravne metode, se je razpoloženje Vojvodincev začelo brzo hladiti. Danes piše belgrajsko »Videlo« o razmerah v Vojvodini sledeče: »Današnje prilike v Vojvodini in v Sremu na-pravljajo na inteligentnega potnika iz Srbije čuden vtis. Slika je nad vse žalostna. Ni treba biti ravno politik ali posebno bistroumen opazovalec, da se človek brzo prepriča, kakšen razkroj v vsem javnem življenju je povzročilo baš v teh pokrajinah pomanjkanje vsakega državnega programa in skrajna nesposobnost uradnikov. Nekateri radikalski rogovileži res da še vedno »likajo tamosnje duševno razpoloženj« v rožnatih barvah, in že danes radi govore o »majki Srbiji«, toda vendar je dejstvo nepobitno, da srbska stvar izgublja v Vojvodini vedno bolj in vedno več, prav tako kakor tudi v Bosni in Hercegovini. Nezadovoljni so Hrvatje in tudi bolj i del Srbov, da ne govorimo o tujerodnih nemških in mažarskih manjšinah. -f- Napad na Hrvate v Bihaču. Hrvatje so v Bihaču priredili primerno slavnost na pomen-dan Zrinjskega in Frankopana. Slavnost se je vršila dostojno in v najlepšem redu. Udeležili so se je Hrvatje in muslimani, med njimi tudi nekaj poslancev. Ko pa se je jel pomikati po mestu slavnostni sprevod, se velesrbi niso mogli več zdržati in so sprevod napadli dejansko. Poleg tega so poslali v Sarajevo in v Belgrad 56 brzojavk, v katerih so prosili vlado za pomoč. Rezultat vladne »pomoči« je bil, da je vlada takoj, brez nadaljnje preiskave, odstavila okrožnega načelnika v Bihaču, in celo vrsto Hrvatov zaprla. — V Bosni vladajo danes ravno obratne razmere kakor pred vojno. Prej so trpeli Srbi (Hrvatje to zanikajo, op. ur.), danes pa Hrvatje in muslimani. Maščevala se bo pa poslednja metoda ravno tako kot se je prva, in sicer ne nad Srbi in ne nad Hrvati, ampak nad državo. Zdaj, ko smo odkrili veliko defravda-cijo v »Dobrodelnosti«, je treba da pogledamo še dalje za kulise te nevarne institucije in vidimo, kaj se vse kuje in snuje pod to firmo in streho. Saj smo doslej preveč molčali 1 Javnost je »Dobrodelnost« premalo poznala, zato tudi podpirala. Najprej bodi povedano, da mi dobrodelnosti ne vidimo samo v tem, da se revežu stisne v roko kronica ali tudi sto kron. Hladni računarji hočejo »Dobrodelnost« presojati samo po mrzlih številkah, s katerimi naj bi se izkazala. Bodi jim povedano, da je za dobrodelnost treba ne samo številk, ampak najprej — srca. Mi razumemo dobrodelnost ne samo v denarni podpori, ampak v širjem in najširjem pomenu. 1. Predvsem je »Dobrodelnosti širila smisel za dobrodelnost. Pod »Dobrodelnostjo« smo imeli edino karitativno organizacijo Vincencijevo družbo v Ljubljani in po nekaterih krajih izven Ljubljane, vseh skupaj kakih 15 »konferenc«. »Dobrodelnosti je dala povod osnovanju Elizabetne družbe in »Škofijskega društva za varstvo sirot« s sirotiščem sv. Jožefa v Št. Vidu vred. Že s tem je »Dobrodelnost« veliko storila, ko bi nič drugega ne bila. 2. »Dobrodelnost« je priredila 27. sept. 1917 celodnevni »Dobrodelni shod« v Rokodelskem domu z mnogimi referati o vseh panogah dobrodelnosti. — Še v teku tega leta namerava prirediti drugi tak shod, a v večjem obsegu. 3. Širila pa je smisel za dobrodelnost mnogo tudi potom tiska. Izšla je posebna »dobrodelna« številka »Vzajemnosti«, mnogo se je pisalo in navduševalo za dobrodelnost po »Bogoljubu«, in izdajali smo celo »Dobrodelno knjižnico«. 4. Potem »Dobrodelnosti« se je zanesel smisel za dobrodelnost iz i esta tudi na deželo. Vsa dežela naj bi bila prepletena z dobrodelnimi organizacijami! V vsaki župniji naj bi bil neki dobrodelni organ, saj so pomoči potrebni povsod! To je želja in vzor »Dobrodelnosti«. Uspehi našega prizadevanja doslej še niso taki, kakor bi si jih želeli. Vendar deluje po deželi že nad 50 dobrodelnih odborov ali odsekov. Kar pa se še ni doseglo, se še mora! »Dobrodelnost« hoče znova in z večjim poudarkom nadaljevati to delo, da se vsa dežela dvigne h karitativnemu delu, ker brez dobrih del — ni krščanstva! 5. »Dobrodelnost« je odprla dobrodelno pisarno. V tej pisarni se je pisalo, svetovalo in pomagalo vsem in vsakemu brez razlike, kdor je imel kako željo in se mu je sploh kaj pomagati moglo. Nešteta so pisma in prošnje, ki so se napisala v pisarni, posebno med vojsko; večinoma brezplačno. Tudi tisti, ki so pozneje našo dobroto tako grdo zlorabili, so prejemali usluge od naše pisarne. — dočim nekateri drugi »Dobrodelnosti« še nikoli videli niso, dokler je niso prišli osvajat za svoje politične namene! 6. Iz Dobrodene pisarne so se razpošiljale vsakovrstne dobre tiskovino: pisma vojakom v fronto, tolažilna pisma invalidom in svojcem padlih, pridige zoper ostudno italijansko bogokletstvo, razne knjige, brošure, letaki itd. Kdor je hotel kaj dobrega razposlati, mu je pisarna postregla. 7. Dalje se je »Dobrodelnost« brigala za vsakojake siromake, pomoči potrebne. Predvsem za slepce. Že v Gradcu smo hodili obiskovat slovenske vojne slepce, zbirali zanje darove, jim pomagali priti do trafik in druge trajne preskrbe, skrbeli, da so se po vojski preselili v Ljubljano, da se je tu otvoril slepčevski zavod. »Dobrodelnost« je delala na to, da sc jo slepcem oskrbela slovenska slepčevska pisava in se je napravila celo knjižnica v tej pisavi pisanih knjig. 8. ^Dobrodelnost« jo ustanovila poseben odbor za skrbstvo invalidov, ki ae je edini brigal za invalide, dokler ni te brige prevzela država, ker je prevelika, da bi jo moglo zmagovati kako društvo. Invalidom je izdala »Dobrodelnost« poleg denarne podpore posebno veliko obleke in obuvala. 9. Za vojne sirote se je zanimala »Dobrodelnost« prva in vzbujala pri dragih zanimanje zanje. Vzdrževala je tudi dekliško vojno sirotišnico na Homcu, pozneje v Grobljah, dokler niso narasli izdatki tako, da jih ni bilo mogoče več zmagovati. Prodrlo pa je tudi vedno bolj prepričanje, da je najboljša za otroke dobra družinska vzgoja, in odtlej je Dobrodelna pisarna posredovala, da so se sirote oddajale dobrim družinam. Povpraševanje po sirotah je toliko, da niti ni mogoče vsem ugoditi. 10. Tudi za vojne vdove, te najbol j pozabljene reve, se je ^Dobrodelnost« zavzela. Od vsega sveta zapuščene so si same osnovale svojo »Zve?ro vojnih vdov in sirot« in ker niso imele nikogar, na katerega bi se oprle, so se zatekle k »Dobrodelnosti«, ki jim je radevolje odprla svojo pisarno in jim gre na roko, kolikor more. _(Dalje.) — Dopošiljalev »Slovenca« ustavimo prihodnji teden vsem p. n. naročnikom, ki so prejeli pred tednom izpolnjene položnice, pa se doslej niso odzvali s plačilom naročnine. Te 'n vse cenjene naročnike vnovič opozarjamo, da se naročnina na časopise plačuje pri vseh časopisih vedno naprej, — Na vprašanja glede oglasov odgovarja naša uprava le tedaj, če je priložena znamka za odgovor. Poštnina je predraga, da bi imela uprava poleg zamude časa še stroške za poštnino. — Imenovanje. Fran P o 1 j a n e c , višji računski svetnik pravosodne uprave v Ljubljani, je imenovan za načelnika odseka finančnega ministrstva v Belgradu. — Ekspresna zveza po Donavi Belgrad—Dunaj. S 15. t. m. začno voziti eks-presni parniki belgrajr.kega brodarskega sindikata preko Peste in Bratislave na Dunaj in nazaj v Belgrad. — Akcija za ljudsko prosveto in naobraz-bo. Bosanska pokrajinska uprava je poslala vsem županom poziv, da osnujejo v vseh krajih posebne odbore, ki bodo morali skrbeti, da se ljudstvo čim bolj mogoče izobrazuje. — Ali še ni dovolj? Nam vsem je še v živem spominu strašna nesreča, ki je doletela mesto Bi-tolj, kjer je eksplodirata municija in pognala lep del mesta v zrak. Danes pa smo prejeli iz Skoplja dopis, podpisan od več uglednih meščanov, iz katerega posnemamo, da preti ista, če ne še večja nevarnost trdi glavnemu mestu Južne Srbije, Skoplju. Na prostoru, nazvanem »Tahta-ilidža«, ki je oddaljen od železniške postaje komaj 1 km, od proge pa komaj 20 metrov in od prvih skopljan-skih hii le kakih 50 metrov, se nahaja pod milim nebom razpadajoče skladišče še izza časa okupacije, kjer je shranjeno do 1000 vagonov topniške in pehotne municije. Če se ta municija slučajno (ali pa vsled zlobe) užge, preti mestu in prebivalcem silna nevarnost. A tudi za državne interese ni vseeno, kaj se dogaja v Skoplju, ker je Skoplje središče Južne Srbije. — To poročilo na prošnjo podpisanih Skopljanov drage volje priobčujemo, naše poslance pa prosimo, da tudi na to zadevo obrnejo nekoliko pozornosti. — Kovani denar po 10 par. Kakor se uradno naznanja, velja 10 parslci kovani drobiž še zmeraj za vplačilno in izplačilno denarno sredstvo, torej mora še nadalje krožiti v denarnem prometu. — Nov list. V Sarajevem bo začel izhajati nov delavski list »Radničko Pravo«. List bo izdajala »Strokovna delavska organizacija za Bosno in Hercegovino«. — Lakota ▼ Črni gori. Cetenjski list »Črna gora« poroča, da vlada v Črni gori velika lakota. Ljudje se ponekod hranijo celo s travo. Draginja je zelo velika, zaslužka pa ljudje nimajo nobenega. — Obsojen notar. V Vel. Bečkereku je bil tamošnji notar Rajkovič obsojen na dve in pol leta ječe, ker si je pustil od vojaških novincev in jetnikov izplačevati velike vsote, češ da bo izposloval njihovo oprostitev od vojaške službe, oziroma osvoboditev iz ječe, — Senzacionelne aretacije v Banjaluki. V Banjaluki sta bila aretirana župan Hamdija Afgan in podžupan dr. Ivaniševič, ki sta zapletena v razne tihotapske afere in zlorabe z občinskim premoženjem. — Detomor. Orožnika France Vidic in Feliks Pokovec iz Savodenj sta aretirala v Hobovšah 1, 1893. rojeno Frančiško Mezek, katera je po daljšem obotavljanju povedala, da je 30. aprila povila dete moškega spola. Dete je zaspalo, Mezekova mu je nato prerezala z britvijo vrat in je pokopala v kleti. Umorjeno dete so izkopali; zakopano je bilo 15 cm globoko, obrnjeno z obrazom v tla in je imelo na vratu 7 cm dolgo, zelo globoko rano. Umorjeno dete so prenesli v mrtvašnico v Staro Oslico. — Nov teleionski tarif. Ministrstvo za pošto je izdelalo nov telefonski tarif. Po novi naredbi je država razdeljena na 4 telefonska okrožja. Prvo okrožje (računano iz Belgrada) tvorijo Bečkerek, Novi Sad, Sremska Mitrovica, Smederevo, Poža-rcvac, Kragujevac, Kikinda, Sremski Karlove! in Indija. Na teh teletonskih progah stane razgovor treh minut 5 dinarjev. Drugo okrožje tvorijo: Sarajevo, Subotica, Sombor in Vinkovct. V tem okrožju stane naveden razgovor 8 dinarjev. Tretje okrožje: S^epife, Zagreb, JjJii. Ratgovor s temo 12 dinarjev. V četrto okrožje spadata Dalmacija in Slovenija. Razgovor: 15 dinarjev. — 100.000 dinarjev globe je naložilo finančno ministrstvo skopljanski podružnici znane banke »Franko-Serbe« zaradi nedovoljene kupčije z devizami in valutami. Kdor pozna tesne zveze te banke, zlasti njene ccntrale v Belgradu, z odločilnimi vladnimi krogi, ne dvomi, da kazen ne bo ali nikdar plačana ali pa bo priromala ta svota v banko nazaj pod kakšnim drugim naslovom. — Koliko je učiteljev v češkoslovaški republiki. Deželni šolski svet je dovršil statistiko češkega učiteljstva na ljudskih in meščanskih šolah. Ob koncu leta 1921 je bilo 28.661 učiteljev in učiteljic, med temi 2452, t. j. 8.5 odstotkov obrtnih učiteljic. — Z nožem sunil je Andrej Kokalj v Palovčah Franceta Gašperina in ga na glavi težko poškodoval, Zato bo sedel 3 tedne v težki ječi. — Tatvine, Valentinu Šegatinu iz Loke ie bila na sejmu v Kamniku ukradena kobila, vredna 6500 K. Šegatin je sam poizvedoval in nafiel kobilo v Štepanji vasi pri Ljubljani. — Francu Jamniku na Jesenicah je bilo ukradenih 900 kron. — Županu Josipu Hafnerju iz Škofje Loke je njegov hlapec poneveril lesa in oglja v vrednosti nad 1000 kron in ga prodal.. SPOMENICA REŠKIH JUGOSLOVANOV. Kraljeviča, 13. maja. (Izv.) Danes je reška konstituanta, ki se nahaja v Kraljeviči, prejela spomenico, katero je podpisalo 360 reških trgovcev in industrijcev jugoslovanske narodnosti. Ta spomenica protestira prot' resoluciji italijanskih trgovcev in industrijcev in odklanja odgovornost za vse posledice, ako se italijanska akcija posreči. V spomenici se ugotavlja, da je ta druga spomenica podpisana v glavnem od Italijanov, da pa podpisov 'tak ni več kakor 84. Največ od njih je bilo prisiljenih podpisati spomenico. Večina reških trgovcev in industrijcev, tako zatrjuje spomenica, zaupa zakoniti vladi, ki se nahaja v Kraljeviči in zahteva, da podvza-me ta vse potrebne korake, da se konča sedanje neurejeno stanje na Reki. Oanijte za gladujoče v Rusiji! g Državno vinarsko nadzomištvo za bivšo Kranjsko v Novemmcstu se je opustilo. Posle vinarskega nadzornika so prevzeli okrajni ekonomi, ki uradujejo pri okrajnih glavarstvih. Na te se jc obračati v zadevah, ki se tičejo državnih trtnic in vinogradništva v posameznih okrajih. Bivši vinarski nadzornik g. B. S k a 1 i c k y je prevzel vodstvo državne kmetijske šole na Grmu pri Novem mestu in je strankam v strokovnih zadevah tudi še nadalje na razpolago. g Žitni trg. Cene žitu so bile v Vojvodini sledeče: pšenica 15.80 K, ječmen 12 K, oves 11.80 K, koruza 10.80 K, pšenična moka št. 0 21.50. — Cene so padle. g Prepoved izvoza za govejo živino iz Češkoslovaške. Češkoslovaško ministrstvo za prehrano je prepovedalo radi pobijanja draginje izvoz goveje živine. g Poljedelska razstava v Pragi. Med 13. in 17. majem se vrši v Pragi poljedelska razstava. g Stanje papirnatega denarja v Avstriji. V Avstriji je bilo v prometu dne 7. maja za 344.87 miljard Ka. — torej od prejšnjega izkaza za 1.82 miljard manj. g Cene prašičev in konj na Dunaju. Cene prašičem na Dunaju so bile tc dni 3000 do 3200 Ka za kg žive teže, slabše vrste 2700 do 3000 Ka kg. — Cene konjem za klanje 650 do 1050 Ka kg žive teže, Posamezen vprežni konj lažji stane 150.000 Ka do 280.000 Ka, težji 500.000 do 900.000 Ka. g Za prepoved izvoza jajc iz Mažarske. Ma-žarski trgovci z jajci so zahtevali, naj se prepove izvoz jajc iz Mažarske. g Lesni trg v Italiji. V Trstu plačajo za les, ki se izvaža v Italijo, sledeče: jelova debla 175 do 210 lir kubični meter, jelove deske prvovrstne 280 do 320 lir, drugovrstne 180 do 200 lir, topolova debla 120—135 lir, topolovc deske 235—275 lir, bukove deske 320—375 lir, bukove deske za pohištvo 395—445 lir, hrastove deske 795—950 lir, orehove deske 600—1185 lir, kostanjeve deske 300—320,lir kubični meter. g Padanje češkoslovaške pivovarske produkcije. Pred vojno se je proizvajalo na Češkoslovaškem 13 milijonov hI piva, leta 1921 7 milijonov, a letos komaj 4 in pol milijone. Vzrok: visoka carina, visoke cene in visoka češka valuta. g Proračun Poljske. Te dni je poljska vlada predložila parlamentu proračun za leto 1922—1923 dohodki 458 miljard poljskih mark, izdatki 591 miljard poljskih mark; deficit znaša 133 miljard poljskih mark. g Angleški proračun 1922—1923, Za proračunsko leto 1922—1923 so dohodki na Angleškem proračunanl na 910,775.000 funtov šterlingov, izdatki pa 910,069.000 funtov šterlingov. g Gradba brodovja. Kakor poroča »Lloyd Register« Se je zgradilo v prvih treh mcsecih 1922 sledeče število ladij: Anglija 437 brodov s 2.235.998 tonami, Holandija 109 ladij s 258.240 tonami, Italija 96 ladij s 311.888 tonami, Francija 60 brodov s 286.255 touami, britanski dominioni 38 brodov s 49.534 tonami, Združene države 31 brodov s 136 tisoč 266 tonami, Švedska 28 brodov s 55.556 tona-mi, Japonska 26 brodov s 117.312 tonami, Dunska 26 brodov s 61.738 tonami, Estonija 20 brodov s 6531 tonami, Portugalska 14 brodov s 5993 tonami, Španija 13 brodov s 54.707 tonami, Reka 9 brodov • 7859 tonami, Belgija 7 brodov s 17.313 tonami, Kitajska 7 brodov s 8170 tonami, Brazilija 1 ladja s 2170 tttj&atti, Grčija 1 ladja s 600 tonami. — BORZA. , Curih, 13. maja. (Izv.) Berlin 1.80, Ncwyork 519, London 23.07, Pariz 47.325, Milan 27.30, Praga 10. Budimpešta 0.67, Zagreb 1.90, Varšava 0.13, Dunai 0.0575, Ka 0.05875. Berlin, 13. maja. (Izv.) Dunaj 3.155, Budimpešta 37.30, Milan 1518.10, Praga 556.30, Pariz 2634.20, London 1283.35, Newyork 288.38, Curih 5558. Zagreb, 13. maja. (Izv.) (Neolicialni tečaji.) Berlin 23.25—23.75, Dunaj 0.755—0.7575, Budimpešta 8.935—8.9375, London 300, Praga 130.50— 131, Pariz 620, Italija 360, dolarji 65.50—66. Belgrad, 13. maja. (Izv.) Berlin 24, Budimpešta 9, Bukarešta 48, Italija 355, London 299, Nowyork 69.75, Pariz 605, Praga 131, Švica 1300, Dunaj 0.76. 4. š Prijet roparski morilec. V Podvincih pri Ptuju je bil umorjen in oropan pred več meseci neki Rosenfeld. Orožniki so ugotovili, da je Rosenfelda usmrtil in oropal že 13 krat predkaznovani sobni slikar Alojzij Polak. Dne ijl. t. m. je pa Polak z nekim kmetom popival 'v neki gostilni v ptujski okolici in se odpeljal z njim v Ptuj. V gostilni so morilca spoznali in ^obvestili orožnike, kateri so ga nato aretirali. ^Domneva se, da je Polak nameraval usmrtiti sin oropati kmeta, s katerim se je peljal v Ptuj. Orlovski vestnik. IZLET V BRNO. Izleta v Brno se udeleži po dosedanjih prijavah iz hrvatskih dežel okrog 300 udeležencev, mnogi v narodnih nošah. V častno predsedstvo slovanskega orl. tabora v Brnu bo izbran ljubljanski knezoškof. prevzv. 'g. dr. A. B. Jeglič. Skupna stanovanja (deljena za oba spola) se že pripravljajo. *'a skupno prehrano so na razpolago vojaške kuhinje. Tudi večje Število privatnih stanovanj je rezervirano za Jugoslovane. Prevzviš. gg. škofje in starejši duhovniki bodo stanovali v lepem samostanu v Brnu in v Rajhradu. Mednarodni plakat (po 1) dobe v kratkem okrožja in večji odseki (po 1). Manjše plakate (slovanski Orel) dobe vsi odseki brezplačno. Državna železnica dovoljuje izletnikom v Brno polovično vožnjo od domače postaje do Ljubljane -oz. Zagreba in nazaj (za isto pot) t. j. do skupnega odhoda in od njega domov. Ta olajšava velja od 5. do 20. avg. Izletniki kupijo doma cel listek, ga ■shranijo in dajo v Brnu potrditi navzočnost. Tak listek velja za povratno vožnjo do 20. avg. Prijave ugodno potekajo. Več ugodnosti je že doseženih. Od 15. maja dalje znaša celotna vsoia za ■vse, ki še niso vsaj s prvim rokom (400 K) priglašeni, 1300 K. Kdor se niti do 1. jupija nc priglasi (vsaj s 400 K), plača v celoti 1400 K. — Priglašeni pravočasno: 1200 K. Samo vožnja za II- r. (Brno retour) velja 1150 Kj, za I. r. 2200 Kj. Hotelsko oskrbo plača Vsakdo sam v Bmu; le naznani ga naš odbor. Vse informacijo (o potnih listih itd.) bodo objavljene pravočasno. — Pripravljalni odbor 'J. O. Z. za Brno 1922. Z'rr. f • * ' • " *•' PREDAVANJE PROF. PREOBRAŽEN-SKEGA SE VRŠI DANES OB 10. URI DOPOLDNE V SLAVNOSTNI DVORANI ■VSEUČILIŠČA NA KONGRESNEM TRGU. lj Za gladujoče v Rusiji. Danes 14. t. m. se bodo zbirali po ljubljanskih ulicah prispevki za gladujoče v Rusiji. Prosimo občinstvo, da daruje vsak po svojih razmerah v ta namen. 100 Din zadostuje, da Kuharica ali starejša služ- l.jnjn v kuhi izvežbana, pridna in po-SvHrJCS štena, se takoj sprejme v Zidani most, proti mesečni plači 800 K k dvema osebama in ima ista tudi vsa hišna dela opravljati. Služba je lahka in stalna. — Potne 6troške povrnemo in imajo samo starejše moči z dobrimi spričevali prednost. Predpogoj je osebna predstavitev. — Ponudbe za takojšnji nastop pod: ■»Kuharica« na upravo »SLOVENCA« v Ljubljani. 1847 se reši eno človeško življenje. Kdor se ne čuti prisiljenegs da daruje že iz dolžnosti, ki nam jo nareknje ljubezen do bližnjega, naj pomisli, da so milijoni in milijoni očetov, sinov in bratov teh stradajoči h ruskih mužikov morali umreti na galiških planjavah, da so tako osvobodili nas iz avstrijskega suženjstva. ij Odbor SLS za frančiškanski okraj ima važno sejo v ponedeljek, dne 15. t. m. v prvem nadstropju Jugoslovanske tiskarne ob 8. uri zvečer, lj V šišenskem prosvetnem društvu predava v ponedeljek 15. maja ob 8. uri zvečer v salonu gostilne Reininghaus, poleg Keršiča, gosp. J, Kogovšek s skioptičnimi slikami o temi: »Po ognjeniku Vezuvu zasuto in pozneje odkrito mesto Pompeji.« Vstopnina za ljudsko-šolsko mladino 2 K, za vse druge pa 4 K, lj Občni zbor slov. glasbenega društva »Ljubljane« se vrši v nedeljo dne 21. t. m. ob 11. uri dopoldne v društvenih prostorih (Ljudski dom, U. nadstropje). Dnevni red: Poročilo predsednika, odbornikov in revizorjev; volitve; slučajnosti, — Odbor, lj Z univerze. Rektor prof. dr. Gregor Krek jc 11. t. m. odpotoval v Prago, kjer se udeležuje I. državnega kongresa visokošolskih učiteljev kot delegat univerze. Rektorskc posle vodi za časa njegove odsotnosti prorektor, g. prof. dr. Rikard Zupančič. lj »Akad. soc. perfajg. krožek« priredi v ponedeljek dne 15. t. m. ob 8. uri zvečer na moškem učiteljišču sestanek, na katerem predava ga. Al. Štebijeva o temi: Žensko in otroško delo in socialni položaj žene nižjih slojev.. Vabljeni vsi. — Odbor. lj Mednarodna razstava psov, rogovja in strelska tekma. Odborniki *Kluba ljubiteljev ptičarjev« in »Slovenskega lovskega društva« imajo v sredo 17. t. m. ob 8. uri zvečer v hotelu »Slon« skupno posvetovanje glede teh prireditev. Vabimo na ta sestanek poleg odbornikov tudi druge interesente. — Odbor. (K) lj Policijska kronika. Stanko P. je v Lat-tennannovem drevoredu ob tričetrt na 8. zvečer kričal: »P., policaj, kje si, bom use zbou!« in res je privabil višjega stražnika Skočirja, ki ga je ljubeznivo povabil seboj na policijsko direkcijo, kjer je plačal 25 Din. ker je razgrajal. S sodnijo bo imel korajžni Stanko tudi sitnosti. — Kontoristinii Mariji Bucek ie bila ukradena zlata ura in verižica iz črnih koral v vrednosti 4000 K. — Policija je aretirala že večkrat predkaznovanega Slavka Lobodo, katerega ie poslala pekovka Moder iz Zagorja, pri kateri ie služil, v Zagreb, da nakupi razno blago. Dala mu je v ta namen 4270 K. Vrnil se k Modrovi ni. Na policijski direkciji je pripovedoval. da mu je bil denar v Zagrebu na kolodvoru ukraden. — Med Zidanim mostom in Ljubljano ie bil v vlaku ukraden kovček Ivanu Frančiču iz Subotice. Frančič je oškodovan za približno 6000 do 7000 kron. — V soboto zjutraj je povozil tramvaj na Dolenjski cesti 79 letno vdovo Marijo Zaje, katero so težko poškodovano prepeljali v bolnišnico, — Heleoi Pustavrh je bilo ukradenih 6 zastavnih listkov za zastavljeno blago v vrednosti 12.000 kron. Ko je Pustavrhova zapazila tatvino, je v zastavljalnici poizvedovala in se je ugotovilo, da je tat, kateri je med tem že odpotoval čez mejo, zastavne listke prodal v za-stavljavnici nekemu uradniku za 1200 kron, — Neko nedeljo leta 1921. jc bila izgubljena med Grosupljami in Ljubljano usnjena denarnica z vtisnjenim zvonom, v kateri je bilo približno 9000 kron denarja, Policija je pa zdaj ugotovila osebo, katera je izgubljeno denarnico našla in najdbo — prikrila. Ker policiji ni znan lastnik izgubljene denarnice, naj se zglasi na policijski direkciji v Ljubljani, soba štev. 17, lj Izgubljeno, Izgubila je včeraj neka delavka od bolnice do tobačne tovarne srebrno zapestno uro v usnju. Kdor jo je našel, se uljudno naproša. da jo proti odškodnini izroči r upravi »Slovenca«, , ■ Socialng vestnik. s Stavke v kovinski obrti na Češkem. Zveza čeških kovinarjev poroča: Stavkujoče delavstvo v Pragi je imelo v sredo dopoldne dva shoda, in sicer na Visočanih in Kralj. Vinogradih. Oba shoda sta bila jako dobro obiskana, dasi sta imela samo informativen značaj. Posvetovanja so se končala z mogočnim protestom proti postopanju podjetnikov kovinske industrije. Resolucija je bila soglasno sprejeta. — Dne 10. t. m. so bili po vseh podjetjih nalepljeni razglasi, v katerih so obrtni vajenci vabljeni, da se do 15. t. m. prijavijo pri upravi zavodov. Če bi sc ne priglasili, se jim grozi, da se razveljavi učr.a pogodba. Na la razglas jc treba pripomniti, da so delavske organizacije in zaupniki hoteli prvotno pustiti vajence v zavodih in v tvornicah. A ker so se jim imele njih žc itak majhne mezde še zmanjšati, so bili zaupniki in organizacije prisiljeni izjaviti, da vajenci v zavodih vzdržati ne morejo. Zalo se tudi vajenci pozivu nc bodo odzvali in ne bodo nastopili dela. s Mezdno gibanje v poljski tekstilni industriji. Zadnji torek so sc pričela pogajanja med organizacijami tekstilnih delavcev in tvorničarji. Dclav-ci tekstilne industrije zahtevajo v mezdi 50 odstotkov priboljška. Za sporazum med dclavci in podjetniki se trudi ministrstvo za javna dela. — Tvorničarji ponujajo za 21 odstotkov izboljšane mezde, ki imajo stopili v veljavo šele čez dva meseca. Na to ponudbo so imel" organizacije odgovoriti v dveh dneh. Do danes nimamo še nobenih poročil, kako se ie spor poravnal. s Uradništvo solidarno z delavci, Načelništvo osrednjega zastopstva strokovnih organizacij zasebnih nameščencev je lionštatiralo na svojem shodu, ki se je vršil dne 9. maja v Pragi, da so v njem osredotočene zveze solidarne s stavkujočimi delavci kovinske obrti, da so pripravljeni njih boj podpirati ter jc naročilo uradnikom v kovinski industriji, naj si bodo v svesti svoje dolžnosti napram stavkujočim in naj se po tem tudi ravnajo. Cerkveni vestnik. c Škofijska kronika. Premeščena sta bila Alojzij Tome, kaplan v Hinjah, za župnega upravitelja v Adlešiče in Jakob M i g 1 i č, kaplan v Dobrničah, za župnega upravitelja na Vrhu pri Sv. Treh kraljih. — V Julijsko Benečijo je odšel Franc K o v a č i č, kaplan pri sv. Petru v Ljubljani, in je nameščen za kurata v Matenji vasi. — Resigniral je Jožef G o 1 m a j e r na župnijo Vače. c Nočnim častivcem presvetega Reš-njega Telesa se naznanja, da je v torek od 9. do 10. ure skupna molitvena ura na čast sv. Paskalu, zaščitniku častivcev presvetega Zakramenta. Uljudno vabimo vse častivce, da se te molitvene ure gotovo udeleže. c Majniška akademija. Akademski Marijini kongregaciji v Ljubljani vabita na majniško akademijo, ki bo danes 14. maja 1922 ob 16.30 v dvorani Akademskega doma. Spored: 1, Pozdrav. G. univ. prof. dr, Fr, Ks, Lukman. 2. Leitner: Regina coeli. Moški zbor. 3. Katoliški inteligent in njegova cerkev. Tov, A, Štrukelj. 4. Premrl: Kraljica angelov. Dvospev, 5, Poslanstvo mož. Tov, St. Gogala. 6. Nedved; Ave Marija. Samospev. 7, Kako posega liturgija v naše življenje. Govori g. univ. prof, dr, Jos. Ujčič. 8. Hladnik: Večerni zvon. Moški zbor. — Vabljena katoliška inteligencal — Načelnika: Korošec V., Vovk A, c Marijina kongregacija za može pri sv. Jožefu ima danes ob polštirih popoldne svoj redni shod pri oo. jezuitih, Polnoštevilno! » pr Umetnostno-zgodovinsko vodstvo po Ljubljani, Umetnostno-zgodovinsko društvo priredi za člane in po njifi vpeljane goste vodstvo po Vtraa-1 tovi hiši na trgu sv. Jakoba, ki je najlepši spomenik poznega rokokoja v Ljubljani in po cerkvi Sv. Jakoba. S tem se otvarja serija ogledov umetnostno važnih spomenikov v Ljubljani in izven nje. Vodstva so združena s kratkim nagovorom, ki bo pojasnil pomen in kulturni milje dotičnega spomenika. V Virantovi hiši bo vodil g. Gaber, po cerkvi sv. Jakoba pa msgr. V. S t e s k a, ki bo razložil tudi zgodovinsko topografijo okolice te cerkve. Vodhtvo se vrši v torek dne 16. t. m, ob 3. uri popoldne. Sestanek udeležencev točno ob 3. uri pri Marijinem stebru na trgu sv. Jakoba. pr Jugoslovansko akademično glasbeno društvo »Mladost« iz Zagreba v Sloveniji. Kakor ie bilo v naših časopisih javljeno, priredi to glasbeno društvo jeseni veliko koncertno turnejo na Francosko in Angleško, kjer priredi več vokalnih koncertov v raznih univerzitetnih mestih. Pred nastopom te turneje hotelo pa je društvo prirediti začetkom maja manjšo turnejo v Belgradu in Vojvodini, a je to svojo namero opustilo, ker se vrše nekako v istem času tudi koncerti Glasbene Matice v Belgradu, Zemunu, Novem Sadu, Subotici in Sarajevu. Sklenilo pa je društvo, da v nadomestilo oni turneji po Vojvodini priredi 3 koncerte v Sloveniji in to v Ljubljani, Celju in Mariboru. Koncert v Ljubljani se vrši 22. maja, nakar ža danes opozarjamo vse naše občinstvo. (K) pr 700 letnica padovanskega vseučilišča. Vseučilišče v Padovi praznuje od 13. do 17. t. m. se-demstoletnico svojega obstoja. Vrše se razne slav-nosti. ka in snort. Ilirija zagreb — Ilirija Ljubljani?, Danes se vrši na prostoru Ilirije nogometna tekma Ilirija Zagreb — Ilirija Ljubljana. Zagrebška Ilirija je izrazito borbeno moštvo, velike vztrajnosti in požrtvovalnosti, toda brez osobite kombinacije. Ljubljanska Ilirija je nasprotno mehko moštvo s kombina-cijsko igro in večjimi tehničnimi vrlinami. Razlika v načinu igre obeta zanimivo tekmo. Po formi na papirju jc verjetna smnga domačih, toda le z majhno razliko golov. Večji seore bi dosegli domači le, ako bo v napadalni vrsti večja prodorna sila, kakor v zadnjih tekmah in ako bodo v stanu diktirati najhitrejši tempo. Za Ilirijo je tekma proti zagrebški posestrimi poslednji večji trening pred gostovanjem v Grazu. — Pričetek ob 17. uri. — Med odmorom sc vrše lahkoatletske tekme v teku, — Tekma sc vrši ob vsakem vremenu. (K) Hcrmcs — Ilirija rez. Prvenstvena tekma Hermes — Ilirija rez. se vrši kot predigra tekmi Ilirija — Ilirija. Začetek ob 15. uri. Hermesu je sigurno prvenstvo 2. razreda za 1921—1922 in s tem napredovanje v 1. razred. Nahaja se v prav dobri igri, goji izrazito kombinacijsko igro. Rezerva lit* rije mu bode enakovreden nasprotnik, ako bo mogla nastopiti v kompletni sestavi. V nekaterih ozi-rih bo ta tekma morda lepša od igre Ilirija —1 Ilirija. — V slučaju slabega vremena se prvenstvena tekma Hermes — Ilirija rez. nc vrši. (K) Slavija — Ilirija II. Ob tričetrt na 14. uro igra Slavija na igrišču Ilirije Ircning tekmo proti IL moštvu Ilirije. Igra so le ob ugodnem vremenu. (K) Pozor trgovci — kraljeva poroka se bliža. Za ta izreden slučaj je tvornica »Ica-rusc izdelala umetniško izdelan reljef kralja in kraljice. Opis reliefa je razviden v' današnjem oglasu. Ker naši potniki ne morejo obiskati v tem kratkem času vseh p. .n trgovcev Jugoslavije, je tvornica >Ica-rus« razposlala na vse trg. zbornice vzorce na ogled. Razpošilja se naiinanje 1 gros (12 ducatov) poštnine prosto in to samo po poštnem povzetju. Ako bi prejeto blago in cena ne ugajala in se v treh dneh po prejemu tvrdki vrne, sc že plačano vsoto in ev. stroški stroški povrnejo. S tem je dana možnost vsakemu trgovcu, da lahko brez vsakega rizika naroči 1 gros ne da bi videl vzorec. Pri eventualnih naročilih 5 grosov je 5 pri 10 in več grosov pa 10% popusta. Z ozirom na kratek čas do poroke se lahko naroča tudi telegrafski na »Icarus« Ljubljana 7. Glej današnji in* serat. (1850) Sprejme se boljši Jiolarski pomočnik. Poizve se: TRNOVSKA ULICA štev. 25. Ljubljana. 1857 PRODAJALKA išče mesta v trgovini čevljev, manufakture ali slični. — Govori hrvatski, slovenski in nemški. — Naslov pove uprava »SLOVENCA« pod štev. 1869. Več stavb, polirjev za takojšnji nastop išče tvrdka Jaroslav Breuer, LJUBLJANA Vojaška ulica 16. fščem SOBARICO. Miklošičeva cesta št. 16, II. nadstr. 1803 ŠOLA UNIVERZAL išče prvovrstnega moškega krojača kakor tudi specia!. moške delavee za stalno na Eestrtev. Dalje išče diplomirano šiviljo, bi se ji odstopil v samostojno vodstvo damski salon v večjem mestu Dalmacije. ■Natančnejša pojasnila v veliki dvorani !»Narodn*ga doma« mod delom v šoli. slikarske stroke. Stalno delo. dobra plača. FR. P. STARE, slikarski mojster, LJUBLJANA, Florijanska ulica štev. 16. Trgovskega učenca poštenega, zanesljivega, kateri ima veselje do trgovine, z boljšo izobrazbo sprejme takoj v trgovino mešanega blaga Friderik Teržan v Šoštanju, Slovenija. Morska trava za madroce v vsaki množini se dobi najceneje pri: SEVER & KOMP. :: Ljubljana, WolIova ulica šteT. 12. 1861 Smrekove in jelove hlnrln kupim takoj ▼ vsaki množini IIIUUC in debelini v dolžini od 4 do 16 metrov. — IVAN ZAKOTN1K, mestni tesarski mojster, parna žaga, Ljubljana, Dunajska cesta štev. 46. 1780 Večjo množino posekanega, suhega smrekovega ^ £P ^ y borovih desk radi bolezni takoj prodam. Vprašati: Hotel »SLON«, soba 73. ZJ8P* Naprodaj je v prometnem mestu na Štajerskem zelo dobro idoča z mes, z vsem inventarjem in pražarno s stroji. Istotam je tudi lepo stanovanje z vsemi mobilijamL Ponudbe pod: »Prilika« na Anončni zavod Drago Beseljak in drug, .....ana, Sodna ulica 5. 1821 Lji^lja Denar si prihranite, ako kupite namosto registrirano blagajne L » Ceniki na razpolago pri: »Triglav« 1 z o. z. L JUBLJANA s: Krekov trg 10. Iščem "&C TEFAF Naslov v upravi »Slovenca«: pod št. 1858. Perfektna, poštena soba- »Q mOCts na letovišču. — J itd louc 11 ICO Idi Cenjene ponudbe na upravo Slovenca pod »Sobarica 1810*. DEKLETI iz IflfU^RIlPfi ki ma boljše hiše: l\UHWBlll#U, dobro kuhati in cfj^ofjpfi išče lekarnar dUKKlI IbU Krešimir DE-RENOIN, Koprivnica, Hrvatsko. Plača in postopek dober. 1775 nudi po nizka ceni KROVAT Tribuna< Ljubljana, Karlorska cesta 4 — Zvonarska nlica 1. aBHIIHIHHBIHBII Kovina za tečaje (LagormetaU) znamka uGLOBE". Soooerior- "ffisr v originalnih zabojih* po 50 kl-^ logramov na debelo pri jg Brača Rosenfeld a Subotlca. — Telefon 123. a Zahtevajte ponudbo I b ca ■ ■ ■ ■ ■ ■ ta a k sa a a a i Prodam: 2 KONJA, več vozov in klepar, orodje. ŠT. VID nad LJUBLJANO h. štov. 20. 1807 bukova DRVA v večjih množinah, v prvi vrsti suha in zdrava, brez okroglega lese, 1 m dolga in rarni trami, franko vagon. Ponudbe na upravo »Slovenca« 7. navedbo zadnje cene pod Šifro: »ZDRAVA DRVA«. 1805 Naprodaj je v sredini mesta trinadstropna TRGOVSKA HIŠA pripravna za vsako obrt Več pove MAKS SKODA, Novo mesto. Po najvišji ceni prevzame na vsaki po-:-: staji in plača takoj :•: smrekov in Jelov brušni LES, kostanjev LES ! hrastove HLODE. ! FRANC KUPNIK, 1780 Podplat pri Bogatin. 1780 SVETLO - KOPIRNE ODTISE (PAVZE) STAVBNIH, STROJNIH I. DR. NAČRTOV, POZITIVNE IN NEGATIVNE, V POLJUBNI VELIKOSTI IN NAKLADI KLISEJE ZA ENO- ALI VEČBARVNI TISK, V POLJUBNIH OBLIKAH, ZA VSE VRSTE TISKA OD PREPROSTE DO NAJFINEJŠE FOTO.UTOGRAFSKA DEL A. PO NAJMODERNEJŠEM NAČINU, IZVRŠUJE V KRATKEM ČASU IN PO ZMERNIH CENAH JUGOSLOVANSKA TISKARNA ljubljana Mesnega oddelka ,Go$po~ darske zveze* v Ljubljani V ploščah po 11 kg. Dnevna produkdia 2099 kg. iošža ledu Din. 13"--, Večjim naročnikom dostavljamo led vsako jutro na dom. Popolnoma varno naioZIte svoje prihranke v iplilniciiliHir.uu. (poleg nunske cerkve). Hranilne vloge se obrestujejo s 4°/o -m brez odbitka rentnega in invalidnega davka. Hranilne vloqe se lahko vplačujejo potom poStnoček. urada, vlagateljem so položnice brezplačno na razpolago. Posojila na zemljišča, zaznambo na službene prejemke, proti poroštvu L t. d. IH3OTBM Sola Uftiwer£ai za splošni kroj in šivanje oblek in perila otvarja na zahtevo II. TEČAJ POUKA, Opozarjamo spoštovane gospe in gospodične, da sc potrudijo poseliti šolo, kjer se lahko informirajo pri učenkah in si ogledajo delo. — Vpisuje se pri gg.: F. URBANC, I. KOSTEVC, trgovina, in v papirnici I. BONAČ ter vsak dan v šoli v veliki dvorani »NARODNEGA DOMA« V LJUBLJANI. Fabrika kože Niške trgovačke banke v Nišu J*" išče 4 usnjarske pomočnike gj!SSŽ!iizdelov,lniM 4 usnjarske pomočnike SJžSf lužnicc - Plača po sposobnosti. 1860 Nastop službe lahko takoj. Katran karbolfnej lesni cement strešna lepenka Stnkatorno trstje, apno, gips, portland- in romancement, : opeka, traveize, betonsko ielezje, šamotna opeka in moka. j ■ ^Gradivo" trgovnčko društvo, Zagreb, Bogovičeva 3. Telef, 8—SS. Brzojavi: GRADIVO. | Poštni predal št. 70 telefon št. m, mo, 256, 447, 527 Projektiranje in izvrševanje zgradb do najvecjiga §bsegi 9la razpolago prvovrstni strokovnjaki in praktiki Vogala oprema 3 giadhenim inventarjem $a 9 9 jooao Morsko kopališče Baska na Krku Sezona od 1. maja do 30. septembra. Vse informacije daje Ante ludor, lastnik hotela „Velebit" g acanaaaaaooat^raaaaaaoo^ kože obraza, vratu, rok, kakor trdi lepa rast las se zamore doseči samo s razumnim negovanjem. Tisoč priznanj, je dospelo že od vseh dežel sveta za lekarnaija Feller. »Sllsa« tlHjno m ocno milo, najbolje 1 blago, najfinejše „milo lepoto". 4 kosi z zamotom in poštnino 120 K. »Elsa« pomada za obraz odstrani vsa-■co nečistost kože, solnčuo pege, zaje-dance, pube i. t. d; 2 porcelan, lončka z zamotom in poštnino 80 K. »Elsa« Tanochina pomada za rast las krepi kožo glave, prepreči izpadanje, lomljenje in cepitev las, zapreči prhute. in prerano osivelost i. t d. 2 porcelan, lončka z zamotom in poštnino 80 K. PRODAJALCI ako naroče najmanj 12 kosov od enega predmeta dobO popust v naravi. Razno : l.ilijno mleko 14: mazilo za brke 10 K; npjnovejši H"ga-pudor dr Klugora v vel. origin škatljab 40 K . uajtineiši Hega zobni prašek v patent. *kuU;ah 40 K; }>uder:.a Kospe '' vreeicab 8 K: zobni piašek v skatl.iali I8K; v vrečicah 8 K; tšaebet dišava za perilo 12K; Scbampoon za lase 8 K rumenilo 12 listkov 48 K ■ najtinesj iiarfein po 48 in 00 K; močna voda za lose tO K. VjH te razne predmete se zamot iu po&tnina računa posebej. im 11. FfiliBr, leiamar, SluDles donja, EiSatrg i34, Hrvaisio. Pripravno poslopje $ stavbena parcela ia malo tovarniško poslopje na Olincah ali r bližini državnega kolodvora so takoj kupi. — Ponudbe se prosi pod šifro: »INDUSTRIJA 1826« na upravništvo Slovenca. Velika ekspertna družba v Ljubljani išče strokovnjaka klavca za perutnino po W francoskem načinu. Tozadevne ponudbe pod šifro: »PERUTNINA 1845« na upravništvo Slovenca do dne 20. maja 1922. Mesnega oddelka ,Gospodarske zveze' v LJubljani je pravkar dozorela. Izdelek je prvovrstnega okusa. Razprodaja počenši s 15. majem jpTAMPinp ant.černeTO LJUBLJANA J DVOKOLESA, OTROŠKI VOZIČKI. ŠIV. STROJI, PNEUMATIKA in STROJNI DELI v veliki izberi. Sprejemajo se v popolno POPRAVO dvokolesa, otroški vozički, šivalni in razni drugi stroji. — \\TCJ182I A // tovarna dvokoles in » I nlDUNAK otroških vozičkov, Ljubljana, KarloTaka cesta 4. Zvonarska ulica 1. — PRODAJALNA: Stari trg 28. V poštnih zavitkih od 5 kg dalje. Najboljši so pravd AME&IKANSKI in angleški Slnger-lgle in nadomestni deli. LASTNA MEHANIČNA DELAVNICA — Singer-Sivalni stroji Bourne & Co New York — CENTRALA za kraljevino SHS Zagreb, Maruličeva 5. — Podružnice: LJUBLJANA, ŠELENBURGOVA UL C4 3, Zagreb, Karlovac, Varaždin, Osijek, Vinkovci, Bjelovar, Brod n/S, 8u-botica, Novi Sad, Maribor, Sarajevo, Mostar, Banjaluka, Tuzla, Dubrovnik. Podgorica, Beograd, Kruševac, NiS, Skoplje, Velea, Bitolj, Kragu-jevac, Zaječar i Stlp. — Zastopstva so v vseh večjih krajih. : Jadranska banka - Beograd. D^mSSsa glsonica: 0in . Rezer&a: Sin 15,030.000*—. šivalni sfroii S nger-oljo snkaneo svila Ud. PRODAJA NA OBROKE Carafa!, SSobroiinlli, Ercegnoal, Jelša, KorEnfta, Kafror, Kran!, LiiaS»3]aiiia, &fiarlbsgails, Zagreb. Našlo« za brzo^oe: Jadranska. Hlllfrarai zaood: Fmm smism sthte mm 82 Cortland Street nem Yorh Clty 0 0 0 O H E 0 0 0 R H 0 0 0 S H H B H P 0 ©OD 01 Underwood pisalni stroji so najboljši AS** Zahtevajte ponudbo I THE REX Co. LJUBLJANA Tel. 26S - Gradišče St. IO - Tel. 26S Opalograph razmnoževalni aparati so svetov-noznanl Izdaja konzorcij »Slovenca«. Zahtevajte ponudbe I Odgovorni urednik Mihael Moškerc v Ljubljani, flll 3 li Q Ufil^Of