80 Prekmuriana Andrej Pavlič Zbornik soboškega muzeja 28 Murska Sobota: Pomurski muzej, 2023 vodil in organiziral sekretar okrožnega komite­ ja Komunistične partije Slovenije (OK KPS) za Prekmurje Štefan Kovač. Sprva je šlo za propagan­ dne akcije, ki so se sredi avgusta 1941 razvile v sa­ botažne akcije. Madžarski odgovor so bile racije, s smrtjo Kovača ter obešenjem Štefana Cvetka in Evgena Kardoša je bilo odporniško gibanje zatrto vse do oživitve poleti 1944. Z nekaj vidiki delovanja in organiziranosti kato­ liške cerkve v Prekmurju med drugo svetovno voj­ no se je ukvarjal Lászlo Göncz. Prikazano je delova­ nje duhovnika in dolnjelendavskega dekana Ivana Jeriča, predvsem v povezavi z dogodki na začetku in ob koncu vojne. Poleg verskih zadev je bil v tem obdobju v ospredju delovanja katoliške cerkve na­ rodnostni in jezikovni vidik oz. konflikt. Iz dopi­ sovanja med nekaterimi prekmurskimi duhovniki in škofijo v Sombotelu spoznamo primere, poveza­ ne z uporabo slovenskega jezika pri cerkvenih ob­ redih ter premeščanje oz. nameščanje duhovnikov . Avtor se dotakne tudi delovanja redovnic oz. šols­ kih sester v Lendavi, sicer pa pretežni del članka obravnava župnijo Dolnja Lendava ter lendavsko dekanijo. O evangeličanski vizitaciji škofa Béle Kapija med 22. in 26. aprilom 1942 v vseh devetih prek­ murskih evangeličanskih gmajnah pišeta Gordana Šövegeš Lipovšek in Tadeja Andrejek. Ob obisku škofa nastali dokumenti kažejo sliko delovanja po­ samezne gmajne s kratkim opisom cerkvene obči­ ne, seznamom verskih pesmi, ki so jih peli, kratko zgodovino cerkvene občine, vprašalnik z odgovo­ Tematska številka zbornika, ki ga je uredila Metka Fujs je posvečena dogodkom, ki so med dru­ go svetovno vojno pred osemdesetimi leti zazna­ movali Pomurje. Razdeljena je na enajst razprav in člankov, tri sezname vojnih žrtev, bibliografijo in poročilo o delu muzeja v letu 2022. V prispevku o učiteljstvu v Prekmurju med dru­ go svetovno vojno Sindi Časar predstavi ukrepe ma­ džarske oblasti za madžarizacijo Prekmurja v šols­ tvu, predvsem s spremembo učiteljskega kadra. Odpuščali so slovenske učitelje, ponovno zaposlo­ vali starejše lojalne učitelje, prihajali pa so tudi uči­ telji iz osrednje Madžarske. V Čakovcu so na učitel­ jišču izobraževali lojalen in nacionalno madžarsko usmerjen kader. Učiteljstvo je bilo pomembno tudi pri vodenju jezikovnih tečajev, vključevanju v lo­ kalna društva in organizacije, in je bilo hkrati se­ stavni del madžarskega izobraževalnega društva, ki je promoviralo madžarizacijo na vseh področjih življenja. Jurij Štesl piše o odporniškem gibanju v Prekmurju leta 1941, ki se je začelo po madžar­ ski okupaciji Prekmurja meseca aprila in ga je 81 Revija Pokrajinske in študijske knjižnice Murska Sobota za literaturo in kulturno zgodovino ri ob vizitaciji ter zapisnik. T o gradivo danes hrani Evangeličanski arhiv v Budimpešti. Bogdan Kolar piše o dijaškem domu Martinišče v Murski Soboti med drugo svetovno vojno. Zavod je upravljala salezijanska redovna skupnost in v njem so bivali dijaki soboške gimnazije, ki so bili po madžarski okupaciji deležni privzgoje madžar­ skih vrednot in vzgoje za nacionalistično politi­ ko. Prejšnji vzgojitelji, ki so bili vsi jugoslovanski držav ljani, večinoma iz Prekmurja, so bili zame­ njani z madžarskimi vzgojitelji in upravitelji, ki jih je ob soglasju političnih oblasti moral imenova­ ti predstojnik salezijanske skupnosti v Budimpešti. Prvi prekmurski poklicni znanstvenik je bil Avgust Pavel, rojen leta 1886 na Cankovi, od leta 1920–1946 je živel v Sombotelu. O njegovih priza­ devanjih za prekmurske Slovence med drugo sve­ tovno vojno, kjer je z dopisovanjem z madžarskim nadzorstvom za javne zbirke dosegel, da je zbirka Prekmurskega muzejskega društva – s knjižnico, arheološkimi, etnološkimi, numizmatičnimi in li­ kovnimi predmeti – ostala v Murski Soboti, v svoji razpravi piše Marija Kozar – Mukič. Rdeča armada je leta 1945 prispela v Prekmurje. Skozi prizmo pričevanj lokalnega prebivalstva Darjan Lorenčič predstavi takratni potek dogodkov v Porabju in na Goričkem, in tako dobimo vpogled v življenje običajnih ljudi med prisotnostjo Rdeče armade v njihovih krajih. Iz pričevanj je razvidno, da je bil položaj lokalnega prebivalstva v Porabju slabši v primerjavi s položajem na Goričkem, kjer so bile dovoljene »vaške straže«, ki so kot nekak­ šen mediator pomagale pri reševanju konfliktov med prebivalci in Rdečo armado. V Porabju take­ ga mediatorstva ni bilo in so bili prebivalci bolj pre­ puščeni sami sebi. Pomurski muzej Murska Sobota hrani kores­ pondenco Frančka Kšele iz Kuršincev pri Mali Nedelji. Jelka Pšajd se je lotila pregleda te zapušči­ ne za obdobje od 1943–1944. V ojak Kšela je pisal do­ mačim o razmerah na fronti, v prispevku je v celoti objavljeno eno tako pismo, domači pa so mu v pis­ mih opisovali potek življenja v njegovem domačem kraju in v okolici Ljutomera. A vtorica ugotavlja, da pisma nimajo estetske funkcije in ustvarjalnih te­ ženj pisanja, so pa dragocen spomin na vojne do­ godke in pretekle čase. Prekmurska brigada je bila uradno ustanovlje­ na 7 . maja 1945. Attila Kovács v prispevku predstavi vsebino treh pisem, ki jih je leta 2012 Dobrovničan Janez V arga iz avstralskega T amworta pisal sovašča­ nu Istvanu Kovácsu. V njih se Varga kot partizan Prekmurske brigade spominja njenega delovanja od ustanovitve pa do ukinitve. Avtor članka piše, da pisma že do sedaj znanih in objavljenih dejstev o brigadi ne spremenijo, ampak jih dodatno potrdijo. O posadki sestreljenega zavezniškega gorečega letala, ki je 7. julija 1944 želelo pristati pri Murski Soboti, piše Metka Fujs. Gre za bombnik britan­ skega kraljevega vojnega letalstva, ki se je vračal z bombardiranja ciljev pri Dunaju. Še preden se je 6 članov posadke lahko rešilo, je letalo eksplo­ diralo. Leta 2005 so v Murski Soboti padlim letal­ cem postavili spominsko znamenje, na katerem pa 82 Prekmuriana so napačno zapisana imena. Avtorica v prispevku poprav lja napako in navaja točne podatke šestih umrlih letalcev . V prispevku o romskem genocidu na Sloven­ skem med drugo svetovno vojno Marjan Toš nani­ za podatke o številu Romov in Sintov, ki so živeli pred drugo svetovno vojno v Dravski banovini oz. jugoslovanski Sloveniji. Tako izvemo, da je največ Romov, skupno 833, živelo v Prekmurju. Po zbra­ nih podatkih Inštituta za novejšo zgodovino je bilo med drugo svetovno vojno na Slovenskem ubitih 207 Romov in Sintov. V Turnišču v Prekmurju so Madžari leta 1945 ustrelili 6 Romov, po podatkih Zveze Romov Slovenije pa je bilo v madžarskih ta­ boriščih ubitih 27 prekmurskih Romov. Tragična usoda slovenskih Romov in Sintov med drugo sve­ tovno vojno še ni dokončno raziskana. Drugi del Zbornika soboškega muzeja 28 pred­ stavljajo trije poimenski seznami vojnih žrtev. V prvem Attila Kovács obravnava interniran­ je Primorcev in Istranov, ki so sicer bili v obdob­ ju med obema vojnama naseljeni s strani tak­ ratne jugoslovanske oblasti v naselja s pretežno madžarskim prebivalstvom v okolico Lendave, v internacijsko taborišče Šarvar. Madžarski orož­ niki so jih 23. junija 1942 natrpali v živinske va­ gone in odpeljali v taborišče Šarvar. Navedenih je 589 internirancev. Izpod peresa istega pisca je prispevek o interniranih prekmurskih Madžarih v taborišči Hrastovec in Strnišče. V noči z 9. na 10. julija 1945 so namreč jugoslovanske oz. slovenske oblasti v taborišče, urejeno na gradu Hrastovec, internirale 558 prekmurskih Madžarov iz 19 naselij dolnjelendavskega okraja. Po nekaj tednih so predvsem tiste za delo sposobne prepeljali v taborišče Strnišče pri Ptuju. Domov so jih poslali septembra 1945. V tretjem seznamu Metka Fujs predstavlja 448 imen padlih vojakov Rdeče armade na območju Pomurja, ki so pokopani na soboškem pokopališ­ ču. Na začetku leta 1945 je namreč Pomurje pos­ talo del dveh velikih vojaških operacij, ki so ju iz­ vajale enote sovjetske Rdeče armade iz sestava 3. ukrajinske fronte. Prva je bila dokončanje zasedbe Madžarske, druga pa prodor proti Dunaju. Na ob­ močju Pomurja naj bi bilo pokopanih 516 padlih vojakov Rdeče armade, katerih posmrtne ostanke so leta 1962 izkopali iz začasnih grobov in prenesli v skupne grobove na pokopališče v Murski Soboti. Zaradi neidentificiranosti imen seznam še vedno ni popoln. Razpravam in člankom sledi bibliografija litera­ ture o drugi svetovni vojni, ki jo je začel sestavlja­ ti žal že pokojni Franc Kuzmič. Nadaljevala in do­ končala sta jo Andrej Pavlič in Tadeja Andrejek. Podrobno je bilo pregledanih 15 slovenskih časo­ pisov in revij. Dodane so tudi monografije, e­ knji­ ge, članki, spletni zvočni posnetki in spletni vi­ deoposnetki. Ob ročnem iskanju po periodiki so sestavljalci uporabili tudi slovenski vzajemni kata­ log COBIB. 83 Revija Pokrajinske in študijske knjižnice Murska Sobota za literaturo in kulturno zgodovino Zbornik zaključuje prispevek Mateje Huber, v katerem so predstavljeni dogodki v Pomurskem muzeju v letu 2022 in sicer razstave, založniška de­ javnost, predavanja in tudi družinski programi. Pri vseh razpravah in člankih je navedena bibli­ ografija, pri nekaterih so avtorji uporabili tudi fo­ tografsko gradivo. Bibliografija Fujs, M. (ur.). (2023). Zbornik soboškega muzeja 28, Murska Sobota: Pomurski muzej.