PoSInUm platana o gotovini	h	Cena	Din	1*-
Meumski (urni
Stov. 19!
U fiubUani, o soboto, 22, avgusta 1936
leto 1.
Pred usodnimi dogodki v španski državljanski vojni
Italija in Nemčija priznata
nacionalistično vlado v Burgosu
London, 22. avgusta, o. »Daily Mail« trdi, da sta se Nemčija in Italija po dolgem zavlačevanju sporazuma o nevtralnosti zdaj odločili, da aktivno posežeta v španski spor. Dogodek z ladjo »Kamerun«, moskovska propaganda ter napadi španskega radia na nemško in italijansko vlado, so jima dali zaželen povod za to. Po informacijah tega lista sta obe državi obvestili po diplomatski poti druge države, da ne bosta nikdar dovolili, da se v Španiji ustanovi komunistična vlada. Zato lahko pričakujemo, da bosta Nemčija in Italija v najkrajšem času priznali nacionalistično vlado v Burgosu z utemeljitvijo, da je madridska vlada docela brez moči. Če pride do tega dejanja, potem ni nobenega dvoma več, da stojimo pred evropskim sporom in spopadom zaradi Španije.
Zdi se, da bo ta korak nemške in italijanske vlade povzročilo dejstvo, da nevtralnost krši predvsem francoska vlada, ki je predlog o nevmeša-vanju sprožila. Po včerajšnjih vesteh je francoska vlada dovolila španskim marksistom, da pošljejo ojačenja v Irun in San Sebastian iz Barcelone čez irancosko ozemlje, ker so vse zveze med BarceV in Irunom v rokah nacionalistov. V Barcelono j**;-bajajo vsak dan stotine francoskih levičarskih pr -stovoljcev, katere nabirajo francoske delavske in antifašistične organizacije. Po poročilih iz Lizbone je včeraj dospelo v Madrid 26 francoskih bojnih letal tipa Breguet s tremi motorji. Vsako letalo je oboroženo s šestimi strojnicami. Znamenja francoskega vojnega letalstva so na njih prebarvali. Prav tako aktivno podpira madridsko vlado Meksiko, odkoder so včeraj nakrcali celo ladjo orožja in streliva za Španijo.
Iz vsega tega je razvidno, da je zahteva po nevmešavanju v španske zadeve kaj dvomljive in navidezne vrednosti.
Ves angleški tisk odobrava nemški ostri nastop zaradi ladje »Kamerun«, čeprav priznavajo, da je oster. Glede odhoda nemškega brodovja v Španijo in glede vkrcavanja velikih množin orožja za neinške bojne ladje, ki se vrši v Hamburgu ter v vseh nemških bojnih lukah, se angleški tisk drži rezervirano. Kar se tiče kakovosti1 nemške mornarice pravijo angleški listi, da 60 nemške križarke ne le kos vsem španskim ladjam, marveč tudi francoskim na Sredozemskem morju ter da oboje celo nadkriljujejo.
Premirje pred Irunom
Pariz, 22. avgusta, o. Sem so prišle vesti, da je pred San Sabestianom in Irunom prišlo do premirja. Zastopniki Baskov, ki se bore zdaj na vladni strani samo zato, da bi dosegli avtonomijo, sicer go pa odločno proti marksistom in so prepričani, da avtonomije od komunistov ne bodo dobili. Zato so ponudili nacionalistom premirje pod nekaterimi pogoji. To so storili tudi zaradi tega, ker vlada v San Sabestianu vse večja anarhija in ker mestu grozi tifus, kajti vodovod je razrušen in je mesto navezano samo na dežnico.
Mednarodna levičarska pomoč za Španijo
Pariz, 22. avgusta, o. Včeraj se je vršila Geja mednarodne socialistične strokovne internacionale ter mednarodne socialistične delavske zveze. Prisostvovali so ji iz Belgije De Brouckere, iz Anglije Citrine, dalje Adler in Chevenels, ter Jouhaux, predsednik francoske delavske zveze in drugi g*o-cialistični in komunistični strokovničarji. Na seji 60 po uradnem obvestilu sprejeli nekaj sklepov za zaščito španskih delavcev, ki se bore ne le za koristi španskega delavstva, za republiko in demokracijo, marveč tudi za koristi mednarodnega delavskega gibanja. Sklenili so pozvati francosko vlado, naj ukine prepoved za izvoz orožja v Španijo vs? dotlej, dokler ne bosta tudi Nemčija in Italija ,poc*P‘ral‘ upornike. Sklenili so tudi organizirati denarno pomoč za španske levičarje ter nabiranje prispevkov.
Vesli o uspehih
Badajoz, 22._ avgusta. Posebni dopisnik DNB-ja poroča: Četrti oddelek španske tujske legije, čigar štab je v Badajozu, vrši temeljito čiščenje te pokrajine od komunistov. Pri tem se ni treba čuditi mnogoštevilnim justifikacijam, če imamo pred očmi nepopisna zverinstva (pribijanje na križ, sežiganje ljudi pri živem telesu in druga grozovita trpinčenja vseh vrst), ki so jih vršili komunisti v krajih, ki so doživeli nesrečo, da so jim padli v roke. V teku včerajšnjega dne so legijonarji dokončno zasedli mesta Villanuevo, Delaserono in Donbenito, kjer se nahaja vocjaško letališče, Aljue-ro, Almendral, Santo Marco in Araceno di Uleva. Skoraj v vseh teh krajih niso legijonarji naleteli skoraj na noben odjx>r. V pokrajini Badajoz vlada mir. Obnovljen je železniški promet med Marido in Badajozom. Včeraj so v pokraj ini Badajozu strmoglavila tri vladna letala.
Lizbona, 22. avgusta. Sinoči je izjavil v sevelj-ski radijski postaji general Quiepo de Liano, da so po zanesljivih jx>ročiilh iz Madrida tamkaj pobili 7000 nasprotnikov komunistov. V drugih krajih so zadnji teden pobili 1400 oseb. Vrhu tega je general sporočil, da se nacionalistični vojski včeraj posrečilo zavzeti Pueblo dellos Infantes in Almodovar na Guadal.uiviru, 30 km zahodno od Cordobe, in v granadskem okraju mesto Peruno.
Lisabona. 22. avgusta Tukajšnji radio potrjuje vest, da je štab nacijonalne junte premeščen iz Burgosa v Valladolid.
Tukajšnji radio klub objavlja, da so nacijo-nalisti sestavili kolone, ki bodo korakale proti Madridu. Te kolone so zbrane okoli Salamance. Uporniki zanikajo vest, da bi vladne čete zavzele Na-valperol. Vstrajajo pri tem, da je vladna kolona pod poveljnikom Dagetamo doživela nov jroraz.
Coruna, 22. avgusta. AA. Tukajšnji radio poroča, da je poveljnik v Dijonu zahteval ojačenja iz Madrida. Dobil pa je odgovor, da mu vojaščina ne more biti poslana, ker so potrebna za obrambo Bilbaa.
Vlada izjavlja:
„Ne bodo prodrli in ne bodo predrli
Usoda ujetih komunistov
Sevilja, 22. avgusta. AA. Havas poroča: General de Liano objavlja po radiu, da bodo ujeti so-cijalisti in komunisti morali popravljati ceste in mostove, ki so jih razrušili vladni pristaši.
Begunci, ki prihajajo iz Malage trde, da je to mesto obkoljeno od treh strani od nacijonalistov.
V	mestu vlada splošna zmešnjava. Mesto se bo 'i-hko upiralo upornikom kvečjemu še 8 dni.
ff
Madrid, 22. avgusta. A A. Havas jrnroča: objavljena je bila prva številka časopisa, ki izhaja v strelskih jarkih vladnih čet na bojišču Sierre Guadaraine. Časopis ima naslov >Nc bodo prodrli in nc bodo prodrli.« Urejujejo ga časnikarji, ki ki se bojujejo na tej fronti.
Madrid, 22. avg. o. Po poročilih vladnega radija sta se včeraj vršili dve veliki bitki. Prva v bližini Behovie, kjer so bili boji zelo ostri, čeprav se ni moglo ugotoviti kdo je zmagal. Na obeh straneh so bile velike žrtve in so granate letele tudi na francosko ozemlje. Druga bitka pa se je pričela pri Neval Peralu, 20 km vzhodno od Avile. Poročilo vojnega ministrstva pravi, da se je vladnim četam jiosrečilo odbiti ponovni napad upor-nikov. Dalje javljajo, da si je posrečilo rdečim četam prebiti nacionalistični obroč okoli Madrida
Nacionalisti govore:
in da so v Sierri Guadarrami uporniki imeli ogromne žrtve. Ta zmaga je baje odločilnega pomena za napredovanje vladnih čet. Vladni oddelki so zavzeli vas Guadelupe, ki je pa ne smemo zamenjati s trdnjavo istega imena blizu Iruna.
Načelniki vladnih čet na aragonski fronti in poveljniki napadalnih oddelkov za Balearske otoke so prišli včeraj v Barcelono in so se posvetovali o nadaljnem vojskovanju. Poveljnik severnih ; oddelkov na aragonski fronti polkovnih Vilalba je izjavil časnikarjem, da je docela zadovoljen z sporekom bojev na svoji fronti. Njegov cilj je zavzetje Hueske, Sarragoso bodo njegove čete za-; vzele jiozneje.
>Mi napredujemo počasi, toda zanesljivo« je končal rdeči poveljnik svojo izjavo.
Zmaga je naša, to je najvažnejše
ff
Burgos, 22. avg. o. General Molla je dal Hava-sovemu poročevalcu izjavo, v kateri pravi: »Ponovno pripovedujem, zakaj se mi borimo. Posta« viti hočemo Španijo nazaj na tisto mesto v svetu, ki ji gre. Zato jo je treba osvoboditi revolucije, ki nasprotuje španski preteklosti, španskemu duhu. Kdo bi si kdaj mislil, da bodo Španci uporabljali strupene pline za boj proti Špancem. Zmaga je naša, to je najvažnejše.
Sevilja, 22. avgusta. AA. Havas poroča: General Quiepo de Liano je imel snoči po radiu govor, v katerem je posebno podčrtal: Radio postaja v Jaenu poroča, da Cordoba ne potrebuje ojačenj. Tamkajšnje čete so dovolj močne za borbo. Dasi njihovo število ni veliko, je vendarle njihova moral azelo visoka. Kje so torej tisti strašni napadi, ki jih objavlja vlada iz Madrida. Spermenili so se v težke poraze na vseh frontah. Vladna kolona, ki je bila včeraj potolčena na bojišču pri Cordobi, je pustila na bojišču 120 ujetnikov. Mi smo včeraj v Aragoniji razgnali katalonsko kolono in ujeli 23 tovornih avtomobilov, eno strojnico in sedem pušk
s -‘relivom. Do novega spopada je prišlo pri Na-ralu, kjer so bili marksisti potisnjeni in so imeiL težke izgube. Severnovzhodno od Badajoza je bil ubit komunist Carton, ki je poveljeval koloni. Ubitih je bilo še 109 njegovih tovarišev. General ob koncu svetuje Prietu, da naj pripravi svoje ‘letalo za beg.
Burgos, 22. avg. o. Iz glavnega stana poročajo, da so morale vladne čete v pogorju GuaJarrama pobegniti. Nacionalisti so zaplenili 7 poljskih topov in 20 strojnic. Cartagena je zdaj v rokah nacionalistov, ker se je garnizija uprla proti vladi. Uprli so se .tudi letalci. Iz Sevilje poroča radio, da je bilo na jugu povsod mirno in da ni res, da bi vladni oddelki zavzeli Cordobo. Madridska vlada razširja take vesti po radiu, da bi dala poguma razkrajajočim se livečarskim četam in da bi zakrila neslogo, ki vlada tako v Madridu, kakor v I Barceloni, ker se poveljniki milice ter voditelji j različnih strokovnih organizacij bijejo med seboj j za vodstvo. To je povsod, kjer vlada ni zasidrana v eni volji.
Čemu potrebuje Sovjetska Rusija v jeseni 2 milijona vojakov pod orožjem
Mobilizacija rdeče vojske
Berlin, 22. avgusta, o. Nemško javno mnenje je zadnje dnii silovito ogorčeno zaradi vojaških priprav, katere je začela boiljševiška Rusija na svoji zahodni meji. Po sklepu sovjetskega odbora za državno obrambo moča namreč Rusija še to jesen doseči število 2 milijona vojakov pod orožjem. Vse te čete bodo poklicane pod orožje oktobra. Ker pa ne razpolaga Sovjetija z zadostnim številom vojašnic za take množice, so začeli v vsej naglici graditi zasilne vojaške barake, in sicer vzdolž zahodne ruske meje proti Finski in Poljski. Poleg tega tudi mejo v vsej naglici utrjujejo. Barake so v glavnem zgrajene od Severnega Ledenega morja ob vsej finski meji do Kron-stadta.
Veliko pozornost je vzbudilo razširjenje vojaške dolžnosti v sovjetski Rusiji, ki se bo zdaj pričela že z devetnajstim letom. Zaradi tega se bo ob jesenskih naborih preračunano število sovjetskega vojaštva močno zvišalo. Kar se tiče izdelave letal, bo letošnje leto za 72% večja, kakor je bila preteklo leto. Vojni komisarijat poudarja v svojem poročilu,
Svetovni mirovni kongres -za pripravo nemirov
Bruselj, 22. avgusta. A. Kardinal van Roye je objavil pastirsko pismo, v katerem opozarja vernike, da bo »svetovni mirovni kongres«, ki se bo vršil scjMembra meseca v Bruslju, dejansko kongres skrajnih levičarskih elementov, ki skušajo zanetiti v ljudstvu nerede in ki sploh delajo za zelo sumljive cilje.
Boj za sinji trak
Newyork, 22. avgusta. Nade veleparnika »Queen Mary«, da odvzame »Normandiji« sinji trak, so se zboljšali. Prvi dan je razvil hitiost 30.05 vozljev, dočim je znašala povpečna hitrost »Normandije« 29.40. Drugi dan svojega potovanja je angleška ladja vozila s hitrostjo 30.40 vozlov na uro.
da mora bili letalstvo sovjetske Rusije v najkrajšem času tako močno, kakor združena letalska sila vseh drugih evropskih držav. To zaradi tega, ker mora sovjetska Rusija postati nepremagljiva.
Kakšni so nameni, katere zasleduje s tem svojim oboroževanjem boljševiška Rusija, ni težko uganiti. Ker svetovne revolucije ni mogoče razvneti s samo propagando, jo je treba prinesti v vse države sveta z boljševiško oboroženo silo.
Berlin, 21. avgusta. AA. (DNBV) Listi sc bavijo s čedalje večjim oboroževanjem sovjetske Rusije in z izjemnimi vojaškimi ukrepi te države v zadnjem času. »Germania« pravd, da ukrepi Sovjetske Rusije ne zaostajajo dosti za obsežnimi vojaškimi gibanji, običajnimi pri splošnih mobilizacijah. »Volkischer Beobachter« pravi, da je treba v tem da stopa sovjetska vlada na čelo plenilcev in rušilcev cerkva im zverinskih morilcev, videti dokaz, da ta država zavestno zasleduje edini načrt, to je, da povzroči prevrat na vsem svetu.
Trockega bodo izgnali
Oslo, 21. agusta. AA.’ Vodja stranke ljudske sloge je poslal kralju spomenico, v kateri zahteva, da naj se skliče parlament na izredno zasedanje, da bi se sklepalo o izgonu Trockega iz Norveške. Voditelj stranke pravi, da sedanja vlada ne uživa več zaupanja naroda, kakor kaže veliki proces prc Zinovieva in drugim v Moskvi, ki so po navodil Trockega pripravljali prevrat.
Sv. Oče pojde v Pompeje
Rim, 22. avgusta. Listi poročajo, da bo sveti oče papež obiskal 15. septembra Pompeje. Iz Rima bo odpotoval z avtomobilom. V Pompejih ostane en dan. Na merodajnem mestu pa tega poročila še ne potrujejo.
Najnovejše iz Španije
Upor v Malagi
La Coruna, 22. avgusta. AA. (DNB.) Tukajšnji radio objavlja, da se je posadka na Malagi, ki je bila vladi zvesta, uprla. Na ulicah se posadka bori s komunisti in njim enakimi elementi.
Lizbona, 22. avgusta. A A. (DNB.) Porčoajo iz Cadixa, da je vladna križarka »Libertad«, katere marksistična |X>sadka je pred nekaj dnevi napadla nemški parnik »Kamerun«, poskušaal ustaviti in preiskati turški parnik, ki je potoval v Cadix. Obal-sko topništvo nacionalistov pa je začelo streljati na »Libertad« in jo jiognalo v beg.
Burgos. 22. avgusta. Havasov posebni jx>roče-valcc v štabu nacionalistične junte jjoroča, da 6e je ustanovil nov bataljon aragonske legije, ki bo nosil ime generala Šanjuria. Poveljnik tega bataljona je major Penare. Ta bataljon je sestavljen deloma iz dobrovoljcev deloma pa iz vojakov tujske legije. Bataljon odide te dni na fronto.
Obupen položaj rdečih
La Coruna. 22 .avgusta. A A. DNB jioroča: Tukaj so sinoči ujeli tretji radiotelegrafski obupni poziv, ki 60 ga levičarji v Gijonu jooslali vladi v Madridu. V tem jx>ročilu se pravi, da je položaj v Gijonu brezupen. Madrid je odgovoril, da jmmoči ne more jvoslati in je jrozval somišljenike, da naj 6e bore do zadnjega človeka in da naj ne pošiljajo več jx>zivov za pomoč, ker take pozive lahko sprejema ves svet in se s tem dviga razpoloženje nasprotnikov.
Boji v Palestini
Jeruzalem, 22. avgusfa. Včeraj je ves dan trajala bitka med arabskimi uporniki in angleškimi četami pri Hedri. Ubitih je bilo 15 Arabcev.
Jeruzalem, 22. avgusta. Obisk zunanjega ministra kraljevine Iraka, generala Nuri paše, spravljajo v zvezo s posredovainjem v sedanjem sporu med palestinskimi Arabci in mandatno oblastjo. Nuri paša se je z nekaterimi arabskimi prvaki že sestal.
Gamelin je vzhičen
Varšava, 22. avgusta. Pat poroča iz Pariza: General Jeanet, kabinetni šef generala Gomelma-šefa glavnega generalnega štaba francoske vojske, je izjavil dopisniku Pata v Parizu to-le: »General Gamelin se je vmil v Pariz vzhičen nad sprejemom, ki ga je bil deležen na Poljskem. Poljska vojska je napravila na generala izredno globok vtis.«
Dalje pravi general Jeanet, da je obisk generala Gamelina dokazal, da obstoje med francosko in poljsko vojsko še vedno najprisrčnejši stiki.
Še ena zarota proti boljševikom
Rim, 22. avgusta. AA. (Stefani.) Iz Moskve poročajo, da so v Smolensku odkrili še eno zaroto zoper sovjetski režim. Zarotniki so imeli na tisoč pristašev v vseh pokrajinah. Policija je aretirala 200 osumljencev.
V korist pravoslavnega samostana
Belgrad, 22. avg. AA. Minister za ptt jo izdal odlok, s katerim se dovoli izdelava dopisnic državnega izdanja za lokalni promet s štirimi slikami samostana Žiče z natisnjeno znamko 0.75 Din in dodatkom 0.25 Din, ki gre v korist samostana Žiče za njegovo obnovo. Prodaja teh dopisnic ee bo vršila obenem s prodajo dopisnic, ki so zdaj v prometu. Te dopisnice pridejo v promet takoj, ko bodo izdelane, in se bodo prodajale dotlej, dokler ne bodo vse prodane.
Pričakovati bi bilo, da bo ministrstvo podobne ugodnosti dovolilo tudi ob kaki drugi, ' priliki.
Proslava zasedbe Dardanel
Carigrad, 22. avgusta. Za proslavo popolne nadoblasti nad turškimi ožinami pripravljajo nove velike svečanosti. Tako bodo na svečan način položili bronaste vence na spomenike, ki so postavljeni v spomin dar dan e lskih branilcev.
Naši teniški igralci v Baden-Badnu
Baden-Baden, 22. avgusta. AA. Na včerajšnjih tekmovanjih mednarodnega tenis-turnirja sta v doubleu Kukuljevič in Mitič premagala doub-le Torani in Ouiindavale 6 : 3, 6 : 4. V semifinalu sta Kukuljevič in Mitič premagala dr. Busa in Časka s 6 : 2, 6 : 2 V mešanem doublu sta Schreder in Kukuljevič premagala par Cooguer in Montbelt s 6 : 3, 7 : 5.
Drina - brez nikotina
Belgrad, 22. avgusta. Ker so cigarete Vardar brez nikotina doživele zelo dober sprejem pri kadilcih, je uprava državnih monopolov dala zdaj v promet še cigarete Drina brez nikotina. Po dolgih in skrbnih proučevanjih in preizkušnjah so našli način, kako se tobaku za izdelavo teh cigaret vzame nikotin, tako, da ga ostane le še prav malo, zraven pa cigaretam prav nič ne ostane prikrajšan njihov naravni okus in vonj. Prodaja cigaret Drina brez nikotina se začne v Belgradu 22. t. m., v ostalih krajih pa v začetku septembra.
Rim, 22. avg. Iz Moskve poročajo, da je nad mestom divjal silen ciklon. Mnogo ulic je pod vodo. Strela je treščila v neko rafinerijo nafte in zanetila j)ožar. Gmotna škoda je zelo velika. Pet delavcev je zgorelo.
Sanacija Mestne hranilnice v Mariboru
Mariborska občina dobi 18 milijonov posojila za vrnitev dolga
svoji hranilnici
Maribor, 21. avg.
Včeraj sta se vrnila iz Belgrada mestni župan dr. Juvan in mestni finančni referent ter predsednik ravnateljstva Mestne hranilnice s- Hrastelj.
V	Belgradu sta posredovala v raznih komunalnih zadevah in danes smo se obrnili na g. župana s prošnjo, da nam o tem nekaj pove. G. župan dr. Juvan nam je pojasnil, da je bil glavni namen belgrajske intervencije pospešitev
sanacija Mestne hranilnice
Kakor smo že svoječasno poročali, se je potegovala mestna občina pri Hipotekarni banki za posojilo v znesku 18 milijonov din, ki jih rabi, da odplača svoj dolg pri Mesini hranilnici. Ta svota bi pomenila za Mestno hranilnico veliko pridobitev. Zavod, ki je danes popolnoma mrtev, bi znova oživel ter lahko zopet inicijativno posegel v krogotek mariborskega gospodarstva, kjer se zadnja leta mrtvilo Mestne hranilnice vse bolj pozna. Obenem bi se povrnilo zopet zaupanje občinstva v zavod, ki to zaupanje v resnici tudi zasluži, saj jamči za vsako vlogo mestna občina mariborska s vsem svojim premoženjem in svoj davčno močjo. Sedanja občinska uprava je s tem rešila lahko rečemo.
Slavno gospodarsko vprašanje Maribora
in to brez velikodonečih napovedi, anket in velikih načrtov, kakor se je to delalo pod prejšnjim režimom, ki pa je kljub svojim vsemogočnim zvezam v Belgradu in kljub svojim zastopnikom v vladi ostal samo pri besedah, stvarno pa ni mignil niti s prstom, da bi rešil ta najvažnejši mariborski denarni zavod grozečega propada. Sedanja občin-
ska uprava je dokazal, d r.n delti iti ima tudi
voljo za delo. Uspehi njenega poslovanja so v kratki dobi enega leta vidni na vseh področjih komunalnega gospodarstva. Omenjamo samo sanacijo avtobusnega podjetja in sedaj sanacijo Mestne hranilnice. Oopozarjali pa bi pri tej priliki, da bi bilo potrebno poleg tega, da občina preskrbi Mestni hranilnici denarna sredstva ter ji pomaga do likvidnosti, začeti pri tem zavodu še z nekaterimi reformami, ki bi bile v interesu poslovanja nujno potrebna Mestna hranilnica bi morala biti danes.
odločujoč gospodarski
činitelj
v resnici pa njenega delovanja in vpliva nikjer dosti ne vidimo. Skoraj vse večje mariborske gospodarske ustanove premalo upoštevajo v svojem denarnem poslovanju domač denarni zavod. Tukaj bi bilo na vsak način treba začeti z neko akcijo, ki bi pridobila hranilnici širši krog gospodarsko močne klientele. Sicer opažamo sedaj tudi v tej smeri novo incijativnost, ki jo je prinesla nova uprava v življenje zavoda. Gotovo bo rodilo tako prizadevanje pozitivne uspehe. Zelo pereča je za zavod tudi velika- obremenitev z raznimi pokojninami itd. Kako pride Mestna hranilnica do tega, da je danes neke vrste »oskrbnišnica« za razne bivše JNS in »narodnjaške« veličine, ki si niso pridobile za zavod in mesto prav nobenih zaslug, je res vprašanje. Gospodje, ki so prišli zaradi svojih družabnih in političnih zvez do tega, da so bili za kratko dobo nastavljeni pri zavodu, potem pa penzionirani s krasnimi pokojninami, so res v prijetnem položaju, ne pa zavod, ki ga taki nepotrebni izdatki težko obremenjujejo. Vprašanje teh pokojnin bo treba na vsak način revidirati.
Stavka tekstilnih delavcev se je razširila tudi v druge tovarne
Kranjski tovarnarji popuščajo
Kranj, 21. avguata
Snoči »o se okoli 8 zvečer na posredovanje sreskega načelstva sestali iz vsefa 6tavkujočih to-varen vsi mojstri, raženj er ji in ravnatelji. Danes dopoldne ®o se pridružile stavki tudi ostale tovarne, predvsem manjši obrati. Tako tovarni g. Praha in g. Božiča na Primskovem, tovarna jute poleg gimnazije. Tu se je stavka precej dramatično pričela. PrUlo je okoli 40 stavkujočih delavcev in eo zahtevali, da mora podjetje takoj ustaviti delo. In končno so le zmagale srčne delavke ter triumfalno odšle po mestu. Prav tako je dane« zapustilo delo delavstvo podjetja »Tekstilindus« na Gašteju. Kljub temu, da ®o po mestu in tudi delavci trdili, da je lastnik g. Heler podpisal kolektivno pogodbo, to ni bilo reis. On je samo rekel, 'da jo bo dane«, toda danes, ko je bik) treba to narediti, je iz solidarnosti do ostalih podjetij rekel, da sedaj Še ne more. In delavci so iz solidarnosti do sodelavcev stopili v stavko.
Tako stavka trenutno blizu 3200 delavcev in delavk.
Dopoldne je močna kolona biciklistov obiskala stavkujoče v Škofji Loki in popoldne one v Tržiču.
Po vseh tovarnah vlada red in disciplina. Delavci eo postavili po dvoriščih tovaren zasilne kuhinje, kjer bodo stavkujoči dobili hrano zastonj. Predvsem oni, ki eo od daleč in oni, ki nimajo primernih sredstev za nakup jedil.
Organizirala se je tudi nabiralna akcija, katera je naletela pri vseh meščanih in deželanih na lep odziv. Posebno nekateri mesarji in peki po* Jiljajo mnogo jestvin stavkajočim brezplačno.
Ker je bil danes v mestu tržni dan, je skupina? delavcev in delavk nabrala mnogo zelenjave od prodajalk — in ni bilo kmetice, ki bi vsaj malega daru ne stisnila v vrečo pobiralcev za etavkujoče.
Vsi stavkujoči odbori so že ponoči izvolili centralni stavkovni odbor, ki bo vodil s pomočjo strokovnih centralnih tajnikov pogajanja s podjetji.
Sresko načektvo je za danes popoldne ob 3 sklicalo v mestno posvetovalnico prvo pogajanje med delavci in podjetniki.
Pogajanj so se udeležili vsi tekstilni podjetniki kranjskih 'tovaren. Poleg njih sreski podnačelnik g. Lojk, za inšpekcijo dela g. inž. Gorjanc, za Industrijsko zbornico tajnik g. dr. Golja, za Delavsko zbornico g. Golmajer, poleg njih vsi trije centralni tajniki delavskih strokovnih organizacij, Krajevni tarifni odbor in glavni delavski zaupniki iz vsaike tovarne.
Pogajanja so trajala polne 3 ure in končno je le prišlo do sporazuma, v katerem so podjetniki priznali stavljene zahteve v celoti. Zahteve so se tikale že omenjene resolucije.
Ve,s sporazum obsega pet točk, katere so:
1.	da podjetniki stvarno pristopijo k razpravi zaradi' sklenitve enotne kolektivne pogodbe za
tekstilno stroko v dravski banovini. Pogajanja se začno 28. avgusta t. L;
2. mezde ze ne znižajo in ostanejo iste, dokler se ne sklene kolektivna pogodba. (Stanje mezd 11. julija t. 1.);
3. nadurno delo strogo v smislu zakona;
4. delo se prične normalno v ponedeljek;
5. zaradi stavke ne bo noben delavec odpuščen ali preganjan.
Ta sporazum so podpisali rsi navzoči podjetniki, kakor tudi vsi delavski zastopniki, delavske organizacije in tovar. zaupniki delavcev.
Zvečer ob 8 se vrši na »Stari pošti« delavsko zborovanje, kjer bodo strokov, tajniki obrazložili in prebrali to pogodbo.
Upati je, da bo delavstvo v kratkem zapustilo tovarne. K tako hitremu uspehu je pomagala predvsem delavska enotnost in hitra odločnost ter pomoč vse okolice * živežem, da ne bi delavstvo morebiti trpelo lakoto. Vse to je nekako zmedlo kranjske podjetnike, ki niso pričakovali tolikšne odločnosti. Voditelji delavstva pa so tudi storili svojo dolžnost in naj jih tako srečen konec spremlja pri nadaljnjih borbah 28. avgusta.
Tisoči stavkujočih vztrajajo v borbi
Red in mir neskaljena
Kranj, 22. avgusta.
Delavci niso bili zadovoljni s pogodbo, ki so io podpisali podjetniki in člani delavskih zaupnikov. Zato so sklicali delavski zaupniki zborovanje na Stari pošiti za zvečer ob 8. Na to zborovanje pa ni prišel niti eden delavec, ker nihče ni hotel zapustiti tovarne.
Danes dopoldne ob 9 pa je bilo v vseh tovarnah zopet delavsko zborovanje, kjer so delavski zaupniki obrazložili, zakaj je prišlo do pogajanj, obenem tudi od okrajnega načelstva izdano na-redbo glede omejitve shodov in sestankov, pohajanja okoli tovarn, prepovedi zbiranja v gručah več kakor treh oseb in o napovedi stroge policijske ure že ob 9 zvečer.
Kako se bo končalo to zborovanje, se še ne ve, ker še vedno traja. Delavci ne puste v tovarno nobenega dopisnika kakega lista, vse kaže, da ne bo prav lahko prišlo do sporazuma med delavci in podjetji. Delavci v ponedeljek ne bodo šli na delo, kakor je v pogodbi predvideno. Veliko vlogo igrajo posebno ženske, ki so zelo razburljive in tudi energične. Delavstvo je dobilo od okrajnega načelstva opomin, da ne sme nihče tratiti zasebne lastnine tovarnarjev in nikogar odvračati od dela, tudi ne uradnikov, če bi oni to želeli.
Pogajanja bodo skoro gotovo končana že do 11. dopoldne.
Ankeia o strokovno nadaljevalnih šolah
Ljubljana, 22. avgusta.
V	kontorni dvorani trgovske akademije na Bleiweisovi cesti je bila danes otvorjena anketa odnosno seja banovinskega odbora za strokovno nadaljevalne šole in to na pobudo banske uprave, ki posveča sedaj veliko pozornost tudi izobrazbi obrtniškega in trgovskega naraščaja. Omenjeni odbor je bil ustanovljen pred letom in je to druga seja. Dnevni red je na videz kratek. Seje so se udeležili poleg zastopnikov banovine tudi zastopniki raznih trgovskih in obrtniških korporacij in zastopniki obrtniškega, odnosno trgovskega naraščaja. Na dnevnem redu so tudi mnogi samostojni predlogi in resolucije, ki se nanašajo na vprašanja, kako vzgojiti zdrav in vztrajen obrtniški odnosno trgovski naraščaj, kateremu je treba posvečati tudi večjo pozornost v pogledu higijene in zdravja. O delovanju omenjenega odbora se v javnosti ne Suje mnogo, pač pa odbor posveča veliko skrb, da dvigne strokovno šolstvo za vajence in vajenke vseh panog. Kot referent za to šoistvo fungira pri oddelku za trgovino in obrt nadzornik g. Pressl, ki je tudi danes vodil sejo ortienjenega odbora.
Statistični podatki navajajo, da je lani na 77 strokovno nadaljevalnih šolah bilo 5690 vajencev in vajenk. Značilno pa je, da svojih statističnih podatkov na poziv banske uprave ni poslalo mnogo obrtniških in trgovskih združenj, zlasti ljubljanske organizacije so nekako omalovaževale poziv banske uprave za statistiko. Baje ne vodijo pravilnega pregleda o obrtniškem naraščaju-. Na
vseh šolah je poučevalo nad 500 strokovnih in drugih učiteljev. Prav zanimiv je pregled, kako valovi obrtniški in trgovski naraščaj. Na vseh šolah smo imeli v preteklem šolskem letu iz leta 1931. 9, iz 1932 že 247, naslednje leto 1330, predlanskim 2472 in lani 3216 vajencev in vajenk, ki so se udeleževali pouka na teh šolah. V začetku leta 1936 pa jih je bilo 4888. Prav pereče je vprašanje, kako organizirati na deželi za vajence in vajenke strokovno nadaljevalne šole, kjer primanjkuje zadostno število učencev. V mnogih krajih so se obnesli občasni strokvno nadaljevalni tečaji. Zaradi gospodarske krize so se jeli krčiti izdatki naših samoupravnih teles za to šolstvo. Država je za to šolstvo prevalila vse stroške na samouprave, ki pa ne morejo vzdrževati tega šolstva s vojiini sredstvi in podporami raznih in-teresiranih korporacij. Prav značilno je, da je obrtno nadlajevalna šola v nekem kraju na Dolenjskem prenehala, ko je bila poprej preskrbljena s potrebnimi in modernimi učili, a se za to šolo ni nikdo brigal. Seja ob sklepu lista še traja.
Smrt starega reševalca ljubljanske postaje
Ljubljana, 22. avgusta.
Originalni Gašper Kumelj je 20. t. m. v bližini Drenovega griča končal svoje življenje v starosti 66 let. Gospod Gašper je bil živa kronika Ljub-
Razstava »Sodobni vrt"
it
Ljubljano, 22. avgusta.
Zdi se nam, da so ob strugi, kjer je v svetovni vojni tekel veletok krvi, povsod zacvetele rože. Matere so morale dobiti tolažbo in tolažbe je bik) potrebno vse človeštvo, pa se je jelo obračati k čudežnim lepotam božjega stvarstva v tišinah vrtnega miru. Ljubezen do vrtnarjenja se je jela med boji za vsakdanji kruh in za poniirjenje sveta širiti med vsemi kulturnimi narodi, da je danes vrt gotovo tisto polje, kjer se udejstvuje človeštvo s svojimi najmehkejšimi čustvi. Ljubiteljstvo do rož in lepih ter zanimivih rastlin je jako močno in izrazito, da splošnost govori o modi, Ali ta moda ni izšla iz človeške vihravosti in potrebe po izpre-membi, temveč iz globin vznemirjenega duha, ki se je moral vrniti k dobremu in lepemu, da pozabi grozote svetovnega klanja in spet pride na pot duševnega miru in srčne kulture.
Kakor vsedržavna lesna razstava na velesejmu, tako je pa tudi na velesejmu vrtnarska razstava nastala iz potreb, ki nam jih velevajo gosjx>darske posledice svetovne vojne in splošno jx>manjkanje našega prebivalstva. Lepota naše zemlje je privabila v naše kraje množice tujcev, predvsem v slovenske planine in na sinji naš Jadran- S tujci so se pojavile tudi nove zahteve in jim moramo postreči z vsem, kar žele, da se njih dotok še poveča in vsako leto spet pomnoži naše dohodke. Že sadjarstvo samo nam prinaša skoraj vsako leto iz inozemstva težke milijone gotovine, ki danes ne pomenijo samo priboljška za našega kmeta, temveč rešitev in skoro edino oporo v dobi razvrednotenja kmečkih pridelkov. Obenem pa moramo govoriti tudi o podcenjevanju vrtnarstva sploh za povzdigo in ohranitev tujskega prometa, saj v naši državi, predvsem pa v naši banovini še vedno nimamo prepotrebne vrtnarske šole. Po vročem Krasu ob Jadranu nimajo osvežujoče zelenjave in Slovenija bi se lahko prav znatno opomogla, če bi vzgojila dovolj zelenjave tudi za izvoz v tujsko-prometne kraje in velika mesta drugih banovin. Sadjarsko in vrtnarsko društvo, ki je danes po številu članstva in po agilnosti najmočnejša kmetijska organizacija v naši banovini, je usmerila svoje delovanje na polje pridelovanja takih pridelkov sadovnjaka in vrta, ki jih zahteva naša tujska sezona. Poglejmo samo po mizah naših hotelov na Bledu, Ljubljani in v Rogaški Slatini! Ugotovili bomo, da je skoraj vse zgodnje sadje uvoženo vsaj iz drugih banovin, prav mnogo pa tudi, zlasti kar se zgodnje zelenjave tiče, iz inozemstva. Ves ta denar bi lahko ostal doma, če bi na veliko pričeli gojiti zgodnjo in sezonsko zelenjavOj prav tako pa tudi cvetje, saj v vročini in pripeki ob Jadranu nimajo rož. Doživeli smo že veliko propagando za ustanovitev obširnih vrtnarij v zatišju ob morju, kjer bi gojili cvetje, ki ga v zimskih mesecih uvažamo iz inozemstva-Pomislimo, da sama mestna občina ljubljanska dobi od uvoženega cvetja 120.000 din letno same troša-
rine! Res nam iz Splita slovenski vrtnarji že pozimi pošiljajo nageljne, vendar je pa domačega zimskega cvetja za vso državo še mnogo, mnogo premalo. Ne samo, da bi lahko krili domačo potrebo z doma vzgojenim cvetjem, temveč bi lahko tudi na tujih trgih uspešno konkurirali z inozemstvom. Privatne iniciative in propagande je bilo že dosti, vendar pa naši še tako podjetni in sposobni vrtnarji nimajo kapitala za večje naprave, zato pa mora priskočiti država in naposled tudi vrtnarstvo smatrati za važno gospodarsko panogo.
Kar se naše banovine tiče, se okolice letovišč in tudi Ljubljane že izpreminjajo v vrtove. Občan razširjene Velike Ljubljane kmalu več ne bo oral za pšenico, repo in krompir, temveč bo sejal in sadil zelenjavo, zadruge naj bi pa skrbele za njen izvoz na Jadran in tudi v druge banovine. Nastale bi tudi tovarne za konserviranje sadja, zlasti pa za konserviranje zelenjave, ki danes ne morejo pro-spevati, ker nimajo blaga za konserviranje. Skoraj brez izjeme vse naše zelenjadne konserve so uvožene. Propaganda za saditev špargljev ima prav velik uspeh in upamo, da bomo v kratkem krili vsaj domačo potrebo, vendar pa moramo delati na to, da jih bomo lahko tudi izvažali sveže in konser-virane- Kakor letoviščar zahteva dobro in raznovrstno hrano, predvsem pa seveda mnogo sadja in zelenjave, saj dandanes nauk o prehrani in o zdravstvu zahteva osvežujoča rastlinska živila, tako moramo tudi našega letoviškega gosta postreči pri mizi in ga pogostiti v sobi, okrašeni s cvetjem. Od nekdaj je Slovenija slovela jk> svojih pisanih rožah na oknih in po prijaznih vaških vrtieih. Ljubezen do rož je vedno večja in predavanja o cveticah po mestih in po deželi so jiovsod sijajno obiskana. Treba je še mnogo pouka, da prebivalstvu jpokaže-mo nove lepe stvari, najfinejšo zelenjavo in tudi najmikavnejše in najslastnejše namizno sadje, ki mizo krasi prav tako, kakor cvetje. Da pa seznanijo prijateljice in prijatelje vrtnarjenja z dosedanjim stanjem našega vrtnarstva in mu p>okažejo tudi čudovito raznovrstnost in prave čudeže, ki so jih dosegli gojitelji v tujem svetu, zato strokovnjaki na velesejmu prirede vrtnarsko razstavo. Ne samo zato seveda, da bi bili naši saloni po zahtevah mode okrašeni z najdragocenejšimi rastlinami, temveč predvsem zato, da bi bilo pomagano tudi naši splošnosti z virom novih izdatnih dohodkov.
Razstava se bo neprestano izpreminjala vsaj v glavnem delu, zato pa že danes opozarjamo, da si ljubitelji vrtov preskrbe permanentne vstopnice. Razstavili bodo 6voje najlepše blago domači strokovnjaki, a tudi najznauienilejši gojitelji drugih držav. Gotovo bo vrtnarska razstava vsestransko poučna in spodbuna z gospodarskega stališča, za vsakogar pa za oči in srce najvabljivejša in gotovo tudi najljubkejša razstava, kar smo jih do sedaj imeli na velesejmu.
Olimpijski odmevi
Ljubljana, 22. avgusta.
Olimpijada in ves njen sijaj je za nami. Za nami so tisti težki trenutki, ko smo v negotovosti čakali rezultatov naših atletov, ki so se borili za slavo in ponos domovine med 51 narodi. Proč so oni časi ko so veliki gospodje delili zaslužena priznanja tistim, ki so jih ali pa tudi niso zaslužili. Za nami pa je tudi naša zmaga in neuspeh naših reprezentantov. Tu in pred nami je samo še vprašanje, kako to in kaj je temu krivo.
Na žalost moramo priznati, da je Jugoslavija izmed vseh tekmujočih narodv bila precej med zadnjimi v vseh disciplinah, izjema je samo v telovadbi, nekoliko v skakanju (Zicherl) veslanju (dvojec) in konec je naše slave. Torej kamor se ozremo sami porazi. Gotovo niso vsemu temu krivi atleti. Saj so oni v tekmovanja položili vse Bvoje moči. Zato bo treba nekoga drugega prijeti kot grešnika in mislimo, da ne bomo zagrabili v prazno, če bomo zagrabili vodstvo tekmovalcev. Pa čujmo, kaj nam pravijo tekmovalci sami o svojih vodjih.
Tekmovalec Goršek iz Celja pri]>oveduje takole: »Poglavje zase tvori naše življenje v olimpijski vasi. Kar se tiče discipline, smo bili gotovo na najslabejšem, ravno tako radi reda. Naše vodstvo se je ponovno izkazalo. Kdo je prav za prav vodja bil, tega sam ne vem. Da jih je bilo mnogo, to vem. Važne so se delali vsi a če si koga kaj prosil ali vprašal, ni hotel nihče nič vedeti.
Že na prvi dan otvoritve Olimpijade sem prišel v navzkrižje z vodstvom, ker sem prosil, da bi ostal v vasi in da mi ne bi bilo treba iti v defile pri otvoritvi, ker sem vedel, da me bo čakanje predno pridemo na vrsto zmučilo, naslednji dan sem pa moral nastopiti na 800 m. Nisem se varal. Pred stadijonom smo čakali, se mi zdi, okrog štiri ure. Kaj to pomeni za atleta ve samo tisti, ki poskusi, jaz sem to naslednji dan občutil. Gg. vodniki so mi rekli, da moram iti zraven radi večjega števila. Radoveden sem, ako so bili v de-fileju razni Owensi itd., ki bi morali naslednji dan startati. Ali je šlo tudi njim za število ali za uspehe? Parade bi imeli kasneje čas delati.
Pri odhodu v Berlin sem opozoril vodstvo, da nimam primernih sprintaric, da s svojimi ne morem nastopiti, ker so raztrgane. To sem ponovil nekoliko pred startom ter prosil za nove sprin-terice nakar mi jo odgovoril g. prof. Jankovič; »Jer nema sprinterice, neka sc ga šalje s prvim vlakom kuči!
Nejevoljen nad tako »prijaznim« odgovorom gospoda profesorja (ne vem, ali je bil tudi on dodeljen vodstvu) sem se obrnil koučno do tovariša Krevsa, ki mi je (»sodil svoje sprinterice sicer bi moral startati na Olimpijadi v Berlinu! — z raztrganimi, ali bos! Za nas sploh ni bilo nikoli pare. Komaj sem spravil nekaj denarja skupaj, da sem lahko pisal kako karto domov.
»Vodstvo se ni brigalo skoraj nič za nas razen za podpise, katere so pobirali pri Kitajcih in Zamorcih. Prišli so samo nekaj minut predno je bilo treba oditi v stadion. Celo vedeli nismo, kedaj moramo nastopiti. V naši informativni pisarni niso nikoli.ničesar vedeli. Z eno besedo prepuščeni smo bili samim sebi. Za primer naj povem, da mi je povedal šele neki višji funkcijonar avstrijske reprezentance, kdaj je predtek na 1500 m in v katerem predteku sem, ker je bila v tem pogledu neka majhna izprememba za katero pa naši niso vedeli, ker se niso interesirali. Da je tako postopanje in nezanimanje naših vodnikov vbilo
ljane. Kot telefonist mestnega gasilskega urada, odnosno kot straža, je vršil svojo službo nad 30 let. Prisostvoval je mnogim nesrečam, bil je priča večjim požarom. Že pred ustanovitvijo reševalne postaje, ki se je šele po vojni modernizirala, je deloval v reševalni službi. Pred leti je bil upokojen. Dne 20. t. m. je napravil izlet proti Drenovemu griču. V hipni duševni zmedenosti je šel prostovoljno v smrt. Truplo so prepeljali v Ljubljano in bo danes ob 17 pogreb izpred mrtvaške veže v zavetišču Sv. Jožefa na Vidovdanski cesti.
v atletih voljo, je samo ob sebi razumljivo. Nezadovoljstvo z vodstvom je bilo splošno ter je prišlo večkrat med posameznimi atleti in vodniki do nesoglasij. O tem bi lahko vedel povedati tudi kolesar Valant, katerega incident z nekim gospodom od lahkoatletskega saveza na prostem pozornost sosedov drugih narodnosti.'!: :lnvnj
Tako se pritožuje naS Goršek. Pa ne samo on, vsak tekmovalec bo vedel povedati -tenu* alifine ali pa še hujše stvari. Ugotovili smo, (Ja .yodiiya, ki spremljajo naše fante v tujino, niso nftiŠar na svojem mestu, ne gre se jim za uspeh atletov, pač pa bolj za osebne koristi. Želimo, da bo ta noreti dal i>ovod, da se take in slične napake enkrat za zmeraj odj>ravijo!
Veleturnir v Nottinghamu
London, 22. avgusta. Včeraj se je odigralo X. kolo nottinghamskega veleturnirja, ki se je enako kakor IX. kolo, zaključilo s samimi neodigrani-mi partijami. Stanje po X. kolu je sl*deče: dr. Euwo in Botvinik 6 in pol (1), Fine 6 in pol, Flohr in Reshewsky 5 (1), dr. Vidmar in Capablanca 4 in pol (2), Bogoljubov 4 in pol (1). Lasker in Tar-takovver 4 (1), dr. Aljehin 3 in pol (2), Tylor 3, Thomas 2 in pol, Winter 1 in pol, Aleksander 1.
Šah v Zemunu
Zemun, 22. avgusta. Snoči je šahovski klub v Zemunu priredil v hotelu Central banket na ča t udeležencem turnirja za jugoslovanski mojstrski naslov. Predsednik prireditbenega odbora je razglasil končne rezultate in zmagovalcem razdelil nagrade. Zmagovalec in jugoslovanski mojster v letu 1936 je postal Sergij Matvejev iz Zemuna, ki je zaključil turnir z 20 točkami. Prejel je prvo nagrado v znesku 1300 Din. Drugi je Ljubljančan Preinfalk z 19 točkami in z drugo nagrado v znesku 1000 Din. Tretji je Filipčič z 18 točkami in s 700 Din nagrade, četrti je Kindij z 17 in pol točkami ter 500 Din nagrade. Sledijo inž. Poljakov s 14 točkami in 400 Din nagrade. Mariborčan Lešnik in Jurišič delita z 12 točkami šesto in sedmo mesto in delita nagrado 650 Din. Zadnji je Bayer iz Ze-muna z nagrado 250 Din.
Francoski parlamentarci potujejo
Belgrad, 22. avgusta. AA. Člani letalskega odbora francoske poslanske zbornice pojdejo z nekaterimi drugimi osebnostmi s potniškim letalom družbe »Air France« tipa »Devorrtin* z 22 potniki na daljše potovanje, V Belgrad prispe letalo dne 31. avgusta. Letalo bo prvo iz nove 6erije tro-motomih trgovskih letal velikega tipa. Opremljeno bo z najnovejšimi tehničnimi pridobitvami, tako glede varnosti kakor glede udobnosti. Poleg petčlanske posadke bo na letalu mesta za 22 potnikov z obilno prtljago in drugim tovorom. Zračenje in kurjenje kabin se izvaja na najpopolnejši način.
Člani letalskega odbora francoske poslanske zbornice s predsednikom Bosseutreauiom na čelu so odpotovali s tem letalom 20. avgusta iz Pariza čez Kol« in Berlin v Varšavo. Iz Varšave pojdejo 22. avgusta v Kovno in Moskvo. 25. avgusta letijo v Nižji Novgorod, 27. avgusta gredo iz Moskve v Harkov, 28. avgusta v Odeso, 30. avgusta v Bukarešto, 31. prispejo v Belgrad, 1. septembra lete v Prago, 2. septembra pa se vrnejo v Pariz.
Belgrad, 22. avgusta, m. V nedeljo, dne 23. avgusta bo plenarna seja odbora JRZ za vardar-sko banovino v prostorih stranke v Skoplju. Na dnevnem redu so poročila predsedništva o političnem gibanju v vardarski banovini, o delu odbora o političnem položaju v posameznih okrajih te banovine lei o potrebah, ki jim bo treba zadostiti.
Ljubljana danes
Koledar
Danes, sobota, 22. avgust«: Timotej.
Jutri, nedelja, 23. avgusta: Filip.
*
Nočno službo imajo lekarne:
Mr, Rakareič, Sv. Jakoba trg 0; Ramor, Miklošičeva cesta 20; Gactus, Moste, Zaloška cesto. •
Vpisovanje y enoletno privatno trgovsko šolo, znani »Christofov učni zavod«, Ljubljana, Domobranska 15, dnevno osebno in pismeno. Mesečna šolnina 120 Din. Zahtevajte ilustrirana brezplačna šolska poročila. Toplo priporočamo!
V	BELO KRAJINO 23. in 30. avgusta na že-gnanje k Trem Farain; z avtom čez Žužemberk— Semič—Črnomelj; nazaj Metlika^-Novo meRto— Trebnje; 85 Din. Prijavo in pojasnila: »I’o božjem svetu,« Ljubljana, Wolfova ulica 1.
» Mojstrski izpitni tečaj za mizarje. Zavod za pospeševanje obrta Zbornice TOJ v Ljubljani priredi za kandidate, ki se nameravajo podvreči mojstrskemu izpitu za mizarje, poseben tečaj. Predavalo sc bo 10 do 15 ut o tehničnih in kemičnih lastnostih lesa, njegovi uporabi, napakah m ohranjevanju, o brusalih, kižilih, politurah, orodju, strojih in varnostnih napravah. Tečaj sc bo vršil, če bo dovolj pri javljene e v v septembru. Predavanja bodo 5 do 6 dni ob večernih urah. Obisk brezplačen. Kdor se želi udeležiti tečaja, naj sc prijavi Zavodu po dopisnica z navedbo točnega naslova najkasneje do 10. septembra t. 1.
Dobavo konj razpisuje mestno poglavarstvo v Ljubljani. Interesenti se opozarjajo na razpis v »Službenem listu« z dne 19. avgusta 1936.
Dobava rešetanega ovsa koruznega Šrota in srednje debelih pšeničnih otrobov razpisuje mestno poglavarstvo v Ljubljani. Interesenti se opozarjajo na razpis v »Službenem listu« z dne 19. avgusta 1936.
Na I. drž. realni gimnaziji v Ljubljani (Vegova ulica) se prično popravni izpiti v ponedeljek^ dne 24. avgusta po razporedu, ki visi v šolski vera. — Vpisovanje učencev za šolsko leto 1936-37 bo za I. razred dne 1. in 2. septembra v ravnateljevi pisarni. Lanski učenci se bodo vpisovali dne 3. septembra od 9. do 12. v lahkih učilnicah. Vpisovanje učencev z drugih zavodov bo 4. septembra dopoldne v ravnateljevi pisarni. Natančnejša navodila za vpisovanje so razglašena v šolski veži.
Na drž./II. deški meščanski šoli v Ljubljani
bodo popravit izpiti 29. in 31. avgusta po razporedu, ki bo 27. t. m. objavljen v šolski veži. Vpisovanje bo 1., 2. in 3_ septembra od 8 zjutraj naprej,
Popravni izpiti in vpisovanje se vrši v Beethovnovi ulici 7. Začetek rednega pouka v novem šolskem poslopju za Bežigradom bo pravočasno objavljen.
Strokovna nadaljevalna šola za mehansko "tehniške obrti na Ledini v Ljubljani. Vpisovanje za šolsko leto 1936-37 bo v nedeljo, dne 23. avgusta od 8 do 12. K vpisu za I. razred je prinesti zadnje šolsko spričevalo obrtno nadaljevalne šole. Piri vpisu je plačati 2 Din vpisnine in 20 Din kot prvi mesečni prispevek, torej skupno 22 Din. — Upra-We!jsKro.:
Invalidom železničarjem! Prometni minister je pod št. 62.359-36 odobril, da tudi železničarski invalidi iniajo, ne glede na službena leta, pravico «16!'železniške legitimacije za režijsko vožnjo. Da bo železniška direkcija v Zagrebu legitimacije podaljšala, mora žel|:zničar-invalod priložiti zadnji odrezek o prejemanju rente in lastnoročno podpisano izjavo, da z ženo ne vodita nobene proto-kolirane obrti.
Važno za obiskovalce jesenskega Ljubljanskega
velesejma.
Če si pri postajni blagajni kupite celo vozno karto in si za ceno Din 2 nabavite še rumeno izkaznico, ki jo nato predložile na velesejmu v potrdilo, se z isto kanto lahko zastonj vrnete domov. Ta vozna olajšava bo v veljavi za potovanje v Ljubljano od 27. avgusta do 13. septembra vključno, a za povratek od 1. do 18. septembra 1936 vključno, v Ljubliani se boste lahko vozili z električno železnico, ker boste na podlagi vele-sejemske legitimacije imeli znižano voznino. Z ve-lesejemsko legitimacijo velja 50% popust tudi na progah Aeroputa, dokler traja velesejem, a prevoz ročne prtljage do 15 kg je v letalih brezplačen. Na parobrodih Jadranske plovidbe se vozite z velesejemsko legitimacijo in karto nižjega razreda v višjem razredu v Ljubljano od 20. avgusta do 10. septembra, vrnete se pa lahko od 3. do 20. septembra 1936, pri Dubrovački parobrodski plo-vidbi pa velja enak popust za prihod v Ljubljano od 20. avgusta do 13. septembra, za povratek pa od 1. do 20. 6eptembra.
Strožje kazni za
Tako je izreklo sodišče v
Ljubljana, 22. avgusta.
Mali kazenski senat pod predsedstvom s. o. s. g. Ivana Breliha je včeraj sodil mladega junaka noža iz Ižanskega. Miha Tavzelj, 23 leten posestnikov sin iz Matene, razborit fant, se je moral pred sodniki zagovarjati zaradi zločina uboja po čl. 178,
II.	k. z. in zaradi prestopka nevarne grožnje. Javno obtožbo je zastopal drž. tožilec g. Branko Goslar, obtoženca pa je branil odvetnik dr. Anton Švigelj. Ozadje obtožbi tvori fantovsko sovraštvo, ki je izbruhnilo med obtožencem in njegovim sosedom Antonom Kumšetom in ki je na Vnebohod 21. maja letos prišlo do obračuna z nožem. V Gamsovi gostilni v Iški Loki je končala fantovska drama. Brez povoda je obtoženec sunil v leva rebra z velikim nožem Antona Kumšeta. Sprva ranjeni Kumše ni čutil hujših bolečin, nastale pa so komplikacije i*n so ga morali čez dva dni prepeljati v ljubljansko bolnišnico, kjer je 2. junija podlegel poškodbi. Oba sta se že delj časa pisano gle, dala. V nedeljo poprej je obtoženec sosedu grozil, da ga bo potolkel, kjerkoli ga dobi. Napadel ga je celo s kamenjem in polenom. Takrat se je Kumše umaknil iz domačega hleva v hišno vežo in se zaklenil.
Ob nedeljah naj bo nož prepovedan
Obtoženi Miha Tavzelj, ki je nizke, a tršafe postave, se je zagovarjal s silobranom, da je bil od Kumšeta izzvan, ki da je imel v rokah celo boksar. Zanikal je vsako krivdo. Svečano je zatrjeval: »Slavno sodišče! Sam ne vem, kdaj sem dobil nož v roke. On me je udaril prvi z boksarjem. Močno sem bil razburjen. Enkrat sem sunil mislim, da v levo stran pod rebra. Branil sem se.« Branilec! »Ali ga niste nalašč?« — Obtoženec: »Ne!« — Predsednik: »Kaj je bilo potem?« — Obtoženec: »Kumše je zbežal.« — Predsednik: »Kaj ste pa vi naredili?« — »-Na kolo sem sedel. Malo sem bil vinjen. Vse se je zgodilo v nekaj minutah.« Branilec :»Ali ste pripravljeni škodo poravnati, če boste obsojeni zaradi prekoračenja silobrana?«
Obtoženec: »Dejanje iz 6rca obžalujem. Nisem kriv. Plačam rad nekaj.«
Predsednik: »Ob nedeljah pustite nož doma. Morali bi sploh kmečkim fantom prepovedati ob nedeljah nositi nož.«
Branilec: »Morala bi zato iziti posebna policijska naredba.«
Obtoženec še enkrat: »Slavno sodišče, jaz nisem napadel. To je čista resnica.«
Priče v dveh taborih
Za razpravo je drugače med Ižanci vladalo veliko zanimanje, rol Matene je bilo v dvorani, ki je tvorila kader poslušalstva, pol vasi pa je nastopilo za priče. Razdeljeni so bili v dva tabora. Eni so vlekli z obtožencem, drugi so ga obremenjevali.
Oče ubitega, Kumše Anton, ki zahteva 29.000 dinarjev odškodnine za 6troške in drugo izgubo, je povedal: »Miha je sinu grozil: Kjer te bom dobil, ali na polju, ah v gozdu, ali pred cerkvijo, ali na vasi, ali v gostilni, tam te bom potolkel. Sin ni imel boksarja.« — Druga priča Modic Joža, pravi kmečki diplomat, ni hotel reči nič slabega ne o obtožencu ne o pokojniku. O Mihi ne more povedati, da bi bil pretepač, hude jeze pa je.
Mati ubitega, Kumše Marjana, je povedala, kako je prišlo do sjx>pada med njenim sinom in obtožencem v nedeljo poprej. Miha je prišel na dvorišče. Čula je neki prepir. Miha je sinu grozil: Kjer te dobim, te bom, če ne drugje, pa v hlevu. Kar tresal sem »e, ko šiba na vodi. Boksarja pri sinu nisem nikdar videla. Branilec: »Saj ga je sam okrog kazal.« Ostale priče Kumše Jakob, Stražišar Anton in Pirc Jože so opisovale nekatere podrobne, za presojo vpoštevane okolnosti.
Košir Anton, sin gostilničarja v Iški Loki, je
zločine z nožem
procesu proti Mihi Tavilju
opisal, kako so prišli na praznik Vnebohoda fantje v gostilno. Kumšeta in njegove prijatelje je na nasvet sestre potisnil v kamro. Izrecno je dejal: »Na pragu v kamro je Miha Tavželj dvakrat udaril v obraz Kumšeta brez povoda. Prvi se je v pokojnega zaletel. Boksarja Kumše ni imel pri sebi.
Ob 13.30 je bila razprava prekinjena in se je ob 16.30 nadaljevala.
Dramatična popoldanska razprava
Na popoJdans-kn razpravii je bilo zasJišanih še mnogo obremenilnih in tudi na zadnje za toženca razbremenilnih prič. Predsednik je sarkastično obtožencu pripomnil: »Boste še trdili, da je svoje smrti kriv sam Tone Kumše in boste od nas zahtevali še nagrado.« Mnoge priče so povedale, zlasti dečka, kako je Kumše, zaprt v kamro, lezel skozi okno ven. Dogodek se je izredno naglo vršil. Priče izključujejo, da bi rabil pokojni kak boksar pred sunkom, ki ga je d«1 pokojniku z nožem obtoženec. Naposled so bili zaslišani trije obtoženčevi prijatelji, Id so baš stali poleg, ko je prišlo do usodnega rekontra med obtožencem in pokojnikom.
Priča Juha Jaikob je na teatraličen način pojasnjeval ves dogodek in venomer trdil, da je pokojnik sam prvi pri veži iz Gamsove gostilne napadel obtoženca z boksarjem in ga celo dvakrat sunil. Mo je deloma prav vihamo zaslišanje. Priča venomer: »Kumše je imel boksaT in je Tavzlja z njim udaril.« Priča pa ni videl, da bi bil imel obtoženec nož v Tokah. Tako, pa nekoliko divergentno sta izpovedala tudi obtoženčeva tovariša France Jankovič m Anton Modic, toda trdila sta, da Kumše ni obtoženca udaril z boksarjem, marveč je samo zamahnil z njim proti njemu. V roki pa je imel boksar. Predsednik je vsem tem pričam pripomnil, da se mu zelo čudno zdi, kako je mogel Kumše mahati z boksarjem, ne da bi mogel obtoženec parirata. Prav drastično so opisale razvoj dogodka ostale priče. Splošno pa je obtoženec objektivno priznaval, da je rabil nož in z njim sunil svojega nasprotnika, zanikal pa je vsako subjektivno krivdo.
Po govorih državnega tožilca g. Branka Goslarja zastopnika ubitega Kumšeta g. Draga Kornhauserja in branilca dr. Antona Šviglja' je sledilo posvetovanje senata.
Stroga sodba zaradi noža
V	prisotnosti mnogih Matenčanov je bila ob 20. razglašena sodba, da je obtoženec prvič kriv prestopka nevarne grožnje zoper osebno varnost in drugič zločina uboja po čl. 178/11 k. z. in se obsodi na enotno kazen, t. j. na 3 leta in 15 dni robije, na povračilo stroškov kazenskega postopanja in izvršitve kazni, ki se izreko za izterljive in suspenso. V kazen se mu všteje preiskovalni zapor od 5. junija, kajti obtoženec je bil aretiran šeJe po smrti Kumšetovi, nadalje v izgubo častnih državljanskih pravic za 3 leta. Dalje ima pokojnikovemu očetu plačati gotove stroške za bolnišnico, zdravnika in pogreb v skupnem znesku 3285 Din, glede nadaljnjih odškodninskih zahtevkov j>a se oče pokojnika zavirača na civilno pravdo.
Sledila je kratka utemeljitev sodbe, v kateri je predsednik med drugim navajal vse olajševalne in obremenilne okolnosti. S posebnim poudarkom je sodbo zaključil: »Višina kazni je povsem utemeljena. Sodišče smatra, da se pri nas vse preveč množe zločini z nožem. Zato so potrebne za te zločine strožje kazni, da se za enkrat in vselej izbriše ta sramota z našega slovenskega naroda.«
Sodbo je Miha Tavželj sprejel zelo potrt in je med izrekom popolnoma pobledel, ko je drugače med razpravo vztrajal kakor tiger in skušal krivdo zvaliti na pokojnika. Pridržal si je tridnevni rok za pritožbo.
Zahteve rudarskih strokovnih organizacij
Radio
Programi Radio Ljubljana
Sobota, 22. avgusta: 12.00 Plošče 12.45 ForočiJa, •vremonaka napo veti 13.00 Napoved 6a/sa, spored, obvestila 13.15 plofcče 14.00 Vreme in bor^vni te6aji 18.00 Za lij*	orkester)) 18.40 Poprovorl s poslušaJcI
19.00 Napoved časa, vremenska napoved, poročila, »po-r ^	19*30	Nacionalna ura: Po XI. olimpijadi
v	(pobrfcn)	19.50 Uiehaj*d Wagrjier: Sie^fridova
idila 20.10 U zunanji politiki (urednik dT. Kuhar) 20.30 Prenos Ufi runna: Koncert Kalij a inske glasbe 22.00 Napoved čaisa, vremen k a napoved, poro&ila, »porod 22.20 Prenos koncerta vojaSke godbe iz Uniona.
Drugi programi
SOBOTA, 22. avgUkSta. Bel urad l: 30.45 Prenos i<z Ri.ma: Dela starin italijanskih komponistov — Bel-grad II: 20.00 Lovišča v «)u po-sla vij! (Aleksič,) — Zagreb: 20.30 VokaLui konccsrt (Milan Šepec) 20.45 Prenos \7, Turina: Kompozicije starih mojstrov — Dunaj: 20.20 Pester program 22.10 Zabavni koncert — Budimpešta: 20.10 Koucerl biidimpeslanskeffa koncertnega orkestra, preoios iz Zoološkega vrta Milan. >0.40 Večer italijanske klasične glasbe — Rim: 30.40 Igra — Praga:
21.00 Koncert Radio orkestra -- Variava: 30.IS IJra za poljske izseljence 21.00 Violinski koncert — MUnvhen: 19.40 Vokalni koncert 20.10 Vojaška godba.
Ljubljanski trg
Ljubljana, 22. avgusta.
Današnji živilski trg je bil založen z vsakovrstnimi dobrotami v najvišji meri. Kmetice so začele že zgodaj prinašati na glavah jerbase in tekmovale med seboj, katera bo dobila lepše in boljše mesto. Trg je bil popolnoma pokril s stojnicami, da so morale nekatere branjevke, posebno tiste 6 sadjem, na prostor za stolno cerkvijo. Tam so jerbase porazložile po tleh in ker je vse dopoldne težko stati na kamnu, so se nekatere kar po turško posedle in je bil pogled, kot da smo na kakem južnjaškem ali pa kar turškem trgu.
Ker je na trgu vsega dovolj, more ljubljanska gospa za majhen denar napolniti svojo globoko košaro. Danes zjutraj ®o bile cene nekaterih na trg prinesenih stvari take: sadja je največ in ©o jabolka od 3 do 5 din kg, hruške pa se dobijo že
Trbovlje, 20. avg.
Danes popoldne je bila zadnja konferenca v Delavskem domu, ki se je bavila s končno redakcijo predloga zahtev rudarskega delavstva, zaposlenega pri TPD. Zahteve v tem predlogu so tako minimalne, da se družba v resnici ne bo mo-i gla izgovarjali, da so zahteve take, da jih po svoji • gospodarski moči ne bi mogla sprejeti in jim ugo-I diti. Na konferenci so bile zastopane vse organi-i zacije, Delavska zbornica in 2. rud. skupina. Po-| kazala se je popolna sloga v vseh podrobnostih tega mezdnega gibanja.
Delavstvu bo osnutek zahtev predložen na sklicanih shodih glavnega akcijskega odbora, ki bodo po sledečem redu:
V soboto ob 4. uri popoldne v Zagorju in ob
5.	uri v Kočevju. V nedeljo ob pol 8. uri v Laškem za rudnik Hudajama, ob 3. uri poplodnc v Rajhon-
Sava naplavila truplo
Dol pri Ljubljani, 22. avgusta.
Včeraj popoldne so kopalci v Dolu pri Ljubljani naenkrat opazili, da nese Sava truplo utopljenca. Hitro so ga spravili na suho, toda od navzočih ga ni mogel nihče prepoznati. Utopljenec je srednje visoke postave, na prsih ima tetovirani črki V. I., na vsaki roki pa po eno žensko. Na 6ebi je imel zelenkaste hlače in telovnik, v žepu pa nož-krivec. Pri njem so našli tudi piščalko z rdečim traikom, iz česar bi se dalo sklepati, da je morda kak voznik, ki je po Ljubljani vozil premog. — Truplo eo prepeljali v mrtvašnico v Dolu. Do trenutka, ko to poročamo, še niso ugotovili, kdo naj bo ta utopljenec.
od 2 din naprej. Slive so po 3 do 5 din, tudi grozdje je poceni, saj ga prodajajo že od 4 din naprej in je prav dobro. Veliko jc tudi marelic in breskev, ki so po 6 din. Buče pa pTodajajo za teži in stane kilogram 2.50 din. Poleg sadja pa je tudi veliko pridelkov, kot krompirja, fižola, graha, kumar, paprike, salate in vsega za kuho potrebnega. Jajčka pa so se nekoliko podražila in jih prodajajo 14 komadov za kovača.
V nasprotju z današnjim živilskim trgom, je bil včerajšnji ribji trg, na katerem je bilo zelo malo rib. Tako so skuše in sardoni po 14 din kg, sardele pa po 16 din. Kakšnih večjih morskih rib ni bilo, razen tunine, ki je veljal kilogram 20 din. Dalje je bilo na trgu tudi nekaj donavskih rib in ščuk. Tudi nekaj soma in postrvi je bilo prodanih.
Zdaj prevladujejo na trgu povečini privoženi produkti, razen seveda pri branjevkah-kmeticah. Zaradi tega so cene še precej visoke. Ko pa bo enkrat dozorelo dolenjsko in štajersko grozdje, pa si ga bomo lahko za mat denar privoščili po mili volji.
lnirgti in ob 4. uri v Hrastniku. V ponedeljek ob !> uri v Trbovljah.
Na teh shodih poročajo: Za Zvezo rudarjev Jugoslavije tajnik g. Arh, za Jugoslovansko strokovno zvezo tajnik g. Rozman, za Narodno strokovno zvezo tajnik g. Bučar. Na vseh shodih bodo poročali le ti navedeni, ki bodo orisali delavstvu stanje medzdnega gibanja in obrazložili predlog zahtev. Delavstvo naj mirno razmotri položaj, v katerem se nahaja in složno pristopi k rešitvi svojega dela in usode za bodoče. Pušča pa naj ob strani vse ono, česar ne bi bilo mogoče doseči. Delavski predstavniki hočejo storiti vse za delavstvo, kar se more v danih okoliščinah storiti. Preko dejstva pa se ne more iti, če se hoče delavstvu vsaj nekaj izboljšati. To velja vsemu rudarskemu delavstvu v resen premislek za dostojen nastop v tem mezdne mgibanju, ki bo odločil za nekaj let delavsko eksistenco.
Carina na avtomobile ukinjena ?
Belgrad, 22. avgusta, m. Kok or sc izve, sc v fmanonem ministrstvu pripravlja predlog o ukinitvi carine na avtomobile, ki se je pobirala do-sedaj v višini 35% fakture. Ta ukinitev carinc se motivira iz narodno-obrambnih in turističnih razlogov, ker je Jugoslavija po Številu avtomobilov skoro na zadnjem mestu v Evropi. Carina ima pri nas samo fiskalen pomen in ne zaščitnega, ker nimamo lastne industrije avtomobilov.
Maribor
Sprejem v I. letnik učiteljišča šolskih sester. Po odredbi ministrstva prosvete se v prvi letnik učiteljišča šolskih sester v Mariboru *preje.majo učenke pod istimi pogoji, kakor na državnih šolah in z istimi pravicami.
Dva izleta v Dolomite priredi »Putnik« v Mariboru s svojim avtokarom. Prvi traja od 29. avgusta do 4. septembra, drugi pa od 30. avgusta do
4.	septembra.
Katoliška mladina frančiškanske župnije otvar-ja svoje prosvetno delovanje jutri, v nedeljo, po večernicah ob pol 17 v Mladinskem domu (Cvetlična ulica). Na sporedu je predavanje profesorja Klasinca, deklamacije in Zakrajškova tridejanka »Pri kapelici«. Vsi prijatelji mladine vabljeni.
Na drž. deški meščanski šoli se bodo vršili popravni izpiti za vse razrede dne 29. avgusta z začetkom od 8. Vpisovanje v vse razrede bo isto-tam v dneh 1., 2. in 3. septembra, vsakokrat od 8 do 12. Za vpis sta neobhodno potrebni predhodno spričevalo in davčno potrdilo. Podrobnosti so razvidne na oglasni deski v šolski veži.
»Maratonci« v Celovcu. Danes popoldne «o odpotovali plavači »Maratona« pod vodstvom načelnika plavalne sekcije Rostachenja v Celovec, kjer bodo nastopili jutri dopoldne v okviru velikega športnega mitinga, katerega priredi KAC v Celovcu. »Maratonci« bodo tekmovali z izvrstnimi Celovčani v krasnem kopališču na Vrbskem jezeru.
Pedagoški tečaj učiteljev v Ljubljani
(Predzadnji dan.)
Ljubljana, 22. avgusta.
Včeraj predpoldne je obiskal tečaj in ga pozdravil s prisrčnimi besedami ban. šol. nadzornik g. Štrukelj, ki je videl ob tako močni udeležbi neomajen idealizem učiteljstva, ki je dokaz, da stremi pri svojem vzgojnem in učnem delu na šolah, da mladini in narodu posreduje večno veljavna etična načela. Posebej se je zahvalil še prirediteljem tečaja.
Dopoldan je predaval profesor dr. Šolar o temi, ki je pač v naši sodobni slovenski šoli najvažnejša, o vzgojnem pomenu slovenskega jezika. Vsi udeleženci so, rekel bi, naravnost sodoživljali njegove besede, ki so zbudile, kar je pokazala živahna debata, ono sproščenost misli in čustev o tem vprašanju, ki je še do nedavna uživala več ko mačehovsko nego. Predavatelj je sprva govoril o tem, da je treba tesnega stika posebno med srednjo in ljudsko šolo, kajti le obe morata organsko dograjati in razvijati vse vzgojne in učne vrednote, posebej še slovenskega pouka. Kajti beseda je najprisrčnejši izraz, ki vodi dušo k duši, je ključ do resnice, lepote, vrednote duše, je najprisrčnejši izraz narodne družine, ki se po njem razumemo, spoznavamo, ljubimo, zato je naravna in sveta dolžnost, da jo gojimo. Govorit je o stiski naše pisane, še bolj pa govorjene besede. Naslanjajoč se na naj-bližnji zgled, na nemška radijska poročila iz dni olimpijskih iger, je povedal, s kako žilavostjo in posrečenostjo uglajajo Nemci svoj jezik, je pokazal, da prav med našo današnjo mladino usiha lep izobražen govor, kar se izpričuje n. pr. pri igrah, v obrtnih delavnicah in je smisel za lep jezik,jned njo 6labši ko^ pred nekaj leti. Zato je govoril o važnem vprašanju, kaj nam je potrebno, da soustvarjamo in sogradimo naš govor, naloga, ki ie važna in polna odgovornosti. Prvo i najvažnejše je vprašanje naše volje, ljubezni in -prepričanja, kt jih uveljavljamo pri jezikovnem pouku. Ljubezen in ponos — oni, ki svoje ljubi, tuje spoštuje — do materinega jezika je ona srednja točka v našem mišljenju in euvstvovanjn, bre* katere je hrbtenica naše narodne osebnosti zlomljena in brez katere smo blizu izkoreninjenosti in brez katere postane tudi naša moralna rast porazna. Obravnaval je tudi vprašanje, kako naj šola posreduje izgradnjo materinega jezika iz njegove vsebine in oblike. S tem v zvezi je govoril o otrokovem in narodovem narečju, ki je podlaga, na kateri gradimo živi književni jezik. Predavateljeva načela o branju, pisanju, o upoštevanju fonetike, razširitvi in upoštevanju klaviature glasov, šolskem jeziku, se popolnoma strinjajo z načeli moderne pedagogike in didaktike. Dotaknil se je tudi vprašanja pravopisa in slovnice ter priznal težave in dostavil, da je osnova za skupne pravopisne in jezikovne zadeve dana in bo izvedena enotnost v dveh do treh letih, svoje bo prispevala tudi oblast. Udeleženci so predavatelja nagradili s prisrčnim ploskanjem.
V	debati ee je še izneslo vprašanje tako potrebnega izrazoslovja, dovarja, upoštevanja panonskega narečja, abecednikov po narečjih, slovenskih čitank, rabe tujk, posebno onih iz slovanskih jezikov i. dr.
Popoldne je bil najprej prost razgovor o tem, kako naj bo v bodoče prirejen tak' tečaj orgniza-torično, & sov no in vsebinsko, o morebitnih pomanjkljivostih sedanjega tečaja i. dr. vse v demokratičnem tonu in razpoloženju.
Nato je imela zelo lepo in znanstveno globoko predavanje ga. prof. Vodnikova o delu kot vzgojnem in metodičnem principu, v katerem je znala zelo prepričevalno utemeljiti idejne osnove delovne šole, kateri je skupnostno načelo glavno. Pot do njega pa je v glavnem v pravilnem odnosu učiteljevem do lastnega dela, in v doživetju otroka. Vodilo predavateljičinih izvajanj bi lahko izrazili z besedami ar. Gogale ob koncu predavanja: »Kdor etosa dela ne začuti, ne more razumeti ideje delovne šole.t
Popravi: Pri učiteljskem tečaju ni predaval o fašistični vzgoji in šoli profesor, ampak učitelj J. Pahor.
Celjske novice
Celje, 21. avgusta.
Izlet celjskih akademikov na Koroško — odpovedan. V soboto so nameravali celjski akademiki, člani Društva jugoslovanskih akademikov v Celju, napraviti izlet na Koroško, da bi taiko vrnili obisk svojim tovarišem, ki so se mudili ob koncu šolskega leta v Celju. Izlet bi se bil moral vršiti z novim velikim mestnim avtobusom in je bilo zanj že tudi vse pripravljeno, a je moral izlet zaradi nepredvidenih zaprek v zadnjem trenutku odpasti. Pa so zopet naši akademiki za eno spoznanje in razočaranje bogatejši. Odkrito povedano, tega od naših oblasti nismo pričakovali!
Dva šestdesetletnika. V nedeljo, dne 23. avgusta praznuje 60 letnico rojstva spoštovani celjski trgovec in mestni svetnik gosp. Jagodič Josip, v ponedeljek bo pa praznoval 60 letnico posestnik in mestni svetnik gosp. Dom v Zagradu. Obema 60 letnikoma ob tej priliki naše iskrene čestitke!
Žrtve nesreče. Stampfl Marija, zasebnica, stara 77 let, iz Rečice ob Savinji, je padla po stopnicah in si zlomila desno roko v zapestju. — V Grletincu pri Humu ob Sotli je dninar Franc Škrabi
iz zasede ustrelil z lovsko puško v 19 letnega zidarskega pomočnika Tapeža Alojza in ga zadel v obe nogi Vzrok napada ni znan. — Majer Valter, laborant pri gradbenem podjetju inž. Dedek v Ljubljani, zaposlen sedaj v kamnolomu na Pokilah, star 28 let, se je poškodoval pri drobilcu, ki mu je zmečkal sredinec leve roke. — Z nerazstreljeno patrono se je ponesrečil 7 letni sin tovarniškega delavca na Teharjih Koštomaj Avgust. Fant je tolkel po patroni, ki jo je našel na Teharjih, na prostoru, na katerem se je vršila za pTaznitke gasilska veselica. Paitrona mu je eksplodirala in mu je krogla prodrla desno koleno.
Davčna uprava v Celju razglaša, da se bodo potrdila o višini predpisanih davkov v svrho odmere šolnine izdajala od 24. do 29. avgusta 1936. Zainteresirani se pozivajo, da dvignejo potrdila v tem roku.
Na drž, rudarski šoli v Celju se bodo vršili popravni izpiti 12. in 14. septembra od 8 dalje. Vpisovanje je 14. septembra, redni pouk prične 15. septembra. Sprejemne pogoje pošlje na željo ravnateljstvo.
Karajera, značaj In cilji nacionalističnega poveljnika
Kdo je general Franco
Lofa 1919 ni sedanji vodja nacionalističnega upora in bodoči krmar Španije — če mu njegovo dejanje uspe — bil nič drugega, kakor navaden poročnik španske armade. Toda zaradi svoje resnosti in vztrajnosti — lastnosti, l«i so pri zastopniku španskega plemena najbolj redke — ga je general Millan Astray izbral za svojega pomočnika pri organizaciji španske tujsike legije. Pravilo bi zahtevalo, da na tako mesto pride predvsem kak višji častnik iz generalnega štaba.
Špansko tujsko legijo je general AstraY organiziral po vzoru francoske tujske legije. Le da je življenje in disciplina v njej znosnejša, kakor v francoski. Ta general je na bojiščih v španskem Maroku izgubil roko in oiko. Bil je odločen in preudaren vojak po duši in po telesu in je takoj spoznal v Francu tistega, ki bo po lastnem prepričanju sledil njegovim zamislim.
Tudi general Franco je vojak. Vsa svoja napredovanja in odlikovanja si je zaslužil na bojiščih in to zelo naglo. Taiko je postal najmlajši general v španski vojski. Njegov ugled v španski tujski legiji, katero je ustvaril on, je naravnost bajen. Pri vsaki priliki je stavil na koeko svoje življenje, bil ie poveljnik, ki gre v resnici zmeraj na čelu svojih čet. Ta lastnost ga je naredila tatko priljubljenega, da stoji vsa tujska legija — kar se je že pogosto pokazalo — za njim, kakor en mož. Edino tujska legija je docela zanesljiva sestavina španske armade. Zanesljiva v tem smislu, da je njen poveljnik lahko zmeraj prepričan, da sc ne bo dvignila proti njemu.
General Franco je s svojo drznostjo dosegel, da so ga spoštovali celo najbolj zagrizeni glavarji iz rodu rifskih Kabilov. Vsi so ga smatrali za neranljivega. Sicer smo navajeni iz zgodovine, take vesti in junaštva, podobna bajkam, slišimo o vjjeh večjih in manjših veličinah meča. Toda v Francovem primeru ne gre za bajke, saj je znano, da je bil on tisti, ki je med kabilskim uporom ohranil Maroko Španiji. Ugled mu je pridobilo tudi to, da gladko govori arabsko. Ker služi v tujski legiji precejšnje število Marokancev, je potem razumljivo, zakaj so se tujski legijonarji kakor en mož vzdignili na poziv svojega poveljnika.
Tujska legija In zgodovina
španska tujska legija sicer sprejema v svoje vrste vojaštvo vseh narodnosti. V njej nahajamo Nemce, puške emigrante, Francoze, Arabce, toda španski živelj v njej daleč prevladuje. Legija nosi slavno zgodovinsko ime »Tercio«. »Tercio« se je imenovala slovita komponija španske pehote, katero so za časa velikega španskega imperija primerjali ne z junaki, marveč z napadalnimi stolpi. »Tercio« je sestavljena iz treh regimentov, kakor so bili sestavljeni stari slavni španski oddelki, ki so krotili krivoverce v Landriji To je bilo tiste čase. ko so se vojske cesarja Karla V. slepo po-
koravale le poveljem duhovnega ati vojaškega vodje, katerega so ljubile in spoštovale.
General Franco je znal v svojih vojakih vzbuditi to staro zgodovinsko lastnost. Njega ne poslušajo tujski legijonarji samo zato, ker je njihov poveljnik, ker jih plačuje, marveč zato, ker so navezane nanj, kakor na svojega očeta.
To dejstvo tudi najbolj ogorča španske socialiste in komuniste, kajti edino med tujsko legijo niso mogli dobili nobenega pristaša. Čele generala Franca so tudi po svoji miselnosti nekaka križarska vojska proti boljševiški internacionali ki zanikuje sleherni ideal Divjanje rdečih oddelkov, ki požigajo cerkve in rušijo spomenike stare španske slave, vzbuja v Francovem vojaštvu oseben srd in osebno željo po maščevanju. Vse te stvari zvene sicer neverjetno, toda prav srd, ki vlada v španskih levičarskih krogih do tujske legije, govori zato, da ima rdeče gibanje prav v tej legiji nujsitnejšega nasprotnika.
Človek in prijatelj
Dejstvo, da je Franco ostal na svojem visokem mestu pvd vsemi vladami iin celo pod levičarsko diktaturo jasno dokazuje, da je Franco vse do zadnjega uteleši! v sebi tisti visoki ideal, katerega je uresničil v tujski legiji, ideal, ki ga je mogoče izraziti z eno besedo: služiti.
Ko se je odločil, da se s svojimi izbranimi četami dvigne, ne v obrambo španskega fevdalizma, saj je po svojem poreklu in mišljenju preprost in demokratičen človek, marveč v obrambo španskih duhovnih vrednot, ki niso nikdar bile v toliki nevarnosti, kakor danes, ni iskal oblasti za sebe. Novo Španijo, ki naj bi bila organizirana im urejena po drugačnih in pravičnejših načelih, kakor to hoče rdeči teror, nuj vodi kdo drugi. To naj bi bil njegov prijatelj Calvo Sotelo, poleg Gila Roblesa najsposobnejši in najodličnejši politik nove Španije. Sotelo je doma iz Fenola, kakor Franco. Star je bil 43 let, kakor Franco. Tudi njega je navdajala ena sama velika plemenita in visoka misel: rešiti Španijo.
Sloga med obema je bila tolika, da je dobila izraza celo v prenagljeni vstaji španskih nacionalistov. Franco sam priznava, da priprave za upor še niso bile dovolj dobre, da bi prišel odločilni trenotek. Toda, ko je dala madridska državna policija po svojih častnikih ustrelili edinega nevarnega nasprotnika Calva Sotela, ni Franco vzdržal več in je dal povelje za vstajo. Legija se je dvignila Njej na čelu je šel njen stvaritelj sam. Vso svojo življenjsko pot je prehodil v Maroku, zdaj, ko je šlo za Španijo in za prijatelja, ki jo je hotel urediti, je prvič krenil čez Gibraltar.
Kaj namerava general Franco
Ko je Gil Robles v svojih sanjah, da bo fra-masonsko špansko republiko spremenil v kr-
Na progi med Londonom in Southamptonom je v vlaku naenkrat nastala eksplozija. Zasilna zavora je rešila potnike, da niso zgoreli v drvečem vlaku
Nevarne točke v Evropi
Pretekle dni je W. N. Ewer objavil v »Daily Telegraphu« daljši članek, s katerim — kakor kaže — začenja serijo člankov, in katerega navezuje na uradni Komunike o londonski konferenci treh velesil. — Toda podčrtava, da je treba urediti vprašanja, ki so važna za evropski mir, pri tem pa opozarja, da je novi program treh velesil tako nejasno izdelan, ker bi točno naštevanje teh vprašanj moglo že v naprej pokvariti zaželjeno rešitev.
Katera so ta vprašanja, ki bi mogla danes ali pa za leto dni izzvati evropsKo vojno?
Vojna v Evropi je po gotovih teorijah neizbežna in to iz sledečih vzrokov:
1. Stoletna plemenska borba med Slovani in Gremani (ali med Germani in Komani, Slovani in Mongoli).
2. Nerešljiv konflikt med fašizmom in demokracijo (ali med kapitalizmom in komunizmom).
3. Ekonomski konflikt med tekmujočimi industrijskimi državami, katere iščejo trgov.
4. Ekspanziven pritisk prebivalcev, ki so nakopičeni na premajhnem prostoru.
Tu bi lahko našteli še mnoge druge v/roke. Pri tem pa ne sinemo pozabljati, da vojne nastopajo tudi radi specialnih vprašanj in ko bi se našla rešitev za ta specifična vprašanja, bi se vojna preprečila. Na primer lahko bi pred nekoliko leti prišlo do rusko-roinunske vojne radi Besarabije, rusko-japonske radi vzhodno kitajske železnice, nemško-poljske radi Slezije in koridorja, nemško-italijanske radi Avstrije, francoskonemške radi sarskega ozemlja itd. itd. Do teh vojn pa ni prišlo, ker so se ti neposredni problemi pravočasno rešili.
Torej je rešitev mogoča? Kateri so neposredni problemi današnje Evrope? Odgovor je zelo lahek: to so Memel, Češkoslovaška, Danzig. Avstrija za sedaj odpade.
Kar se tiče Memla, mesto v katerem prevladuje nemška večina in je tudi pred vojno pripadal Nemčiji. Ce bi v Rusiji ostala carska vlada, bi baltske državice bile gotovo ruske. Memel pripada od 1923. leta Litvi pod pogojem, da clobi samoupravo. Dalje opisuje avtor razvoj nemirnih razmer v Memlu v zadnjih letih, borba med Nemci in Litvanci za nadvlado v mestu. Po oktobrskih volitvah 1935 leta, ko je bilo izvoljenih 24 Nemcev in 5 Litvancev, je bil Hitler vsaj na videz zadovoljen in se je celo pripravljal, da z Litvo sklene pakt o nenapadanju. Prej se je namreč razvoj dogodkov zelo nevarno nagibal k vojnemu konfliktu. To je nevarna točka in treba je zahtevati sporazum, kateri bi zadovoljil Nemce in Litvance. Vprašanje Memla mora biti rešeno tako ali tako, ker čisto gotovo je, da nima 6misla, da bi radi njega nastala nova evropska vojna.
Duhovniki s šibico
Francoski kardinali in nadškofi, ki so zborovali v Parizu pod predsedstvom kardinala Verdie-ra, so objavili poslanico z obsodbo modnega navdušenja za čarodejno šibico. »Preveč duhovnikov se zanima za iskanje studencev, zakladov in magično zdravljenj«. Točna znanost 6vari pred pretiravanjem teh uspehov. Duhovniki imajo svoj delokrog, ki nima ničesar skupnega s hrupnim raziskovanjem, zbiranjem množic radovednežev in reklamo.« Duhovniki morajo predvsem misliti na svoj ugled in odklanjati slične postranske opravke.
Na neki živinski razstavi je imel predsednik prireditvenega odbora ta-le duhoviti govor:
»Gospoda moja! Naša živinoreja ima svetoven sloves, naši voli so znani po vsej Evropi in naše svinjarstvo pozna v deželi mlado is staro.«
*
Mlad gospod je z velikim zanimanjem spremljal rokoborbo, in ko je borec nasprotnika krepko oplazil po čeljusti, je opazovalec ves zažarel od veselja. Poleg njega stoječega gledalca je to iz-nenadilo in ga je vprašal:
»Ste gotovo tudi rokoborec, gospod?«
»Ne, ampak zobotehnik.«	.
Pleskar se pri svojem delu na londonskem nebotičniku v višini 70 m počuti prav dobro
ščansko demokratično državo, onesposobit svojo volilno zmago iz leta 1933 s tem, da je v fra-masonski vladi prevzel vojno ministrstvo, namesto, da bi zahteval predsedstvo, ki bi mu šlo po številčni moči. je Franco začel premišljati o nevarnosti, ki grozi Španiji. Letošnje volitve, ki so dale parlamentarno oblast v roke rdeči ljudski fronti, so njegove bojazni potrdile. Tedaj je Franco svetoval Gilu Roblesu, naj preide k dejanjem, če noče, da ho prepozno. Gil Robles je bil tedai še vojni minister. Toda zavrnil je, da hi nastopil za svoj ideal s silo. Veroval je v moč parlamentarizma — stvar, 'ki je pokopala zadnje čase marsikaterega krščanskega voditelja.
Franco se ni prevaral. Videl in spoznal je nevarnost in je stopil iz svojega zatišja prepričan, da samo tako lahko uresniči svoje načrte glede Španije. Za svojega pomočnika im guvernerja v Sevilli je postavil generala Queipa de Liana, ki spada tudij med najdarovitejše španske častnike. Takoj, ko je nastopil, je razglasil pravi namen svojega gibanja: ne diktatura generalov, ne vpostavitev monarhije, ne obnove starega reda, marveč špansko splošno narodno grb o nje, za očiščenje španske zemlje in španskega duha od vse uvožene navlake ter ustvaritev novega pravičnejšega socialnega in političnega reda.
Življenje in delo generala Franca, prav talko pa tudi njegovo ravnanje v sedanji vstaji kaže, da ta človek ne zasleduje osebnih ciljev. Se manj mu je na tem, da bi prelival svojo in tu,jo kri za vzpostavitev degenerirane dinastije. Prvega pretendenta na prestol, ki se mu je prišel ponujat, je zapodil nazaj čez mejo.
Ce se sme torej verjeti kaki frazi, katerih je danes svet poln, kakemu geslu, ki obljublja boljšo bodočnost in ki z njo jamči za svojo nesebičnost, potem je treba zaupati klicu, ki ga je ta človek zagnal čez Španijo:
»Arriba Espana — kvišku Španija!«
MODI PO IZBKDNO UGODNIH CENAH
KNJIGOVEZNICA
JUGOSLOVANSKE TISKARNE
PBBJf
K. T. D.
V	LJUBLJANI KOPITARJEVA ULICA 6 IL NADSTROPJE
SALDA-KONTE ŠTRACE - JOURNALE SOLSKE ZVEZKE - MAPE ODJEMALNE KNJIŽICE RISALNE BLOKE ITD.
33
Zeleni pekel
Prav tako sovraž,no so se vedli naši služabniki. Tiburcijo, velik mešanec s čemernim obrazom je stal in tiščal roke v žepe svojih modrih hlač iz bombaževine, ter strmel v ogenj. Kosme, zastaven zamorec, se je tolkel po stegnu s chicoto, kratkim zahrbtnim bičem, ki je spleten iz treh jermenov, ki so zvezani z jeklenimi obročki. 0 njem je slovelo, da to orožje uporablja z enakim navdušenjem pri svojih volih kakor pri svoji ženi. Adolpho, nežnočuten Indijanec, se mi je smejal z ovčje neumnim obrazom, kakor da bi bil jaz zločinec, katerega si ne upa zavrniti. Suarez, kuhar, edini izobraženi član naše ekspedicije, je z jezno roko stresal v kozo. Iz vseh je žarelo ozračje otožnsti in pobitosti, kar mi je bilo docela nerazumljivo.
, Ker večina bralcev tega poročila najbrž še nikdar ni bila na kaki ekspediciji, je morda primerno, da povem nekaj o razpoloženju, kateremu so včasih podvrženi popotniki.
Če trije ali štirje ljudje hodijo mesece dolgo po divjini, ne da bi se družba izmenjala, in če njihov mali krog samo poredko doživi kaj zanimivega, potem to zmeraj rodi določeno posledico. Nepomembni pripetljaji narastejo do orjaškega obsega. Majhne slabosti v značaju in slabe lastnosti se pokažejo tako ostro, da se mora človek docela spremeniti, če noče, da se zagrenjenost razširi. Vsakdo
vidi svojega bližnjega golega, kakršen je brez vsake vabljivosti, kakor gleda otrok z neusmiljenim ostrim mladostnim pogledom, svoje starše. Zdi se, kakor da bi bil vsak udeleženec ekspedicije ločen od drugega po orjaškem močnem povečevalnem steklu.
To smo že kaj kmalu zapazili, saj smo bili vendar Urio, Bee-Mason in jaz, že odkar smo odpotovali iz Londona, navezani skoraj izključno sami nase. Postalo nam je jasno, da moramo složno razumevanje skrbno gojiti, če hočemo, da bo držalo med potovanjem.
Prijateljstvo ni nič stanovitnega. Kakor vsako drugo čustvo, ga je treba ljubeznivo gojiti in skrbno čuvati. Treba je biti pripravljen, da greš za drugega v smrt. To je v takem položaju temeljni pogoj. Še važnejše pa je, da tovarišu vljudno ponudiš čašo vode. Neprebavljena jed lahko vodi do prenagljene besede in grenak odgovor, ki ga rodi glavobol, lahko resno škodi prijateljstvu, ki jo vzraslo v dolgih mesecih.
Preden smo odšli iz Gaibe, smo zato imeli vojni posvet ter postavili določena pravila, ki naj bi nam v pritisku razmer služila kot vodilo. Tako vedenje se zdi morda mrzlo in pedantno ter preračunano na to, da uniči vse človeške odnošaje, toda se je dobro izkazalo. Nočem trditi, da bi se bili drugače prepirali, vem pa, da se je s to previdnostjo nevarnost zmanjšala in da smo na koncu poti lahko ponosno povedali, da ni grenkoba nikdar skalila naše majhne, toda športne ekspedicije.
Pravila, ki smo si jih skupno postavili, se glase:
1. Kočljivo sporno vprašanje je treba obravnavati šele po jedi.
2. Nikogar se ne sme k jedi siliti. Vsi smo dovolj lakomni, da bomo tisto, kar rabimo, zahtevali. Zato imamo pravico, da bomo na željo korakali tudi brez jedL
3. Na prenagljeno besedo ne smemo odgovoriti prej, preden je govornik utegnil dokazati, da mu je zanjo žal.
4. če je kak udeleženec ekspedicije besen, ga je treba pustiti samega.
Ker so mi ti predpisi že živahno tičali v spominu, sem vrgel samo bežen pogled na Urrijev in Bee-Masonov obraz, potem pa sem prijel Dantona za roko. Ko sva se uro pozneje vrnila s pol ducata papig in z volčjim gladom, se je ozračje že vidno razčistilo.
Tovorni mezgi so stali obloženi in tovariša sta osedlala jezdni živinčeti. Urrio, ki ga je bila utelešena vljudnost, je prav vtikal nogo v streme, Bee-Mason pa se je režal kakor opica.
»Halo!« je zaklical Urrio, »čas je, da odidemo. Do prihodnje vode je 24 km. Je tvoje kljuse osedlano?«
Urrio se mi je zdel preveč ljubezniv, da bi bil naraven. V njegovih temnih očeh je prežal zloben izraz, ki me je opominjal.
»V petih minutah bo moj mezeg osedlan,« sem odvrnil. Bee-Mason se je naglo obrnil.
»Mezeg!« saj si iz Gaibe odjezdil vendar na konju.«
»Da,« sem priznal hladno, »toda pobegnil mi je in zdaj imam mezga.«
»Ha-ha,« je rjovel, »ti nepazljivi cigan, in nisi imel poguma, da bi to priznal.«
Ko smo menjali te prijazne besede, sem z očmi blodil okoli in si na vse kriplje prizadeval, da bi obrnil list v tej neprijetni knjigi. Oči so mi obtičale na veliki šestici, ki je bila vžgana na stegnu Bee-Masonovega kljuseta.
»Odkod pa imaš ti sploh železo za vži-ganje,« sem vprašal z zanimanjem.
»Nikar ne bodi tako trapast,« je odvrnil Urrio.
»Konj ni isti,« sem izjavil obtožujoče. »Ti si odšel na belcu, ki ni imel žganega znamenja.«
Bee-Masonu se je obraz podaljšal. Isti trenutek sem uvidel, kaj je razlog za tisto otožno razpoloženje zjutraj.
»Zal mi je, da te je zasmehljivost minila,« sem dejal. »Kje pa si našel novo mrho?«
»Blodil je med drevjem okrog,« je odvrnil Urrio. »Izmislila sva si bila take fletne stvari, da ti jih bova povedala zaradi tvoje nepazljivosti. Škoda, da jih nisva mogla izvesti.«
Bee-Mason je vzdihnil.
Poslovili smo se od Harrisa in Dantona i ter šli svojo pot.
»Slovenski dom« izhaja vsak delavnik ob 12. Mesečna naročnina 12 Din. za inozemstvo 25 Din. Uredništvo: Kopitarjeva ulica 6TIL Telefon 2994 In 2996. Uprava: Kopitarjeva 4.
Telefon 2992. Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: K. Čeč. Izdajatelj: Ivan Rakovec. Urednik: Jože Košiček.