—   383   —
na Štajerskem dne 30. septembra 1889, da se razširja delokrog c. kr. namest-niškega inženorja Viktorja Pirnera kot kumisarja za preskušavanje parnih kotlov. — 13.) Razglas c. kr. namestnika na Štajerskem dne 31. oktobra 1889 o ustanovitvi odgonske postaje Straden in opustitvi odgonske postaje Marktl.
Drobne vesti.
(Iz kronike društva „Pravnika" ) Odbor je v zadnji seji storil ukrep, da bode prihodnje leto sotrudnikom in pisateljem društvenega lista „Slov. Pravnika" dovo'jeval in izplačeval nagrado, in veljalo bode to za sle-harnega, kateri se ne odreče izrecno plačilu Nagrada bode izvirnim sestavkom po 20 gld., prevodom in praktičnim slučajem pa po 10 gld , jedno kakor drugo za jedno tiskano polo. — Društveni shod je bil sklican na 14. dan decembra, a odložen zaradi odpovedanega zbirališča. Skliče se z nova na 21. dan decembra z običajnim dnevnim redom ter s predavanjem društvenega odbornika g. Ant. Levca: „0 preložitvi naroka po § 13. pravdne nove'e.''
(Osobne vesti.) Imenovani so: Dež. sod. svetnik v Trstu Lud Tomicich svetnikom višjega dež. sod. v Trstu; računski revident v Trstu Iv. P i tam i C rač. svetnikom pri dež. namestništvu v Trstu; okr. sod. pristav T. Einspieler tajnikom pri okrož. sodišči v Rudolfovem: okr. sod. pristav v Logatci dr. P. Travnar dež. sod. pristavom v Ljubljani; avskultant dr. J. Babnik okr. sod. pristavom v Logatci; avskultant. Iv. Kavčnik okr. sod. pristavom v Kranji. — Nastanil se je v Buzetn nov odvetnik dr. Mat. Privajotič. — Umrl je Jos Potrato, vpok. dež. sod. svetnik v Kranji, 75 let star.
(K zvrsilni noveli:) Rožnemu strugarju so zarubili stružnico za leseno blago ; prošnji njegovi, da bi se ovrglo zvršilo, ni ugodilo niti okrajno, niti višje deželno sodišče, češ, da on, rožni strugar, nima sposobnostnega iz-kazila za lesno strugarstvo. A v zadnji instanci je najvišje sodišče zaukazalo ovreči rubežen, izrekajoč, da orodje, ki ga je treba za samoosebno zvrševanje obrta, tudi tedaj ni moči podvreči zvršilu, če eksekut nima sposobnost-neg:i izkazila za ta obrt; da je tudi s stališča zvršilne novele pi-av vse jedno. je li rokodelec izpolnil svojo davčno dolžnost ali ne, ker zaradi tega, če je ni izpolnil, ne prestane biti rokodelec.
(Zanimiv nadpis) Nad vhodom sodne palače v mestu Pistoji je tak-le nadpis:
,Hic locus odit, amat, punit, conservat, honorat
Nequitiam, leges, crimina, jura, probos.' V prvem stihu je podmet in so povedki, v drugem pa so predmetje. Treba torej nanašati prvi povedek v prvem stihu na prvi predmet v drugem stihu itd. Prevod bi bil:
„Ta palača mrzi, ljubi, kazni, čuva in časti Zlobo, zakone, zločinstva, pravo in poštenje."