List 20. Tečaj XLII. ■ Izhajajo vsako sredo po eeli poli. Veljajo v tiskarniei jernane za eelo leto 4 gold., za pol leta 2 gold., za eetrt leta 1 gold., pošiljane po pošti pa za eelo leto 4 gold. 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr., za ěetrt leta 1 gold. 30 kr. V Ljubljani 14. maja 1884. Obseg: Sadimo sadno drevje pravilno na stalno mesto ! (Dalje.) Gospodarske novice. Vprašanja in odgovori. Mlekarstvo. (Dalje.) C. k. kmetijska družba kranjska. (Konec.) Enketa o kmetskih razmerah na Kranjskem (Dalj vicar. e Trgovinska in obrtna zbornica. (Dalje.) Noč pred sv. Dnevom. (Dalje.) Naši dopisi. No Gospodarske stvari. Sadimo sadno drevje pravilno na stalno mesto ! solnčno stran kola po povedanem načinu na stalno mesto posadi. vlažnih in bolj mokrotnih legah izvršujemo tako Spisal M. Rant. imenovani „hribčasti nasad" drevja na stalno mesto. Za tak nasad nam ni treba jam, kakoršne bile so zgoraj opisane, izkopavati in prirejati. Ob takih slu-čajih nam je najpreje na mestu prostora v zemljo vsaditi pripravni in zadosta močni kol, okolo katerega (Konee.) S tem, đa se zemlja okolo ravno posajenega đre- moramo potem vsaj dobra dva metra na okrog zemljo dobro prekopati in grude njene pošteno razdrobiti. priveže, na kar se Potem se đrevesce h kolu pravilno vesca na rahlo pohodi, vsede se taisto ž njo vred to- mu korenine do koreničnega vratu z dobro in rođo- liko, ■ ■ ■ mim mm ijjM ■■■■M ■■ ÉÉ ■ f M NU da pride korenični vrat v ravno mer s spodnjim vitno, od drugod dovedeno zemljo pravilno zasujejo s licem preko jame položenega remeljna, ali z licem ze- čemur nastane okolo tako posajenega drevesca podoba meljnega površja. Potem zasuje se še ostala jama male hribčaste zvišine ali mali hribček. Da nam pri okolo drevesa z ono prstjo, katera bila se je pri izko- takem nasadu suša preveč preglavice delala ne bode, pavanji taiste (jame) na tretji kup nametala. Ta zemlja moramo dalje tak hribček z ruševino obdati in pokriti. nagrebe in nasuje naj se tako, da okolo koreničnega To so gotovo prav lahki in priprosti pogoji vratu nareja skledi podobno vdrtino ali, kakor pra- terih se je domaćemu sadjerejcu pri nasadu sadnega drevja na stalno mesto držati; kdor je lahkomišljeno enkrat ravno opisana manipulacija dovr- pri tem prevažnem započetji ne prezira in se strogo vimo, sipo Ko se po njih ravna, žal mu ne bode. Ne zagotovi si s tem edino šeno-izgotovljena, naj se drevesce, ako le mogoče, dobro zalije, da se zemlja okolo korenik dobro vleže edino le lastnega veselja in radosti, nego zagotovi ob in pošteno vsede. Potem naj se đrevesce h kolu rahlo enem, temveč svojemu trudu in prizadevanju od sadje- priveže, da se zamore še zemlja, ako bi se utegnila še reje obilnega dobička, a sadnemu drevju pa brez po- kaj vseđati, ž njo vred tudi samo pomikati; ker pre- sebnili nesreč normalno starost. trdo privezano bi z nadkoreninsko zemljo na kolu tako Sadno drevje naj se na stalno mesto po kvadratni rekoč obviselo in bi spodaj pođ koreninami prazni pro- oddaljenosti v sledečem razmerji sadi: stori nastali , kar vse skupaj bilo bi za drevesce in Jabolka ? domaćega sadjerejca gotovo prav slabih nasledkov. nato drevje) od 10 do 131/<2 metra. liruške, sladké črešnje (visokodebel Kot priveza služi najbolje zadosta đolgi enoletni ? ne Češplj e ? slive ? predebeli srobot, kateri naj se okolo kola in drevesca, in mandeljni ođ kisle črešnje ? do 6 y 2 motaje med obema, večkrat v podobi osmice (oo) priredi in ovije. Na onem mestu, kjer se priveza okolo drevesnega debla vije, naj se pođ-njo priredi ne pre-debela plast mehkega in Kutine, nešplje ? breskve, marelice metra. „ivanška" in „paradižna" ja- bolka od 3% do metrov. vlažnega mahu, da tako dre- . Orehi in kostanji pa od 13 do 17 metrov narazen, kar vse bile so „Novice" o svojem času doma-vesni lubad prehude pretiske ne trpi. Taka iz sro- čim sadjerejcem uže povedale. Zastaranim boleznim bota pravilno prirejena priveza je jako trpežna; ni je treba je pogostnih in trpkih zdravil, da, večkrat tuđi treba vedno popravljati; traja po tri leta. Kedar pa celó skelečih izžiganj in bolečih operacij. Pregosti na-za přiveze srobota nimamo ; moremo ga nadomestiti sad je med domačimi sadjerejci tudi taka podedovana tudi z dobro povitimi in zadosta dolgimi slamnatimi m škodljiva „bolezen navada u katera se bode le te prevesli" (poresli); take přiveze moramo pa vsako žavno zatreti in vničiti dala. Tu se misli, da le ve leto obnoviti, ker slama navadno uže v enem letu po- liko število sadnega drevja, xvau.nu u/ic v ciicm lotu pu- nivu otcviiu oauucga u.iovja>, „ magari «mu* y ozračje navadno bolj mirno, drenju na malem prostoru mora sadjerejcu obilnega in tudi v najvećem polno preprhne. Kjer naj se drevesce na solnčnih pohribnih visinah na senčno, koristnega sadja donašati; a temu je ravno nasprotno. a v ravninah in pa naproti jugu ležečih visinah pa na Več dobička bode ti donašalo 10 sadnih đreves pra rr vilno na stalno mesto posajenih in modro oskrbovanih, minuti 40 do 43 udarcev. Pri pinjenji dobre smetane. « nego na istem mestu 15, 20, morda celó 30 in še več pri pravi toploti in pri gori omenjeni hitrosti zvrši se v pregostem nasadu zanemarjenih ; od zanemarjenega pinjenje v 50 do 60 minutah. Sploh se ta pinja. tudi sadnega čumja" se nikdar in nikoli tudi najmanjše uže zaradi svoje nizke cene, priporoča le manjšim mle-koristi nadejati ni. Zavoljo tega naj se mi gori na- karstvom, med tem, ko so za velika mlekarstva pinje vedeno in opetovano ravnilo o pravilnem nasadu sad- boljše sostave umestnejše. Tako Navadno leseno pinjo so skušali zboljšati. Clifton naredil iz ploščevine gon popisani nega drevja gledé oddaljenosti nikar v zeló ne jemlje. Ravno iz nepravilnega nasada sadnega drevja na stalno mesto sadjerejcu za njegov trud in prizadevanje pri sadjereji največ nevspeliov izvira, kateri mu dostikrat je valarjeve oblike (pod. 24.). do te plodonosno-prekoristne stroke vse dalnje veselje ima drog, koji je narejen tudi iz ? zeló dobno zračno prnjo". Ta pinja ter j popolno vničijo. Naj bi se pač v prihodnje pri tem pre- ploščevine, pa je votel. Na vrhu važnem opravilu sploh povsod pravilno postopalo ! ima drog zaklopnico Gospodarske novice. * Deželna komisiju za splošno deželno razstavo v katera se odpre, kedar se drog ven potegne in zapre, kedar se drog v pinjo potisne. Vsled tega se zrak s silo skozi smetano pritiska ter tako Budapeštu l. 1885. javlja, da bode razstava semena, krmilnih tvarin in gnojil mednarodna. Natančneje se poizvé v tej zadevi v pisarni c. kr. kmetijske družbe. * Mestni magistrat dunajski poroča s posebno okrož- nico, da so vsled intervencije c. k. ministerstva za kup-čijo in generalnega nadzorstva avstrijskih železnic po Cliftonovem mnenji pinjenje pospesuje Podoba 25. kaže pre- vodstva železnic znižale vozarino za govejo živino sek take prnje. Toplota med pi-njenjem dá se s tem vravnati, da se pinja v mrzlo ali toplo vodo postavi. „Cliftonova zračna pinja" dobi se pri „Land- und Pod. 24. Pod. 25. koja je namenjena na dunajski živinski trg v Št. Marks. Forstwirthschaftliches Verkehrsbureau Wien III gargasse u 1 Un- ter stane z ozirom na različno velikost od Vprašanja in odgovori. do 14 gold. Navadna lesena, kakor tudi Cliftonova pinja imata to slabo lastnost, da se luknja, skozi katero gré drog Vprašanje 16. Kako naj se ravná s travniki, koji na pokrovu, ne dá nikdar popolno zamašiti. Skozi to so polni maiiu in ki so bili pod vodo v jeseni, pozimi luknjo pada med pinjenjem razna nesnaga, kot na pr in zdaj, ko je bilo panj i.) precej zeleno. (A. T., župnik v Ko muhe komarji itd. Tako onesnaženje naredi surovo UlltUL^} XVVJ111GL1J i. ItU. JL ClIVU \J 11 11 C* Là 11 | O lidi UUl kj 1 maslo manj vredno, in uže to bi imelo biti povod ? si Odgovor. Mokrota pospešuje raščo mahu, posebno omisliti pinje boljše sostave. 20. v toplem času. zato je prva skrb, travnik osušiti ; da bi o tem kaj svetovali, treba bi nam bilo travnik na mestu ogledati. Mah se odpravi, ako se travnik kri- Izmed strojev za žem převleče s travniško brano ali pa se ga poruje s Lefelclt-ov (nod. 26.). W ^ • » i 1 • t ffl ni t I %# I I • I ti / Leťeldtov stroj za pinjenje železnimi grablji. To delo se ima izvršiti v zgodnji spomladi, prej ko travnik obzeleni, na kar se potem gnoj i z apnom ali pepelom. nega stroja: Na lesenem stajalu je vodoravno vložen s pinjenje velja kot eden najboljših Tu naj sledi popis tega korist- Mlekarstvo. SV0111111 sodček. tečaj i hrastov bpisuje G ustav Pire 19. (Dalje.) Na vadna pinja Za vdevanje smetane pa služi luknja, koja je s posebnim pokrovom pokrita. Pokrov se pritrdi z vódom. Pokrovu nasproti je velia, izdelek Katera pinja je najboljša, odgovoriti je težko. Na skozi katero se spinjeno to je na surovo maslo, nima sostava pinje mleko odtaka. Po go velicega vpliva. Najvažnejše je in ostane vedno dobro tovili pripravah dá se pripravljena smetana. Vsaj v dostih krajih, koder iz- sodček v vsaki legi ob- delujejo izvrstno surovo maslo, rabijo prav slabe rodne pinje. i ne- držati. sodu so pri- ozirom na silo pa, katera se za pi- trjene lopate, koje so njenje rabi, ima prednost ona pinja, katera se lože preluknjane, in v katere giblje. Pod. 26. Sploh dobra pinja imeti mora sledeče lastnosti: kepe združiti; ------ X----J — ------^ VUlVtV XVV^^J. ^X^J V3. , "»V...JV Tolščobne krogljice mora hitro in popolno v pate ven vzeti. Na sodu je na dalje zaklopnica buta med sukanjem sod-čeka mleko. Kedar se sodček čisti, morajo se te lo- , skozi . mora biti tako sostavljena, da se lahko vun vzame surovo maslo in da se dá lahko osnažiti; 3. da je mogoče ? toploto smetane vravnati in da botni ljudje lahko pinijo. katero se sveži zrak dovaža, slabi pa izpušča. Prednosti tega priporočljivega stroja so sledeče : Ročnost; stroj se tako lahko suče, da tudi sla- lma po potrebi čisti zrak vhod, slabi plini pa odtok. Skozi sod ne gré nikaka os, kakor tudi v Te lastnosti ima večidel vsa naša navadna, lesena sodu sploh ni nobene kovine, ki bi lahko škodovala pinja i a ona je z ozirom na gonilno silo precej ne- smetani, oziroma surovému maslu. rodna in za pinjenje veličili množin mleka skoraj ne- rabljiva. Delo s to piujo je zeló utrudljivo , posebno smetane. Pinimo ravno tako lahko malo, kakor veliko če je velika; s pomočjo posebnih priprav goni to pinjo lahko tudi voda ali živalska sila. 4. Surovo maslo dá se uže v sodu sprati treba Hitrost pri pinjenji naj se tako uredi, da sledi v ljivo v poletnem času. i. uuiuvu luaoiu ua ûc u^c v csvtiu o^i »ti j m uv/u se ga toraj ni dotikati z rokami, kar je posebno škod- Za dobro izdelovanje surovega masla neob Za velika mlekarstva dobijo se stroji, koji se lahko hodno potrebna prava toplota dá se v tem stroji dobro gonijo s parno ali drugo silo (pod. 29.); tak stroj, v ko vzdržavati. Vsled tega je surovo maslo iz te pinje jem se pini za 60 do 225 litrov, stane 80 do 200 gld. trdo. čisto in okusno 7 (Daije prihođnjie.) 6 Ima stroj pripravo, skozi katero škodljivi plini odhajajo in svezi zrak đohaja 7. 8. Iz smetane dobi se skoraj vse surovo maslo Snaženje stroja je vseskozi pripravno in se toraj natanko vrši. Hitrost, s katero je treba piniti, naj kr. kmetijska družba kranjska. Seja glavnega odbora dné 4. maja 1884 pod vodstvom g. barona Wurzbacha. Navzoci: tajnik tako uredi. Pire in odborniki Brus j._Li li us t. s jvčitciu jc ucua jjniiLij Jittj oc tci-xvw uioui, j. ax v^ ui vuwuimi &8* jujLuí3) Detelja, Jeric, Kastelic, da se sod zasuče po priliki 40krat v minuti. Ako se Murnik, Neweklovski, Robič, Sou van, dr. pl. Wurzbacb. uze zacne v pinji surovo maslo, je dobro, da na nasprotno stran, ter se s tem in se prične sukatí pinjenje pospešuje. Hitro vrtenje ne koristi nič 5 provzroči k večjemu, da se smetana peni ozirom na vsebino, katera lahko znaša od 15 do 100 litrov, stane ta stroj od 39 do 90 gold, ter se ga dobi pri „Land- und forstwirthschaftliches Verkehrs- bureau Wien, III. Ungargasse". Naprava tega stroja je posebno priporočljiva mlekarskim zadrugam. 21. Holštajnski vertikalni stroj za pinjenje Ta stroj ima tudi sod-ček, koji je iz hrastovega lesa in je okovan s želez-nimi obroči (pod. 27). Pokrov sodov obstojí iz dveh se laliko proč delov ter dá. Skozi sod gré y goni se stroj zgoraj, od koder pregibljejo zobata kolesa os. Spodnji konec ôsi teče v tečaju. — Bistveni del stroja je na osi pritrjeni leseni okvir, koji smetano tolče in meša. Ob notranji steni sodčeka so pritrjene male deske, ob katere pa mleko buta. Os z okvir-jem vred da se sneti, kakor tudi cel sod prekuc-niti (glej pod. 28.), tako da je čišćenje stroja prav pripravno. Pod 27. Pod, 28. Pod. 29. (Konec.) Podružnica boštajnska prosi, da se njenemu članu dr. Mauer-ju posodi stroj za izdelovanje drenažnih cevi. Ker ima stroj sedaj grof Auersperg ter ga tudi neobhođno rabi, sklene se, stroj temu gospodu do konca leta pustiti, potem pa g. dr. Mauru, ako ga še želi, za določen čas prepustiti. Deželna vlada pozivlje glavni odbor, da voli zastopnike komisijonelnem posvetovanji o zadevi komasacije kmetskih gruntov in o razdelitvi pašnikov in gozdov. ta namen voli si zastopnikom družbe predsednika barona Wurzbacha, dr. pl. Wurzbacha in Robiča ter se sklene, v tej zadevi se posve-tovati v seji glavnega odbora, ki ima biti v ta namen v nedeljo 11. t. m. Poročilo razstavnega odbora pokrajinske razstave na Krškem izroôi se v poročilo odseku za splošne reči. Sklep občnega zbora kmetijske podružnice v Ru-dolfovem, da družbeniki na korist podružnice zahte- vajo list v Oekonom u ako se dovoli, da za to name- njeni goldinar ostane v podružnični blagajnici, se ne potrdi, ker je proti pravilom družbe. Želji glavnega odbora sedmograške kmetijske i > družbe, da bi se tudi kranjska družba potegnila za to da se na Dunaji ustanovi splošen somenj za hmelj se sklene ustreči. Tajnik Pire poroča, da je bila družba pozvana na-znaniti izdavanje „Kmetovalca" kot pridobninskemu davku podvrženo obrt. Potovalni učitelj na Ceskem in dopisovalni ud družbe g. J. Dumek pošlje družbi tri svoje knjige, kar se hvaležno naznanje vzame. Kmetijska družba na Dunaji pošlje katalog IV. razstave pitane živine ? ter se zahvaljuje za podporo ? katero je družba omenjenemu podjetju naklonila. Vzame se na znanje brezplačna podaritev 35 iz-tisov knjižice „Anleitung zur Vertilgung der Kleeseide" , kojo od strani slavnega ministerstva za poljedelstvo naroči knjižico podružnicam razđeliti. Za ude na novo v družbo sprejmejo se sledeči gospodje : Janez Babnik, župnik v Toplicah, Matija Zupa, posestnik v Smokuču, Janko Žerovnik, učitelj v G-orjah, Janez Peliani, c. kr. notar v Mokronogu ili Franjo Šifrer, posestnik v Bitnjem. Narodno-gospotlarske stvari. Enketa kmetskih razmerah na Kranj skem. (Dalj>.) Da je sukanje lože, ima stroj na vrhu omah. Stroj Pri tretjem vprašanji: kako naj se vreja personalni stane pri Kleiner & Fleischmann-u v Môdlingu za 30 kredit na kmetih, povdarja dr. Vošnjak važnost po do 90 litrov smetane od 25 do 60 gold. Hitrost in sojilnic, katerih je v slovenskih deželah 18, namreč na poraba je sicer ista, kot pri Lefeldtovem stroju. Kranjskem 6, na Stajarskem 10, na Primorskem 2. Ode * 158 - ruskih posojil je bilo na Gorenjskem najmanj. Take po-sojilnice naj bi zlasti podpirale hranilnice s svojim re-servenim zakladom. On toraj stavi sledeče nasvete : 1. „Želeti je, da se v vseh okraj ih ustanové kmetske hranilnice in posojilne zadruge. 2. Deželni zbor kranjski naj se obrne do vlade s prošnjo : a) da naj ponovi svoj ukaz hranilnicam, da iz svojih reservinih zakladov dadó posojilnicam brezobrestno ali po nizkih obrestih posojila, in b) da bi se iz vlog poštnih hranilnic dotirale po- sojilnice in se dotični zakon spremenil v to svrho. 3. Zvezi slovenskih posojilnic v Celji se izreče zahvala za njeno marljivo in koristno delovanje, po katerem je uže marsikatera kmetija bila rešena od propada." Vsi nasveti so bili sprejeti brez ugovora. Na razgovor přišel je še nasvet g. Ogulina gledé menjic. Gosp. Dev omenja, da govorivši o menjicah ni mislil, da ljudje na Dolenjskem sploh na menjice dolgove delajo, ampak da dobivajo le pri posojilnicah denarje na menjice. Gosp. Klun priznava, da bi bilo prav, ko bi se menjice za kmete prepovedale, ali ker posojilnice večidel zarad lahkega vredovanja dajejo denarje na menjice, bi ne mogli popolnem kmetskim pre-bivalcem te pravice odrekati, ker bi sicer morda ne mogli pomoči iskati pri posojilnicah. Tudi dr. Voš-njak se izraža v enakem smislu in predlog Ogulinov pri glasovanji ne obveljá. Gosp. predsednik hoče zatem sejo skleniti, pa g. Mur nik prosi, da bi smel še o domači obrtniji poro-čati, ker je přišel prof. Hauch zarad puškarskega obrta na Gorenjsko, in ga misli spremiti v Železnike ter bi se morda ne mogel od onđot o pravém času vrniti. En-keta temu pritrdi in g. Murnik poroča o peti točki programa. Kje in kako naj se pospešuje domača obrtnija? Obrtnije^ na Kranjskem je omenjati: 1. Žimnata sita v Stražiši pri Kranji. 2. Čipkarija v Idriji in nekaterih drugih krajih. 3. Pletenje slam-nikov v kamniškem okraji. 4. Pletenje peharjev, slamnatih preprog vfarah: Šmarija, Lipoglav, Polica in Št. Lenart pri Ljubljani. 5. Lesna obrtnija v sodnijskih okrajih: Ribnica, Kočevje, Velike Lašiče, Lož; dalje v Bohinjski dolini, na Bledu in v nekaterih krajih idrij-skega, logaškega, kranjskega, kamnišKega in Ijubljanskega okraja. 6. Pletenje jerbasov in korb v ljubljan-skem in brdském okraji, v Bohinjski dolini, pri Idriji, v Planini in v Ipavski dolini pa ribniškem okraji. Vrbe se dobivajo obilno ob Savi, Ljubljanici, pri Loki, Kranji in v Bohinji. 7. Metle iz brezovega in druzega lesa po vsem Kranjskem, zlasti po farah: Polhovgradec, Dobrova ili Ig. 8. Sukno (loden) v Idriji, navadne pregroge (lauf-tepihe) in 10. koci v Kranji. 11. Flanela in volněni jo-piči na Bledu. 12. Platno domače skoraj povsod, po-mena vredno pa še zlasti v Smledniku, Mengšu, Med-vodah, pa v loškem in kranjskem sodnijskem okraji, v Metliki in na Kočevskem. 13. Rute, peče v Radolici, Kamniku, Zatičini in ljubljanski okolici. 14. Jopice in čepice v Kamniku. 15. Nogovice in jope v Idriji, Kranji, Tržiču, Bledu, Javorniku in na Jeseuicah. 16. Povoji v Smledniku, Gameljnah in Mengšu. 17. Pleteni sukneni čevlji (copati) v Kranji. 18. Svitki v Kamniku. 19. Kr-tače. Za povzdigo sitarije bi bilo treba delati na nižjo colnino, za čipkarijo preskrbeti ličnih novih obrazcev, za plétenje slamnikov skušati, da bi se slama bolje kultivirala , za razne druge obrti pa, da bi se osnovale obrtne šole, v katerih bi se nekateri izučili, ki bi dotično stroko širili po svojem okraji. Gosp. poročevalec toraj za tište obrtnije, ki so posebno razširjene in podpore vredne, priporoča ênketi sledeče sklepe: Deželni odbor se naprosi slavnému deželnemu zboru nasvetovati, da bi primerno podpiral: 1. Čipkarijo v Idriji; 2. slamnikarijo v kamniškem okraji; 3. vstaaovo lesne obrtne strokovne soie v Ljubljani; 4. vstanovo šole za pletenje peharjev, korb, jerbasov itd.; 5. poduk v vrboreji; 6. lončarijo v radoljškem, kamniškem, ljub-ljanskem, kočevskem (ribuiškem) in krškem političnem okraji; 7. da bi sklenil: naj se sostavi poseben odbor, ki bi razpravljal, kje bi se mogle hišne obrtnije na novo vstáno viti in katere? 8. Da bi v pospeševanje hišne obrtnije in obrtnih šol primeren znesek po stavil v deželni proračun. Gosp. P a k i ž omenja, da bi imela obrtna šola vspeh le v takem kraji, kjer ljudstva ni treba siliti k obrtu. To je zlasti v ribniškem okraji. — Gosp. Po-tepan priporoča, da bi se na Notranjskem vpeljala kaka obrtnija. Železnica jim je naredila veliko škodo, zdaj bodo zgubili še en vir zaslužka, bistriško vodo, ki so jo Tržačanom prodali. Vpelje naj se toraj kaka obrtnija, zlasti suknarija, pletenje košev, lončarija, slam-nikarija. Gosp. Dev omenja, da g. poročevalec ni omenjal hišne obrtnije v metliško-črnomaljskem okraju. Gosp. Ogulin nasvetuje, da naj se odločijo prav velika dařila ljudem, ki bi verbe sadili. Gosp. Murnik odgo-varja Pakižu, da nima nič zoper obrtno šolo v Ribnici, tovarne, kakor jih priporoča Potepan, se ne morejo delati; dalje priznava, da se nahaja domača obrtnija tudi v metliškem in črnomaljskem okraji, ter konečno izreče, da zoper nasvet g. Ogulina nima nič ugovarjati. Pri glasovanji se sprejmó vsi od poročevalca g. M ur nika nasvetovaui predlogi. Enako pritrdi enketa tudi željam gg. Pakiža in Potepana gledé obrtne šole v Ribnici in obrtnih tovarn v dolini bistriški ter naposled sprejme tudi nasvet gosp. Ogulina gledé dařil za sadilce vrb. Zatem g. predsednik ob pol 9. uri zvečer sklene sejo z naznanilom, da se prihodnja seja prične drugi dan (18. t. m.) uže ob desetih zjutraj. Trgovinska in obrtna zbornica. (Dalje.) Novi volilni red se glasi: §. 1. Trgovska in obrtna zbornica v Ljubljani ima 24 pravih članov, kateri so na dva odseka razdeljeni, namreč : I. na trgovski odsek, II. na obrtni odsek, kateremu pripadajo tudi rudarske stvari. Odsek I. ima 10 članov. Odsek II. ima 14 članov. Izmed članov mora domovati tam, kjer stoluje zbornica : I. iz trgovskega odseka 6; II. iz obrtnega odseka 8 članov. §. 2. Trgovski odsek obseza vse trgovske obrti, in sicer v prvi vrsti trgovino : z živino, s poljedelskimi pridelki, z lesom za kurjavo, za stavbě in za orodje, z ogljem vsake vrste, s koaksom in s šoto, z zemljinami, s kameni in z rudami, s kovinami in z izdelki od kovin, s stroji vsake vrste, z blagom od gline in stekla, z izdelki od lesa, s kratkim, lesenim, z lepotičnim blagom, s svilo in svilnatimi predeninami, z ovčjo volno in nje predeninami, z bombažem in njega predeninami, z lanom, s konopljami, z juto in njih predeninami, s tkaninami od vsakovrstnih tvarin in s šitim blagom, s pa-pirjem, s potrebščinami za trgovske in navadne pisarne, za risarje in slikarje, s sladščicami, s špecerijskim in materijalnim blagom, z jestvinami in pijačami vsake vrste, z oljem, s tolščami in tvarinami za svečavo, z dišavami in barvami, z mešanim blagom, z živili in hiš-nim orodjem, s starinarskim blagom, z odpadki; dalje: knjigarstvo, trgovino z umetninami in muzi-kalijami, antikvarsko trgovino, odpravništvo in razpro-dajo novin, knjižne in muzikalne posojilnice, bankirsko in menjevalsko opravilo, opravilo službinskega posredo-valca, opravilo novinarskega oznanovalca in uvrščevalca, blagohranilne zavode (skladišča itd.), posojilnice gibál in strojev, banke, hranilnice, zastavljalnice. zavaroval-nice, transportni obrt, železnice itd. Trgovski odsek se voli po 3 volilskih kategorijah (volilski razredi): Ti volilski razredi sestojé: a) iz tistih trgovcev, kateri plačujejo od trgovine na leto vsaj po 100 gold, cesarske dobitkovine brez doklad [velikotržje] (§. 7. odstavek 2, zakona z dne 29. junija 1868. 1., št. 85 drž. zak.); b) iz tistih trgovcev, kateri plačujejo od trgovine na leto vsaj po 8 gold- 40 kr. cesarske dobitkovine brez doklad, ter ne pripadajo h kategoriji a); c) iz ostalih trgovcev, kateri plačujejo od trgovine na leto vsaj po 2 gold. 10 kr. cesarske dobitkovine brez doklad. Na vsak način za utemeljitev volilske pravice v tej volilski kategoriji (volil-skem razredu) zadostuje, da trgovec od svoje trgovine plačuje v dotični občini toliko cesarske dobitkovine, kolikor iznaša najmaujši census, ki daje pravico voliti v deželni zbor (§. 7., odstavek 2., zakona o trgovskih zbornicah). Dokler ni zahtevanega števila volilcev v sestavo prve volilske kategorije (I. a) volijo volilci te kategorije (I. b) skupno 6 pravih članov, tretja kategorija (I. c) voli 4 prave člane. II. obrtni odsek obseza obrtno industrijo, in sicer : izdelovanje kovin in kovanega blaga, strojev, orodja, aparatov, instrumentov, vozil, kamnov in zemljin, blaga nd gline in stekla, lesetiega in koščenega blaga, blaga od kavčuka in gutaperče, usnja, usnjin in kožuhovin, kakor tudi izdelke od ščetin, dlake in perja, izdelke od predenin in tkanin vsake vrste, istotako blaga opnar-skega (tapecirarskega) obrta, oblačil in lepotin, papirja in papirnatega blaga, živil in užitnih tvarin, vsakovrst-nih kemičnih proizvodov, stavbinskih izdelkov, kakor tudi proizvode poligrafnega in umeteljnostnega obrta ; dalje následuje obrte, kakor: hotele, gostilne, krčme, jedilnice z gorkimi jedini in ljudske kuhinje, mesarje, kopéli, brivce in frizêrje, gledališke podjetnike, teht-niške imetnike itd., naposled rudarstvo. Obrtni odsek se voli po treh volilskih kategorijah (volilskih razredih). Ti volilski razredi sestojé: a) iz tistih obrtnih, kateri od obrta plačujejo na leto najmanj po 100 gold, cesarske dobitkovine brez doklad (§. 7., odstavek 2., zakona o trgovskih zbornicah); b) iz tistih obrtnikov, kateri od obrta plačujejo na leto najmanj po 2 gold. 10 kr. cesarske dobitkovine brez doklad ter ne pripadajo kategoriji a) ; c) iz tistih rudarskih obrtnikov, kateri od izvrše-vanja rudarstva plačujejo na leto vsaj po 4 gld. 20 kr. merovino brez doklad. Na vsak način za utemeljitev volilno pravice v volilski kategoriji (volilskem razredu) b) oziroma c) obrtnega odseka zadostuje, da obrtnik od svojega obrta plačuje v dotični občini toliko cesarske dobitkovine ali od svojega rudnika toliko merovine, kolikor znaša najmanjši census, ki daje pravico voliti v deželni zbor (§. 7, odstavek 2, zakona o trgovskih zbornicah). Volilska kategorija II. a) voli 2, II. b) „ 10, » n c) 2, skupaj . 14 pravih članov. §. 3. Javne družbe se uvrsté v tište volilske kategorije, v katere je uvrščeno tisto podjetje, h kateremu spadajo. Tište osobe, katere kot načelniki ali ravnatelji vo-dijo trgovska in obrtna podjetja na delnice, volijo v oni kategoriji, v katero spada podjetje, katero vodijo. §. 4. Vsak volilec voli samo v tišti volilski kategoriji (volilskem razredu), v katero spada (§. 2). Kdor ima v več volilskih kategorijah (volilskih razredih) volilsko pravico, more le v eni kategoriji voliti. (§. 7., alin. 5., zakona o trgovskih zbornicah.) Volilec, ki ima v več volilskih kategorijah volilsko pravico, uvrsti se, ako se sam ne odloči za eno ali drugo kategorijo, v tisto kategorijo, v kateri plačuje višji davek. Vsaka volilska kategorija (volilski razred) voli sama zá-se njej pripadajoče število pravih članov. (§. 9., alin. 2., zakona o trgovskih zbornicah.) Glasovi raznih volilskih kategorij se ne morejo združiti samo v eno volilsko kategorijo. (§. 9., alin. 3., zakona o trgovskih zbornicah.) §. 5. Pravico voliti imajo tišti člani trgovskega in obrtnega stanu, kateri uživajo vse državljanske pravice, ter v okraji zbornice trgujejo, obrtujejo ali rudarijo, in to samosvojno ali kot javni družniki (po čl. 85. in 99. trgovskega zakonika), potem tišti, kateri kot načelniki ali ravnatelji vodijo trgovska ali obrtna podjetja na delnice (§. 7., odst. 1, zakona z dné 29. junija 1868., drž. zak. št. 85), ako se od omenjenih podjetij v §. 2. pri-čujočega volilskega reda zaznamenovani davčni znesek plačuje. Plačevanje merovine se gledé utemeljitve volilske pravice in razvrstitve v volilske kategorije (volilske razrede) jednači s plačevanjem dobitkovine. (Konec prihodnjie.) Zabavne stvari. Noc pred sv. dnevom. Maloruska povest. Ruski spisal N. V. Gogolj, přeložil L. Podgoriški. (Daije.) Se le del je bil hudobec mesec v svoj žep, uže je po vsej zemlji legla tako gosta tema, da bi ne bil vsa-kedo našel pota v krčmo, nikakor pa ne k djaku. Ko je čaralnica videla, da je tema nenadoma zajela jo, vskriknila je prosunljivo. Hudobec je priplesal, kakor kak gizdalin, čaralnico přijel za roko in jel na uho šepetati jej, kar navadno vsemu žeuskemu pokoleniju šepečejo na uha. Čudno je na tem sveti uredjeno to! Vse, kar živí na njem, sili se in šemi po vzgledu in pači. Popřeje sta v Mirgorodu pozimi kožuhe, prevlečene sè suknom, nosila samo sodnik, pa mestni načelnik, vsi niži urad-niki so se ogračali s prostimi, neprevlečenimi kožuhi iz ovčin; sedaj pa prisednik in vsi drugi uradniki no-sevajo nove kožuhe iz najnéžuejših, kratko volnatih jančjih kož sè sukneno prevleko. Pisar (kancelist) in 160 občinski tajnik sta na prevleko sinjega nankina kupila po šest griven ali šestdeset kopejek aršin. Cerkvenec je na leto dal skrojiti si šaravare (hlače) iz nankina Vabilo. Dné junija ali na sv. trojice dan, raz telovnik pa iz pisanega garusa (kameelgarn). S kratka: krila se bode v Št. Vidu nad Vipavo krasna spominska vse hoče imeti nekaj posebnega. Kedaj bodo ljudje od- plošča slovenskega pisatelja, vikarija Matija Vertovca, povedali se ničemurnosti? Mnogim se bode morda in to po sledečem dnevnem sporedu: neverjetno zdelo to, da je tudi hudoba vlovila se splošno nemoč; pa to je vendar res. ker hudoba sanjari Nad vse smešno je ? Zjutraj slovesná sv. masa. Po maši razkritje plošče s primernim govorom > da je 7 Bog zna, kako krásen, a in petjem. kakova spaka je, pí te bodi, člověk se kar zdrzne ! Hudoba je, kar Toma Grigorjevič trdi, najmrzkejša po-kveka, kolikor jih lazi po sveti. Ali ne, tudi hudobec vhaja med ljubovniško zmés! Pa v tem se je na nebi in pod nebom stemnilo tako » da ni bilo mogoče violeti mesečine niti kaj dalje počenjata hudobec in čaralnica. . Položi se lavorikov venec na grob Vrtovčev. , Bankêt. 5. Beseda, katero priredi zvečer šentvidsko bralno društvo 71 Sloga u Spored besedi se še objavi. obilni udeležbi vabi najuljudneje odbor za postavljenje M. Vertovčeve spominske plošče. (Vsa uredništva p. t. slovenskih časnikov so uljudno naprošena, da blagovolijo to povabilo objaviti.) Torej kume, nisi bil še pri djaku, v njega no- luitj ti} x\ u iiiv^ «loi. uii o pil nj unu ^ v vem domu!" — začudil se je Kozak Čub, ko je odhajal iz svoje lesene hiše, mršavemu, visokemu, v kratek ovčji kožuh zahaljenemu zemljaku, čegar dolgi, z brado, kakor s kakim strniščem, odičeni obraz je pričal, da uže delj časa, nego dva tedna, ni doteknil se ga nika-kov kosir, s katerimi zemljaki navadno brijó si brade, zato ker nimamo potrebnih brjtev. ;;To bode vrla po-pivka nocoj!" — opomnil je Čub in otrl si obraz. ,,Le nikar, da bi se zapoznila! u tej opomnji je Čub krepko nategnil na sebi pas, ki je kožuh imel prevezan z njim ; pokril se je s čapko in krepkejše je stisnil v roki bič — strah in grozo pri-lestnim stražnim psom; a nenadoma je pogledal k višku in ustavil se . •.. Kakova spaka je to ? — gledi no, gledi, Panas !.. 77 71 Kaj pa je?" vprašal je kum in tudi pogledal višku. n Kaj, kako je? meseca ni več!" 77 11 Presneto, meseca ni več!" To je prav, da ga ni več!" kako zloben na hladnodušnesa kuma. tega! potrdil je Cub ne- Tebi ni nič do u 77 77 17 Kaj pa naj učinim?" Přebito je bilo treba' z rokama otrl brke valila nama tako neugodo ! u govoril je Čub dalje in treba je bilo, da je hudoba iz- To je smešno i da poknil člověk! oknu in gledal . . Kakor nalašč! Sedel sem v izbi pri venkaj : noč je, pa je bilo svetio, kakor po dnevi, sneg je kar lesketal o mesečini. Ali jedva sem stopil skozi vrata, dej, uže je temno, kakor v ka-kem duplu!" Dolgo časa še je godrnjal in karal se Cub, vmes pa je premišljal, kaj naj bi učinil. Kako rad bi sedel pri djaku in blebetal z njim vred, pa na obeh stranéh njega uže gotovo sedé starosta, tuji bas in smolař Mi-kita, ki je po vsakih dveh tednih peljal se na trg v Poltavo in bril take burke, da so vsi zemljaki vvsled sa-mega smeha popadali se za trebuhe. Uže je Cub v mi- slih videl pred seboj na mizi slastno varenuho. Vse je bilo res vabljivo; ali temna noč ga je spomnila na počitek, ki je tako mil vsem Kozakom. Kako lepo bi bilo, da podloženih nog leží na peči, mirno kuri lulo in o pospavajoči temi posluša koledne pesni veselih mladen-čev in dev, ki so jih goste gruče bile pod okni ! Bogati Kozak bi se bil gotovo odločil tej zabavi, da je bil sam ; ali dvema ni bilo tako dolgočasno in strašno hoditi po temni noči len in bojažljiv. i pa tudi ni hotel drugim pokazati se, da je (Dalje prih.) Naši dopisi. Dunaja 12. maja (Pogreb cesaričen ; sp omlad.) Minuli petek dospělo je na Dunaj truplo rajnke cesarice Marij Ane Sijajen bil je uže sprevod s kolodvora v Avguštinsko dvorno cerkev, ki je bila vsa črno pregr-njena. Ker je rajnka cesarica naročila, da se ne sme ne raztelesiti, ne balzamirati, opustilo se je to zoper sicer splošno navado Ljudstva je velikanske množice pa i ko vrelo v cerkev gledat mrliča, soboto popoiudne se je truplo přeneslo v rakev pod kapucínsko cerkvijo, bilo je po vseh bližnjih ulicah in trgih srednjega mesta toliko gledalcev, da kasneje došlim ni bilo moč tudi ne cd daleč kaj videti. boto stav Po ulicah srednjega mesta vihralo je v petek so edeljo in v ponedeljek še prav mnogo črnih za-Ker je lepo vreme ostalo tudi še v nedeljo, sfrčalo je pa prebivalstvo dunajsko skoro do zadnjega vse na deželo. Celi dan bile nibusi vsi prenapolnj železnice, tramvaj om in kdor je imel priliko opazo vati še ob 10. uri zvečer Dunaju bližnje postaj i videl je lahko še tam deloma do zadnjih stopnjic prenapol-njene železniške vozove, poleg teh pa še na stotine ljudi, katerim do tistega časa ni bilo mogoče priboriti si pro-storčeka na železniškem vlaku; najbolj vneti častitelji lepe pomladanske narave pa so se vračali iz cležele še v ponedeljek Le čuditi se je, da se ne pripeti pomenljivih nesreč. Na južni železnici prihajal je na priliko vsak četrt ure vsaj po en vlak na Dunaj, spraz-njeni so se zopet vračali do Novega mesta in zopet na- polnj nazaj. Tržaški podu naglič pa je, se ve uri da tudi prenapolnjen na Dunaj dospěl še le ob 11 namesto ob 10. zvečer. Spomladanska gorkota razgrela je tudi znanému Bismarkovemu častitelju Schonererju še bolj njegovo nikdar hladno kri, pa tudi onim, katere je razžalil v svoji zadnji jezi zarad severne železnice. Zato ima pa zdaj veliko veselje, da časniki vsak dan vedó kaj pisati o njegovih ali morebiti istinitih ali izmišljenih dvobojih Tako ima tudi ta — vitez svoje spomladansko veselje. Gorice 11. maja. (0 avstrijsko-italijanski komisiji.) Znano je, da je bila začela 17. aprila t. 1. v Gorici zbo-rovati komisija, v katero ste poslali Avstrija pa Italija oje zastopnike, z namenom, da bi se posvetovali in sklepali, v katerih m ej ah in s kakimi mrežam in pripravami bi smeli zanaprej na jadranskem morji ribariti avstrijski in italijanski ribiči. Ta komisija, ki je štela od začetka lepo število dostojanstveni-kov. učenjakov in izvedencev iz obeh držav, je imela pogostoma dolge seje, v katerih je zaslišavala tudi druge skušene možé in ribiče iz obmorskih pokrajin na Adriji. Komisija je zborovala do 7. maja; glavni zapisnik pod-piše pa še le pozneje. Udom tega zbora je izkazavala Gorica svojo prijaznost in časti z vabili na raznotere, njim prirejene veselice. Sosebno pa se je veliko govorilo in pisalo o banketu, ki ga je hotelo mestno stare-šinstvo napraviti konec zborovanja tej komisiji; ali na veliko žalost nekih listov je bil banket odpovedan vsled smrti cesarice Marije Ane, in tako so splavali po vodi tudi govori in napitnice, za banket določene. Po zadnji vojski je Avstrija gledé na lastne ob-morske prebivalce 1867. sklenila kaj neugodno pogodbo z Italijo , tako da so ribiči italijanske države smeli ri-bariti celó do naših bregov, in ni bilo nikake prepovedi ali omejitve gledé na nevarne in škodljive mreže. Vsled teli neugodnosti so nastajali prepiri med našimi in la-škimi ribiči. Zato pa je ribarstvo na naši strani vedno bolj propadalo; ribiči naši niso nikdar živeli v blago-stanji in so po nesrečni mednarodni pogodbi od 1867. leta prišli, kakor ni moglo drugače biti, v še veče ubo-štvo. Avstrija pa v obče gospodarskem pogledu zarad tega tudi veliko škodo trpi, ker ji na tisoče in tisoče drugače jako marljivih prebivalcev ne more dajati one moči in onega dobička, ki ga dobiva od premožnejega ljudstva. Z druge strani pa izvira ravno od tod velika dr-žavno-gospodarska škoda, ker preskrbljujejo tujci naše trge z ribami , v tem, ko je ravno naše morje jako plodovi to za ribe. Po vsem tem je nastala velika potreba za Avstrijo, da bi se ribarstvo na Adriji povzdignilo, v prvi vrsti pa, da bi se nepriličnosti imenovane pogodbe z Italijo kolikor toliko odstranile. Take stvari pa se dajo poravnati edino v porazumljenji s so-sednjo državo, s katero smo se po pogodbi zavezali. Komisija v Gorici bi bila po tem takem morala v tem smislu delovati, in kakor se vidi, se je ona sešla iz narodno-gospodarskih razlogov. Sklepi te komisije niso še znani, ker so bile tudi seje tajne, ali vendar bi moral člověk uže naprej soditi, da ribiči na-brežji istrskem in dalmatinskem pridejo v boljši položaj. Če pa pogledamo na razprave, terjatve in sklepe, ki so se objavljali po italijanskih listih italijanske in tudi naše države, moramo se bati v resnici še hujše osode za avstrijsko ribiško prebivalstvo, nego je bila dozdanja. V Italiji so se po časnikih raznih vrst jako čudno obnašali gledé na mednarodno komisijo v Gorici. ;;L' Opio-nione" na pr. zahteva , ne da bi se pogodba Avstriji v prid spremenila, ampak da bi se kar natanko iz-vrševala Itali ja no m na korist, torej da bi se postopalo še z večo brezobzirnostjo proti avstrijskim ribičem. Najhujše pa je za avstrijskega domoljuba izdaj-sko obnašanje italijanskih listov, ki izhajajo v naši državi, večinoma v sredi in obližji onih avstrijskih ribi-čev, od katerih žuljev živé in naše ribiče in našo domovino prodajajo. Največi škodljivci na našem morji so beneški ribiči, in ravno te izdajski listi zagovarjajo, češ, da brez njih bi bile ribe še dražje, nego so. Irreden-tovci trdé, da beneški ribiči so izurjeni in edini, ki na-lové dovolj rib tudi za potrebe naše države; pa ne pomislijo, da so avstrijski ribiči ob istrskih in dalmatinskih bregovih tudi izvrstni, samo da si ne morejo pomagati proti beneškim ribičem, ki na naši strani vse ribe z zalego vred polové in pokončujejo. Ali je spo-dobno, da domači se ve da izdajski listi črnijo in po-nižujejo one prebivalce avstrijske , med katerimi sami živé? Ali je onemu ljudstvu odrekati sposobnost za ri-barjenje, ki se odlikuje v obče v raornarstvu, kakor so svetu znani dalmatinski in isterski mornarji? Potem pa kje ostaje pravica, mednarodua moč velike države, kakoršna je Avstrija, ako ne bo varovala svoje dostojnosti in glavnih gmotnih pogojev celih pokrajin ! (Konec prih.) Prem 11. maja. (Poziv.) C. k. okrajno glavarstvo v Postojni dovolilo je z dopisom dne 7. t. m. štev. 4602 shod županov tukajšnje doline in okolice. K temu shodu se razun g g. županov vabijo vsi drugi za blagor ubo-gega ljudstva vneti domoljubi. Shod je odredjen na dne 18. maja t. 1. ob 2. uri popoludne pri g. M. Valenčič (Fajdigucu) v Trnovém. Namen dogovora je, kako bode se vzajemno postopalo, da se zabrani tej dolini in celi obširni okolici preteča nesreča — prodaja vode Bistrice in Reke tržaškemu mestu. Na podlagi razglasa c. kr. okrajnega glavarstva v Postojni od dne 31. marca t. 1. št. 8229 naj dne 5. in naslednje dneve mesece junija t. 1. nobenega gosp. župana z polnoštevilnim občinskiin odborom v Bistrici ne manjka, kjer naj soglasno in brezpogojno proti prodaji omenjenih voda svoje mnenje odkritosrčno izrečejo. Vsakega domoljuba sveta dolžnost je, v tem skraj-nem času za blagor sedanjosti in příhodnosti povzdig-niti svoj glas! — V obeh slučajih nadejam se obilne vdeležbe. Potomci naši bodo nam pa za izvojevani bor vedeli biti gotovo hvaležni, kajti voda Reka in Bistrica je še edina nit, na kateri obstoj in napredek sedanjega in vseh prihodnjih rodov zavisi. Andrej Frank, župan. Iz Kamnika 6. maja. — Res dolgo je uže, skoraj se ne vem spominjati, kedaj da sem čital zadnji dopis iz našega mestica v precenjenih „Novicah" ; naše me-stice. res skoraj bi rekel, da je v zadnjih letih veliko napredovalo v duševnih, kakor v materijalnih zadevah, posebno par let sem se jako vzbuja za kmetijstvo. Ce člověk gre po dvoriščih boljših hiš, vidi, kako lepo da je vrejeno, hlev, v hlevu gnoj, in pripravna jama za neprecenljivo gnojnico; rekel sem zgoraj, da to se le nahaja na dvoriščih boljših hiš, ravno to pa mora vsacega člověka boleti, ko vidi, da pri večini gospodar-stev ni teh obče potrebnih priprav. To lahko tudi vsak spozna, če ni hlev, živina, gnoj, gnojnica itd. dobro preskrbljeno, da mora kmetijstvo hirati, kar žalibog, se tako uže preobilo godi. Prašal bi jaz vse gospodarje, ali ni to veliko znamenje človeške lenobe, ako gospodar z najboljo stvarjo njegovega imetja tako delà; ali ni gnoj in gnojnica isto rastlinam, kakor kri člověku, zatoraj bi jaz prav priporočal, da bi zanaprej vsak gospodar bolje pazil na gnoj in gnojnico, saj vendar vse to ne delà posebnih stroškov, vem , da vsak ima pri hiši rovnico in matiko, da si skoplje jamo, da se mu steka gnojnica skupaj, in da ne bi tako nepromišljeno tekla po kanalih naravnost v vodo, kjer ne zadene ni-kjer nič! Vem, da bo marsikateri rekel, da to smo uže ve-likokrat slišali, in ravno to je, kar mora pametnega člověka v srce boleti, da uže tolikokrat se je to ponavljalo, in še sedaj nič ne izdá. Res bi bilo prav želeti, da bi se tudi pri nas vpo-ljala navada, vsaj vsako leto eno kmetijsko zborovanje, ali predavanje, kar bi gotovo veliko vspeha imelo, po-glejmo, na pr. v Savinjsko dolino, kako lepo so prišli na višo stopinjo kmetijstva, in le največ skoz muoga kmetska zborovanja, vem tudi, da, ako bi se zgodilo to, da bi tudi si. c. kr. kmetijska družba ne zastala nam poslati moža, kateri bi nas še v mnogem podučil. Mislim, da ne bi preveč rekel, ako pravim, da naj bi se zbralo već odličnih mož, ki bi se za to stvar podvizali ; kajti vsak pošten narodnjak bo rad sodeloval pri tako potrebni stvari! Na noge toraj narodnjaki, vsak mora prepričan biti, da le kmetija je živelj človeštva. Iz Ljubljane. (Povodom smrti cesarice Marije Ane) naprosile so tudi gosp. deželnega predsednika barona Winklerja posebne deputacije, ljubljanskega mestnega zastopa, trgovinske zbornice, stolne cerkve kapitelna, tej točki imela je levica svoj predlog manjine, kateri se notarske komore, da posreduje izraze milovanja pri pre- je obračal zoper to , da se vladi prepusti na razpola svitlem cesarju. Mestni zastop novomeški pa se je te- ganje tak zaklad, pa pri glasovanji bil je ta predlog legrafično obrnil do gospoda deželnega predsednika z levice zavržen z večino 15 glasov enako prošnjo. (Na prodajo plemenske goveđi v soboto 17. m.) Včeraj bilo je pa tretje branje omenjene postave, Na levici bilo je nekaj več po navzočih, kakor gledé na razglas glavnega odbora c. k. kmetijske družbe navadno, in ko je po glasovanji predsednik Smolka na v štev. 19. „Novic" s tem še enkrat opozorimo naše znanil, da je postava sprejeta tudi v tretjem branji, za čeli so levičarji mrmrati rekoč, da ni bila večina za postavo in da naj se glasuje še enkrat. Temu zahte kmetovalce. (Citalnično restavracijo) prevzel je dne m. gosp. Cesarič. Izvrstna postrežba, dobra jedila in iz- vanju ugovarjal je predsednik odločno rekoč da je a borno puntigamsko pivo pridobilo je novému gostilni- postavo, kakor je videl sam in mu je pritrdil tudi njegov čarju v kratkih 14 dneh toliko gostov, da so vsak večer namestnik, glasovala odločno večina in da nikakor ne prostori polni. Gospode iz dežele, ki se mudijo po oprav- more dopustiti protipravilnega druzega glasovanja kih v Ljubljani, posebno opozorjamo na čitalnično re- Na nov ugovor dr. Sturma, da levičarji mislijo, da stavracijo, ker tam dobijo vedno domačo, narodno družbo, je večina glasovala proti postavi in da se je gosp. pred- (Dr. Josip Tonkli), državni poslanec goriški, sednik prej ko ne motil, da tedaj predsednik nima samo I . VVUl/^/ VH/^wy y V4 A L* T AAA ^VWlUIiVV ~ ^ —^^ jwj ~ ^ ^AVVl*) ViW \JKJ\.K C*J [/ * VUOvULll[\ Il 1 LU Ol O Ci XA1 \J povzdignjen je kot vitez reda železne krone III. vrste v pravice, temveč dolžnost, zmoto popraviti, in ako bi ne avstrijski vitežki stan. Čestitamo ! storil tega, smatrali bi njegovi tovariši to za nasilstvo (Včerajsnje đopolnilne volitve v mestni zbor Ijub- oagovoril je predsednik ravno tako odločno, da je gla ljanski) na mesto odstopivšega gosp. Fortune, vdeležilo sovala za postavno odločna večina in da nikakor ne ba se je 57 volilcev, in izvoljen je bil g. Henrik Ničman dovolil, da bi se še enkrat glasovalo, ker bi pri novem z 56 glasovi. glasovanji ne bilo glasovanj tako kakor ie bilo Drvo (Državno podporo za govedorejo na Kranjskem) povikšalo je ministerstvo poljedelstva od 1500 gold, na 2000 gold, v očigled visoke cene plemenske goveje živine in pa vsestransko dohajajočih prošenj za izdat-nejšo podporo živinoreje. (Trije vojaski kaznovanci) pobegnili so ponoči od přetekle srede na četrtek iz zapora pri vojaški bolniš-nici v Ljubljani, pa vojaške patrole in žandarji bili so glasovanj lv uuiw , ûaivui je un Po tej izjavi pomaknili so se čarj polagoma vsi iz d in se včeraj niso več vrnili, kaj dalje storijo, o tem so sklepali njihovi načelniki sinoči. — Po odhodu levičarjev bilo je v dvorani navzočih od desnice in Coroninijevega kluba še 125 poslancev ? zato se je potem precej mirno obravnaval vladin predlog o naredbah za neškodljivo odvajanj skih vodá. gor jim koj za petami in so dva vjeli, teh enega v četrtek na večer na poti od Dobrove proti Brezju, tretji pa se je vrnil sam uviděvši, da ga tako in tako zopet vjamejo. Ta obravnava končana bi bila tudi hitro, pa solno-graški kmetiški poslanec Neumayer stavil je celo vrsto popravkov, ki so bili pa vsi ali zavrženi ali celó ne ( Vreme postalo je zopet lepo gorko) j ves minuli dosti podpirani. Po tej točki sklenil je predsednik sejo teden ni deževalo već in poljske rastline dohitele so, v kolikor jih je zadržavalo poprejšnjo deževno vreme. Sadno drevje razcveta se krasno in obeta obilnega sadja, Hrvatska. Deželni zbor hrvatski ima se skli cati na 26. dan t. m. Nemška. Postava zoper socijaliste sprejela se ker so tudi « trijaci u minuli brez mraza. je po volji vlade in tako državni zbor ne bode razpu Gosp. Emil Smukavec), enoletni prostovolec ki je dovršil višo šolo za poljedelstvo, jako nadepoln mladeneč, ščen otvu, kakor je Bismark prej žugal. Govori se, ua cesar přivolil, Bismarku pustiti vodstvo pri ruski vladi* da je umri je přetekli ponedeljek še le v 21. letu Francoska. Ministerstvo Ferrv-evo ponašati se po dolgi hudi bolezni. mladenču! Lahka bodi zemlja blagemu Novičar iz domaćih in tujih dežel. Dunaja. Minulo soboto bil je tukaj slovesen vojnega odškodovanja. more s sijajnimi vspehi v Tonkinu, ker minulo nedeljo podpisala je Kitajska s Francosko pogodbo, v kateri Kitajska prizna francoski protektorat v deželah Tonkio in Anam v onih mejah, kakor so sedaj zasedene po Francozih, nad to pa še odpre tri druge dežele splošni trgovini, nasproti pa Francoska ne zahteva nikakoršnega pogreb umrle cesarice Marije Ane, o katerem obširneje poroča današnji dopis z Dunaja. Ta teden začel je državni zbor zborovati dan za dnevom. ponedeljek Telegram pričela se je obravnava z nadaljevanjem v posvetovanji Novicam". Dunaj, 14. inaja ob 1. uri pop 95 načrta postave o del u mladih delavcev in žensk ťwuvu"v v ----- — ' —-----' ----o - ouiviivo/ upuiuuiiu pin/iic ^uju, vu^aiuji/, uw o tem, koliko časa na dan sme trajati delo in o nedelj- levičarjev ni, in opravičuje svoje ravnanje kot skem počitku pri rudnikih. Pri tem posvetovanji sta- postavno in prejšnjim predsednikom navadno ter vila sta dr. Fuchs in dekan Pflugel predloge, po katerih obljubi odslej pred vsakim glasovanjem vprašati bi bil nedeljsk počitek oziroma posvečevanje nedelj in aii t